♦ DOMAČE TROŠENJE ZAČENJA PRISPEVATI K OŽIVLJANJU GOSPODARSKE AKTIVNOSTI Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ PRORAČUNI, REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA Jože Mencinger ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ŠT. 435 APRIL 2011 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 435 Ljubljana, april 2011 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2011 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. KAZALO 5 DOMAČE TROŠENJE ZAČENJA PRISPEVATI K OŽIVLJANJU GOSPODARSKE AKTIVNOSTI 6 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Skupno trošenje se še naprej počasi krepi 10 2. Ohranjen velik medletni skok blagovne menjave 12 3. Zmerno vračanje gospodarskega optimizma se nadaljuje 13 4. Industrijska produkcija nekoliko višja 15 5. Močan upad gradbeništva in turizma 16 6. Brezposelnost ponovno upadla 16 7. Obrat v pritisku cen surovin? 18 8. Zaustavljanje plač 19 9. Davek na dobiček opazno povečal javnofinančne prihodke 20 10. Stagniranje bančnega posredovanja posojilnih skladov se nadaljuje 21 11. Februarja večji tekoči primanjkljaj 22 PRORAČUNI, REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA 24 Jože Mencinger 1. Bomo letos rabili rebalans? 24 2. Planirani in dejanski proračunski tokovi 26 3. Ne-koristnost rebalansov 28 STATISTIČNA PRILOGA 33 DOMAČE TROŠENJE ZAČENJA PRISPEVATI K OŽIVLJANJU GOSPODARSKE AKTIVNOSTI Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 6 Domače trošenje se krepi in začenja prispevati k oživljanju gospodarske aktivnosti, ki jo je doslej poganjal le izvoz. Kaže, da lahko tudi v prihodnjih mesecih pričakujemo povečevanje agregatnega povpraševanja. Izvozna pričakovanja so se stabilizirala na ravni, ki je nad dolgoročnim povprečjem, realizacija v trgovini na drobno in gostinstvu kaže, da se tudi trošenje prebivalstva počasi krepi. Pričakovane investicije v osnovna sredstva so prav tako krepke. Po prvih treh mesecih je bila blagovna menjava nad primerljivo lansko. Primanjkljaj presega primerljivega lani, a ostaja v mejah zmernega. Zmerno vračanje gospodarskega optimizma se nadaljuje. Malone vsi kazalniki poslovnih tendenc, razen v gradbeništvu, so se v aprilu okrepili. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih se je ohranilo, pozitivno vzdušje se je ustvarilo tudi v storitvenih dejavnostih. Zaupanje v gradbeništvu ostaja nespremenjeno, a je globoko pod dolgoletnim povprečjem. Gospodarska klima in splošni poslovni optimizem v celotni EU27 sta se nekoliko poslabšala. Industrijska produkcija se je povečala; v prvih dveh mesecih je bila za desetino večja kot v enakem obdobju lani, vendar impulzni trend kaže, da se je rast v februarju počasi zniževala. V EU27 in v evro območju se je v februarju glede na januar industrijska produkcija malo povečala, glede na lansko leto za približno 7 odstotkov. Med državami članicami, za katere so podatki, je industrijska produkcija v februarju glede na mesec prej padla v desetih, zrasla pa v trinajstih. Gradbeništvo ostaja najbolj kritična dejavnost v Sloveniji, saj je vrednost gradbenih del za petino manjša kot lani in se trendno še zmanjšuje. Zmanjšuje se tudi število turističnih prenočitev predvsem domačih gostov. Gibanja v transportnih dejavnostih ostajajo divergentna. Število registriranih brezposelnih oseb se je aprila zmanjšalo, ostalo paje za osmino večje kot lani, na Zavod se je prijavilo manj novih iskalcev, manj prijavljenih se je tudi zaposlilo. Največ novih prijav prinaša iztek zaposlitev za določen čas. Stopnja brezposelnosti na območju evra se marca ni spremenila, bila je za 0.2 odstotne točke nižja kot pred letom; višja je v desetih članicah EU27, nižja pa v šestnajstih. Aprila so se cene povečale; cene blaga bolj kot cene storitev; bolj dolgoročna dinamika se je malo znižala. Medletna inflacija je nižja kot v evro območju, kjer je aprila medletno povečanje še malenkost poraslo. Razlike v dinamiki cen med Slovenijo in evro območjem se povečujejo tudi pri osnovni inflaciji, ki je bila marca v Sloveniji praktično enaka 0, medtem ko se je v evro območju povečala. Negativna proizvodna vrzel torej v Sloveniji še naprej zadržuje pritisk svetovnih cen surovin. Dinamika proizvajalčevih cen je marca zastala. Tudi pri proizvajalčevih cenah se razlike v rasti med Slovenijo in evro območjem povečujejo. Cenovna pričakovanja pri blagu so visoka, pri storitvenih sektorjih sicer zaostajajo, vendar so po marcu že dosegla dolgoletne povprečne vrednosti. Povprečne (bruto) plače so se februarja zmanjšale, še bolj se je zmanjšalo število delovnih ur, zato se je povprečna urna plača povečala. Plače so se februarja zmanjšale v večini gospodarskih dejavnosti, v javnem sektorju pa še naprej stagnirajo. Javnofinančni prihodki so se aprila povečali, bolj dolgoročna dinamika je ostala še naprej krepka. Medtem ko so v prvem četrtletju pospešek dajali domači davki na blago in storitve, so aprila precej poskočili prihodki neposrednih dajatev; predvsem od davka na dobiček, ki se bo povečeval tudi v naslednjih mesecih. Prihodki od prispevkov za socialno varnost napredujejo počasi, saj jih zavira zmanjševanje zaposlenosti. Pri domačih davkih na blago in storitve je zaradi velikega premikanja vplačil težko določiti tekočo trendno dinamiko; aprilski prihodek je sestavljen iz velikega povečanja DDV in padca trošarin. Stagniranja kreditiranja se nadaljuje. Skupna posojila so se marca povečala, a je praktično vse povečanje šlo denarnem sektorju, krediti podjetjem in prebivalstvu so že tretji mesec praktično nespremenjeni. Krediti nefinančnim korporacijam so se marca zmanjšali, krediti prebivalstva so se sicer povečali, a se zmanjševanje medletne dinamike nadaljuje; zmanjšala se je tudi dinamika stanovanjskih kreditov. Krčenje posojilne aktivnosti nedenarnim sektorjem poslabšuje likvidnost podjetij in znižuje dinamiko depozitov prebivalstva. Aprilski dvig osnovne obrestne mere ECB ni opazno pospešil siceršnjega naraščanja medbančnih obrestnih mer. Depozitne obrestne mere se februarja niso opazno spremenile, posojilne pa so se rahlo povečale. Pri prebivalstvu so kratkoročne depozitne obrestne mere in obrestne mere za potrošniške kredite nižje kot v evro območju. Primanjkljaj na tekočem računu se je februarja in tudi v dveh mesecih letos povečal zaradi večjih primanjkljajev na računu blaga in dohodkov ter manjšega presežka na računu storitev; zmanjševal ga je manjši primanjkljaj na računu tekočih transferov. Zadolžitev se je povečala: določali so jo neto odliv kapitala prek računa neposrednih naložb, priliv prek računa naložb v vrednostne papirje in odliv prek računa ostalih naložb. Neto zunanja zadolženost Slovenije se je v januarju zmanjšala; bruto zunanji dolg je bil 41.9 milijarde evrov, terjatve 30.6, neto dolg pa 11.3 milijarde evrov. 7 DOMESTIC DEMAND BEGINS TO CONTRIBUTE TO A RECOVERY OF THE ECONOMY Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 8 Domestic demand strengthens and begins to contribute to the recovery of economic activity, which has been so far pushed by exports only. In the months to come, one can expect growth of aggregate final demand. Exports expectations stabilized at the level above long run average, while sales in retail trade and catering indicate that households demand gradually strengthen. Expected investments infixed assets are strong, as well. Foreign trade in the first three months exceeded comparable trade in 2010, trade deficit was higher but acceptable. Enhanced business optimism continues. Practically all indicators of business trends, except in construction, strengthened in April. Confidence in manufacturing persisted, positive trends were created in services. Confidence in construction did not alter but it is at the level deeply below long run average. Business climate and general economics optimism in EU27 weakened slightly. Industrial production increased; in the first two months it was ten percent higher than in the same period last year; the impulse trend however indicates that growth in February began to decrease. Industrial production in EU27 and in the euro area increased slightly in February compared to January; it grew by approximately seven percent a year. Among the member countries which reported on production, industrial production in February decreased in ten and increased in thirteen. Construction has remained the critical sector in Slovenia; the value of construction works in the first two months was twenty percent lower than in the same period of 2010, and it was shrinking. Number of tourist overnights decreased as well, particularly of domestic tourists. Trends in transportation branches diverge. The number of registered job seekers decreased significantly in April but at the level one eights higher than a year ago. Less applicants registered with the employment offices but also less of the registered jobseekers departed. Most new jobseekers came due to termination of employment for fixed period Unemployment rate in the euro area did not change in March; it was 0.2 percentage points lower than in March 2010; unemployment was higher in ten EU countries and lower in sixteen. Retail sale prices increased in April, prices of goods more than prices of services; a longer run dynamics however decreased slightly. Inflation in Slovenia has been lower than in the euro area where inflation increased. The difference between inflation in Slovenia and in the euro area is expanding also in also in the core inflation which is practically zero in Slovenia, while it increases in the euro zone. Economic state in Slovenia apparently prevents of the pressures coming from the world raw material prices to affect domestic retail sale prices. The dynamics of producers prices stopped in March; the difference between Slovenia and the euro area is growing here, as well. Price expectations for goods are high, while they lag in services. They nevertheless reached long run average values. Average (gross) wages in February declined; however as average number of working hours decreased even more average wage per hour increased. Wages decreased in most business activities of the private sector, they stagnated in the public sector. Public revenues in April grew and the longer run dynamics remained strong. While acceleration in the first quarter can be attributed to domestic taxes on goods and services, the revenues of direct taxes jumped considerably in April, mainly due to increased profit taxes which might grow until the end of the year. Revenues of social security contributions for are hindered by the decline of employment. Because of high volatility in the payments timing of indirect taxes it is practically impossible to determine the trend directions; in April, a high rise of VAT was accompanied by shrinkage of excise taxes. Stagnation of credit activity continues. While total credits increased in April majority of the credits were to the banking sector; credits to non-financial companies and households remained unaltered with credits to non-financial companies fell while credits to households increased. Nevertheless, their dynamics weakened as well. The shrinkage of credit activity enhances poor liquidity of the non-financial companies and dynamics of deposits. Growth of ECB interest rate in April has not yet speeded up inter-bank interest rates. The deposit and credit interest rates did not change significantly in February. The short run deposit interest rates for households did not change while the credit rates for loans increased slightly; they are both lower than in the euro area. The deficit on the current account increased in February and in the first two months due to higher deficits on the trade and income accounts and lower surplus on the service account; the deficit on the current transfer account was considerably lower than a year ago. Indebtedness enhanced due to net outflow of capital through the FDI account, net inflow through the account of portfolio investments and net outflow through the account of other investments. Net foreign debt of 11.3 billions euro decreased slightly with liabilities of 41.9 billions euros and assets 30.6 billions euros. 9 AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Skupno trošenje se še naprej počasi krepi Podatki omogočajo kompletno oceno domačega trošenja le do januarja. Domače trošenje je januarja padlo, vendar je bil padec manjši od sezonskega, tako da se je medletna stopnja krepko povečala, z 2.6 % v decembru na 6.7 % v januarju. Z že sicer visoke decembrske rasti, se je tudi rast impulznega trenda ( torej dolgoročna rast) še dodatno okrepila, na letni ravni je že presegla 10 %. 10 Krepko je januarja naraščala predvsem poraba prebivalstva, tudi pri njej se je trendna decembrska dinamika še okrepila (medletna rast je dosegla 7.5 %). Izdatki države za storitve in blago so januarja sicer desezonirano močno poskočili, vendar je zaradi velike znotraj letne variabilnosti te komponente domačega trošenja in narave te komponente v sprejetem proračunu, takšna dinamika za vzdržnost rasti domačega povpraševanja nepomembna. Investicije v osnovna sredstva so januarja dolgoročno naraščale po slabih 4 % letno, zaradi opaznih nihajev tudi pri investicijah še ni mogoče sklepati o ustrezno višji vzdržni dinamiki v naslednjih nekaj mesecih. Realizacija v gostinstvu Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: desezonirane, nominalne vrednosti; medletne stopnje rasti Vir:Eurostat; lastni izračuni Opomba: desezonirane, nominalne vrednosti: medletne stopnje rasti Razpoložljiva evidenca omogoča delno ilustracijo dinamike trošenja prebivalstva in širše države tudi za februar in marec. Slika trošenja v trgovini na drobno kaže, da se je krepka bolj dolgoročna dinamika trošenja prebivalstva nadaljevala verjetno celotno prvo četrtletje. V vseh treh mesecih je bila še enkrat višja kot v evro območju in v povprečju vzdrževala dinamiko iz januarja - realno je v povprečju prvih treh mesecev realizacija trgovine na drobno naraščala po medletnih stopnjah okoli 5 %. Podatki o realizaciji v gostinstvu kažejo, da je bilo trošenje za gostinske storitve nekaj počasnejše od trošenja v trgovini na drobno, povprečno je raslo po medletni stopnji okoli 5 %, realno torej po okoli 3 %. Dodatni podatki o trošenju širše države za blago in storitve kažejo, da se je februarja trošenje države umirilo in naraščalo le še po medletni stopnji 2.7 %. Daleč najbolj pomemben motor povpraševanja v prvem četrtletju je bilo izvozno povpraševanje, saj rast tujega povpraševanja ni pojenjala. Izvoz je v prvih dveh mesecih naraščal po medletnih stopnjah preko 20 % (realno po preko 13 % letno). Pričakovanja v podjetjih kažejo, da lahko v naslednjih nekaj mesecih še naprej pričakujemo blago povečevanje končnega trošenja. Izvozna pričakovanja so se stabilizirala na ravni, ki je malo nad dolgoročnim povprečjem, medtem ko izvozna naročila konec aprila presegajo dolgoročno povprečje in poleg tega še hitro naraščajo. Pričakovanja v trgovini na drobno in storitvenih sektorjih kažejo, da se bo tudi trošenje prebivalstva še naprej počasi krepilo. Pričakovana prodaja v trgovini na drobno sicer stagnira na dolgoletnem povprečju, vendar se pričakovano povpraševanje v storitvenih sektorjih še naprej počasi povečuje - aprila so pričakovanja v storitvenih sektorjih še vedno zaostajala za dolgoletnim povprečjem približno polovico toliko kot v povprečju lanskega leta. Pričakovane investicije v osnovna sredstva v 2011 so prav tako krepke. Istočasno so pričakovana skupna naročila v gradbeništvu sicer na zelo nizki ravni, vendar se prav tako počasi krepijo. 2. Ohranjen velik medletni skok blagovne menjave 12 Tudi po prvih dveh letošnjih mesecih je blagovna menjava krepko, za preko 22 %, nad primerljivo lansko. Primanjkljaj nekoliko presega primerljivega lani, a ostaja v mejah zmernega. Trgovinska menjava (desezonirani podatki) 2,000 -, 1,900 -1,800 -1,700 -1,600 -1,500 -1,400 -1,300 -1,200 - Vir: SURS, lastni izračuni 2007 2008 2009 2010 2011 Skupni izvoz je bil februarja 2011 1583 milijonov €, kar je 20.2 % več kot februarja 2010. Uvoz je znašal 1718 milijonov € (21.40 % več), kar pomeni primanjkljaj 135 milijonov € oziroma še vedno relativno ugodno 92.1 % pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 1165 milijonov € (20.2 % več kot v enakem mesecu lani), prejem blaga iz EU 1331 milijonov € (povečanje za 23.4 %), kar da primanjkljaj 166 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil februarski izvoz 418 milijonov € (medletno povečanje 20.4 %), uvoz 387 milijonov € (povečanje 14.8 %), kar pomeni presežek 31 milijonov €. V prvih dveh mesecih 2011 skupaj je bil skupni izvoz 3102 milijonov € (22.4 % več kot v enakem obdobju 2010), skupni uvoz 3308 milijonov € (23.1 % več kot v prvih dveh mesecih lani), kar pomeni primanjkljaj 206 milijonov € oziroma 93.8 % pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je znašala odprema blaga v EU 2330 milijonov € (22.5 % več kot v enakem obdobju lani), prejem blaga iz EU 2539 milijonov € (22.9 % več), kar da primanjkljaj 209 milijonov €. Izvoz blaga v nečlanice EU je znašal 773 milijonov € (22.0 % več kot lani), uvoz iz nečlanic EU 769 milijonov € (povečanje za 23.7 %), kar pomeni presežek le 3 milijone €. Po začasnih podatkih je Slovenija v marcu izvozila za 1867 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 2014 milijone evrov; trgovinski primanjkljaj je ob 92.7 pokritosti uvoza z izvozom marca znašal 147 milijonov evrov. Rast izvoza je zaostala za rastjo uvoza; v celotnem prvem kvartalu je bil izvoz za 19, uvoz pa za 21.3 odstotkov večji kot pred letom. 13 3. Zmerno vračanje gospodarskega optimizma se nadaljuje Praktično vsi kazalniki poslovnih tendenc, razen kazalnika zaupanja v gradbeništvu, so bili v aprilu višji. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bila gospodarska klima aprila za 2 odstotni točki višja kot marca, od aprila lani je višja za 8 odstotnih točk, hkrati pa je tudi za 4 odstotne točke nižja od dolgoletnega povprečja. Na zvišanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem zvišanje vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnika zaupanja v storitvah. Naročila v predelovalni dejavnosti Vir: Eurostat Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila aprila za 2 odstotni točki višja kot marca, glede na april lani je bila njegova vrednost višja za 8 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 9 odstotnih točk. Pričakovanja za naslednje tri mesece so rahlo neugodna. Med kazalniki stanj se je v aprilu glede na marec znižala vrednost zalog, proizvodnja pa je ostala na enakem nivoju kot v marcu. Med kazalniki pričakovanj se je glede na predhodni mesec najbolj znižala vrednost kazalnika pričakovan izvoz. April je bilo kot glavni omejitveni dejavnik proizvodnje najpogosteje navedeno nezadostno domače povpraševanje, s to težavo se je srečevalo 42 % podjetij. Za približno tretjino podjetij sta bila omejitvena dejavnika negotove gospodarske razmere in nezadostno tuje povpraševanje, za približno četrtino pa neporavnane obveznosti iz poslovanja in finančne težave. Pozitivno vzdušje se je naselilo tudi v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v aprilu za eno odstotno točko višja kot predhodni mesec in za 14 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z aprilom lanskega leta pa je bila njegova vrednost višja za 14 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj so se v aprilu glede na prejšnji mesec večinoma znižale, razen kazalnika pričakovano zaposlovanje. Zaupanje v gradbeništvu v aprilu ostaja nespremenjeno, saj je ostala vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v primerjavi s predhodnim mesecem nespremenjena, v primerjavi z lanskim aprilom pa je bila višja za 13 odstotnih točk, hkrati pa je bila za 38 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Med kazalniki stanj se je v aprilu glede na predhodni mesec najbolj zvišala vrednost kazalnika tehnične zmogljivosti. Med gradbenimi podjetji je bilo v aprilu 57 % takih, ki so kot omejitev navedla nezadostno povpraševanje, 37 % podjetij je kot omejitev navedlo visoke stroške dela, 30 % pa visoke finančne stroške ter visoke materialne stroške. Ankete SURS-a kažejo, da se je zaupanje v trgovini na drobno v aprilu zvišalo za 16 odstotnih točk glede na pretekli mesec, glede na april lani pa je bil kazalnik višji za 5 odstotnih točk. V aprilu je bil delež trgovinskih podjetij, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 42 %, kar 48 % podjetij je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi, za 42 % podjetij v trgovini na drobno pa so omejitev visoki stroški dela. Gospodarska klima se je v celotni EU27 malenkostno poslabšala. Po podatkih Eurostata so se v aprilu naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej zvišala za 0,6 odstotne točke, glede na april lani pa so nižja za dobrih 5 odstotnih točk. Glede na marec so se v aprilu za dobrih 5 odstotnih točk zvišala naročila v gradbeništvu, medtem ko so se pričakovanja v trgovini na drobno poslabšala za slabi 2 odstotni točki in so hkrati dobrih 9 točk višja kot aprila lani. Splošni poslovni optimizem se je v aprilu 2011 v celotni sedemindvajseterici malce znižal in sicer za 0,1 odstotne točke, v primerjavi z lanskim aprilom pa je le-ta višji za dobro odstotno točko. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija nekoliko višja Industrijska produkcija se je v februarju povečala. Po podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v mesecu februarju za skoraj 2 % višja kot mesec prej in skoraj 8 % večja kot v februarju lanskega leta, produkcija v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa je bila desetino večja kot v enakem obdobju lanskega leta. Impulzni trend pa kaže, da se je v mesecu februarju industrijska produkcija zniževala po stopnji 0,17 %. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v februarju za dober odstotek manjše kot v mesecu prej, -|5 v primerjavi z lanskim februarjem so se zmanjšale za 3 %. Dejavnost rudarstva se je v letošnjem februarju zvišala za dober odstotek glede na januar, v primerjavi s februarjem 2010 pa je se rudarstvo povečalo za 0,8 %. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bila dejavnost rudarstva za skoraj 2 % nižja kot v enakem obdobju lanskega leta. Stanje v predelovalnih dejavnostih se še naprej izboljšuje, saj se je njihova aktivnost glede na mesec poprej v februarju letos povečala za skoraj 2 odstotka, glede na februar 2010 pa se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti povečala za slabih 8 odstotkov. Prav tako se je dejavnost v predelovalni industriji precej povečala v prvih dveh mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani in sicer za dobro desetino. V februarju glede na predhodni mesec se je aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo povečala za skoraj 2 %, glede na lanski februar pa se je sektor povečal za slabih šest odstotkov. Produkcija v letošnjem februarju v primerjavi s predhodnim mesecem je bila za 0,8 % višja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo, nižja za 1,3 % v proizvodnji proizvodov za investicije in v proizvodnji proizvodov za široko porabo višja za 0,7 %. Podatki Eurostata kažejo, da se je v mesecu februarju glede na januar industrijska produkcija povečala za 0,2 % v EU27, na območju evra pa za 0,4 %. Glede na februar lansko leto pa se je v letošnjem februarju industrijska produkcija v EU27 povečala za 7 %, na območju evra pa za 7,3 %. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v februarju glede na mesec poprej padla v desetih, zrasla pa v trinajstih državah in sicer največ na Portugalskem (1,7 %). Največji upad industrijske produkcije so zabeležili na Malti (-5,8 %) in na Danskem (-2,7 %). 5. Močan upad gradbeništva in turizma 16 Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih v februarju letos, za skoraj 8 % nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v januarju. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letošnjem februarju v primerjavi s februarjem lani zmanjšala za dobrih 20 %. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur pa kaže, da je v februarju letošnjega leta sektor gradbeništva padal z mesečno stopnjo rasti -2,4 %. Število turističnih prenočitev se zmanjšuje. Končni podatki SURS-a za februar letos kažejo, da je bilo skupno število prenočitev za 1,9 % manj kot v enakem mesecu leta 2010, hkrati pa obdelava podatkov kaže, da se je skupno število prenočitev v drugem mesecu letos zniževalo po mesečni stopnji -0,68 %. To je predvsem posledica upada domačega turističnega povpraševanja, saj se je v februarju število turističnih prenočitev domačih gostov znižalo za 2 % glede na februar 2010. Število prenočitev tujih gostov se je v letošnjem februarju zmanjšalo in sicer za dober poldrugi odstotek glede na enak mesec v lanskem letu. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v februarju kaže negativno rast po stopnji -1,83 %. Podatki o SURS-a o transportu za februar kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 8,8 % manj, v zračnem prevozu pa za 6,3 % več potnikov kot v februarju lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za 12,2 % manjše, v zračnem prevozu pa več za 2,8 %. V cestnem mestnem prevozu je bilo februarja prepeljanih za 2,4 % manj potnikov kot v istem mesecu 2010. Potniški promet na letališču Brnik se je v letošnjem februarju glede na februar 2010 zmanjšal za 0,6 %. V pomorskem prevozu je bilo v februarju prepeljanega za 30,1 % več blaga in opravljenih za 2 % več tonskih kilometrov kot februarja lani. Glede na enak mesec lani je bilo v februarju 2011 v register vpisanih za 1,7 % več prvič registriranih cestnih motornih vozil, med njimi za poldrugi odstotek več osebnih avtomobilov. 6. Brezposelnost ponovno upadla Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v februarju povečalo na 937277 oziroma za 1279 oseb glede na mesec prej, glede na lanski februar pa se je število povečalo za 0,2 %. V februarju je bilo v Sloveniji 821669 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na januar se je število delovno aktivnih povečalo za 803 osebe ali 0,1 %, glede na februar lanskega leta pa se je to število zmanjšalo za 1,7 %. Med zaposlenimi osebami jih je bilo še vedno dobrih 92 % zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od februarja lani zmanjšalo za 2,3 %. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na februar 2010 zmanjšalo za desetino. Med samozaposlenimi pa je bilo 58 % samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem mesecu februarju povečalo za 251, od februarja lani pa se je to število povečalo za 2,7 %. Število kmetov se je v februarju glede na januar povečalo za 82, glede na februar lanskega leta pa se je povečalo za skoraj 24 %. Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v aprilu registriranih 111561 brezposelnih oseb, kar je za 2,1 % manj kot v marcu ter za 12,3 % več kot aprila lanskega leta. V aprilu se je na Zavod na novo prijavilo 6216 brezposelnih oseb, kar je 21,2 % manj kot marca in dobra osmina manj kot v lanskem aprilu. Med novo prijavljenimi je bilo največ brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, sledijo pa trajno presežni delavci in stečajniki ter iskalci prve zaposlitve. V aprilu se je število brezposelnih, ki so se zaposlili, znižalo. Od 8603 brezposelnih oseb, ki jih je Zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 6015, kar je 11,7 % manj kot marca. V primerjavi z lanskim aprilom pa je bilo zaposlitev za dobro polovico več. V obdobju prvih štirih mesecev letošnjega leta je bilo zaposlitev nekaj več kot 23,5 tisoč, kar je za tri desetine več kot v primerljivem lanskem obdobju. 17 Iskalci dela 120,000 110,000 100,000 90,000 80,000 70,000 60,000 50,000 število 2007 2008 2009 Vir: SURS 2010 2011 Po podatkih Eurostata je bila marca stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 9,9 % in se glede na mesec poprej ni spremenila, bila pa je 0,2 odstotne točke manjša kot v marcu 2010. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v marcu letos 9,5 % in se je glede na enak mesec lani prav tako zmanjšala za 0,2 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v marcu 2011 v EU27 22,8 milijona brezposelnih, od tega 15,6 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v marcu 2011 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili na Nizozemskem (4,2 %), najvišjo pa v Španiji (20,7 %). Glede na isti mesec v letu 2010 se je v marcu brezposelnost povišala v desetih državah članicah, od tega največ v Grčiji, Bolgariji in na Irskem, upadla pa je šestnajstih državah, od tega največ v Latviji, Estoniji in Nemčiji. CENE IN PLAČE 7. Obrat v pritisku cen surovin? Aprila so se cene povečale za 0.8 %. Bolj dolgoročna dinamika (medletna rast) se je malo zmanjšala, trenda dinamika je tako še vedno opazno višja od 2 %. Cene blaga so se povečale precej bolj kot cene storitev. Nadpovprečno so se aprila povečale cene proizvodov iz skupin obleke in obutve, alkoholnih 18 pijač in tobaka ter stanovanjske opreme in stanovanja. Glavni razlogi za povečanje cene so bili sezonski (nove kolekcije pri obleki in obutvi), dvig trošarin( pri tobaku) in višje cene surove nafte ( višje cene tekočih goriv za stanovanje). K skupnemu povečanju cen so največ prispevale višje cene obleke in obutve (0.3 točke). Aprila so se cene opazno znižale le v skupini komunikacij. Povečanje cen, merjeno s harmoniziranim indeksom, ki je primerljiv med državami EU, je aprila doseglo 0.7 %. Tudi merjeno s tem indeksom, se je medletna inflacija znižala na 2 % in je tako še dodatno nižja od ustrezne (bolj dolgoročne) dinamike cen v evro območju, kjer je aprila medletno povečanje harmoniziranega indeksa cen še malenkost poraslo, na 2.8 %. Razlike v dinamiki cen med Slovenijo in evro območjem se povečujejo tudi pri osnovni inflaciji, ki kaže endogenizacijo eksternih vplivov na cene. Osnovna inflacija je bila marca v Sloveniji še vedno praktično enaka 0, medtem ko se je v evro območju povečala na 1.4 %. Negativna proizvodna vrzel potemtakem v Sloveniji še naprej zadržuje pritisk svetovnih cen surovin. Te so se namreč v letu dni povečale že tako visoko kot leta 2007, vendar je takrat, zaradi velike pregretosti ekonomije, sicer enak pritisk cen surovin povzročil zelo hitro naraščanje cen doma, ki je znatno preseglo naraščanje cen v evro območjem, ravno obratno se dogaja letos, saj rast cen v Sloveniji, zaradi relativno počasnega napredovanja ekonomije, vse bolj zaostaja v dinamiki za evro območjem. Dinamika proizvajalčevih cen je marca malo zastala. Proizvajalčeve cene so se tekoče povečale za 0.4 %, medletna rast pa je bila 5.3 %. Porast proizvajalčevih cen je bil tokrat praktično enak po segmentih, le za domači trg in za izvoz izven evro območja je bil malenkost višji. Zaradi večjih razlik v dinamiki proizvajalčevih cen v predhodnih mesecih, še zlasti v drugi polovici 2010, so proizvajalčeve cene, za proizvode ki so namenjeni na tuje trga, kar za 7.5 % (za evro trge celo 8.9 %) višje kot pred letom dni. Proizvodi industrije za domači trg so se v letu dni precej manj podražili, za 4.8 %. Po namenu porabe so začele pospeševati proizvajalčeve cene proizvodov za široko porabo (marca so se povečale za 0.7 %), čeprav imajo še naprej najvišjo bolj dolgoročno (medletno) rast proizvajalčeve cene surovin. Tudi pri proizvajalčevih cenah se razlike v rasti med Slovenijo in evro območjem povečujejo; marca so namreč proizvajalčeve cene v evro območju ponovno opazno poskočile (za 0.7 %) in so že za 6.7 % (torej za skoraj 2 točki več kot v Sloveniji) presegle cene pred letom dni. Cenovna pričakovanja so pri blagu visoka. Pri proizvajalčevih cenah so že dosegla najvišje vrednosti iz leta 2007, ko so bile svetovne cen surovin prav tako visoke kot sedaj, le da je bilo takrat slovensko gospodarstvo močno pregreto in je bil prenos pritiska surovin neprimerno lažji. V trgovini na drobno so cenovna pričakovanja prav tako opazno nad dolgoletnim povprečjem, vendar še vedno nekaj pod najvišjimi vrednostmi v 2007. Cenovna pričakovanja pri storitvenih sektorjih sicer v dinamiki precej zaostajajo za pričakovanji pri blagu, vendar so po marcu prav tako že dosegla dolgoletne povprečne vrednosti. 19 Cenovna pričakovanja so praviloma nižja kot v povprečju evro območja, razlike so največje pri gradbeništvu in storitvah, najmanjše pa pri proizvajalčevih cenah. V zadnjem mesecu (od začetka aprila do začetka maja) so cene surovin (v evrih) pospešile padanje, saj so se zmanjšale za 7.1 % (mesec dni pred tem samo za 2.8 %). Najbolj so se znižale cene hrane (v evrih za 6 %), najmanj pa cena nafte, ki se je v zadnjem mesecu (za sodček West Texas) znižala za 1.9 %. Navkljub obratu v dinamiki cen surovin, pa je raven teh cen še vedno bistveno višja kot maja lani. Skupen indeks cen surovin (v evrih) je na začetku maja za 33.7 % višji kot pred letom dni. V letu dni so se daleč najbolj povečale cene neprehrambenih poljedelskih surovin (v evrih za 73 %). Razen cen surovin hrane so se cene vseh ostalih surovin povečale za več kot pol manj od neprehrambenih poljedelskih surovin. Najmanj so se (v dolarjih) povečale cene kovin; v evrih so se celo zmanjšale za 1.2 %. 8. Zaustavljanje plač Februar je zadnji mesec z dostopnimi podatki o plačah. Povprečne (bruto) plače so se februarja zmanjšale, medtem ko je bila bolj dolgoročna dinamika (medletna stopnja rasti) 4,3 %. Tako kot januarja se je tudi februarja zmanjšalo število delovnih ur. Zmanjšanje je bilo praktično enako sezonskemu; ker se je medletna rast plač februarja povečala (z 3.3 % v januarju na 4.3 %), se je povprečna plača za plačano uro februarja povečala za približno 1 %. Februarja so se povprečne bruto plače povečale le v treh sektorjih gospodarstva (predelovalni dejavnosti, oskrbi z vodo in poslovanju z nepremičninami) - najbolj so porasle v hitro rastoči in z izvozom podprti, predelovalni dejavnosti, za 2.6 %. Tudi bolj dolgoročna dinamika plač je bila najvišja v predelovalni dejavnosti, saj so bile februarja povprečne plače za preko 10 % višje kot pred letom dni. Od povprečja so po bolj dolgoročni rasti opazno odstopale tudi plače v dejavnosti kmetijstva in gozdarstva. 20 V večini gospodarskih dejavnosti so se plače februarja zmanjšale, najbolj v rudarstvu in oskrbi z električno energijo, za preko 3.3 %. Tudi v dejavnostih, kjer so se plače tekoče zmanjšale, se je v večini primerov februarja bolj dolgoročna dinamika povečala; medletno povečanje je bilo februarja izven javnofinančnega segmenta najnižje v rudarstvu, oskrbi z vodo in strokovno tehnični dejavnosti (v vseh treh je bilo manjše od 0.5 %). V sektorjih države plače še naprej stagnirajo; februarja so se malo povečale le v ožji državi, za 0.6 %, medtem ko so se v ostalih sektorjih plače znižale. Tudi na daljši rok (v letnem horizontu, od februarja 2011 do februarja 2010) so se povprečne plače v sektorjih države le malo spreminjale, porasle so samo ožji državi in izobraževanju, pa še tam precej (za več kot 3 točke) manj kot v gospodarstvu. FINANČNA GIBANJA 9. Davek na dobiček opazno povečal javnofinančne prihodke Javnofinančni prihodki so se aprila povečali za slabe 3 %, bolj dolgoročna dinamika pa je ostala še naprej krepka; medletna stopnja rasti je bila aprila 12.5 %, rast impulznega trenda pa je bila nad 10 % letno. Medtem ko so v prvem četrtletju glavnino pospeška dajali domači davki na blago in storitve (davek na dodano vrednost in trošarine), so aprila precej poskočil predvsem donos neposrednih dajatev in ostali prihodki. Povečali so se skoraj za 90 milijonov, medletno pa so bili višji kar za 30 %, Uresničilo se je, kot smo že pričakovali v prejšnjih GG, precejšnje povečanje davka na dobiček, saj je usahnila možnost povrnitve plačanega davka iz predhodnih let zaradi tekoče izgube. Kot je bilo za pričakovati se je torej (zaradi dodatnih davčnih obveznosti po sprejetju zaključnih računov) davčni donos od davka na dobiček podjetij opazno povečal (za skoraj 60 milijonov), in je bil zato kar za 130 milijonov višji kot v lanskem aprilu (ko je bil ustrezen donos, zaradi refundacij davka, še negativen -69miljonov). Takšen ugoden donos v aprilu bo (zaradi popravljenega pavšala), kot smo že omenili v predhodnih GG, povišal donos davka tudi v naslednjih mesecih do konca leta. Aprila se je opazno povečala tudi dohodnina (za preko 11 %) in je bila za 6 % višja kot pred letom dni. Bolj dolgoročna dinamika pri dohodnini je še naprej nespremenjena - enaka kot do marca. Donos od prispevkov za socialno varnost, največji davčni obliki med neposrednimi davki in ostalimi prihodki (donos prispevkov predstavlja približno 65 % vsega donosa neposrednih davkov), najpočasneje napreduje. Aprila so ostali prispevki praktično enaki kot marca in so le za 1 % presegli ustrezne vrednosti v lanskem letu. Ker je donos od prispevkov neposredno pod vplivom zmanjševanja zaposlenosti, zaenkrat niti visoke medletne stopnje pri povprečnih plačah (po 4.3 %) ne morejo dvigniti rast donosa od prispevkov preko 2 % medletno, saj se je ob začetku leta zaposlenost še vedno zmanjševala po medletnih stopnjah okoli 2.3 %. Pri domačih davkih na blago in storitve je zaradi velikega premikanja timinga vplačil težko določiti tekočo trendno dinamiko. Zaradi tega je bolj kot primerjava s posameznimi meseci zanesljiva primerjava s kumulativnimi vrednostmi. Vendar je tudi tako popravljena primerjava bolj malo vredna, če je tudi tekoča vrednost kontamirnirana s posledicami premikanja timinga vplačil. Takšen je primer tudi z aprilsko vrednostjo. Aprilski donos je bil namreč manjši od povprečja v prvem četrtletju za 2.5 % in večji od povprečja v prvih treh mesecev lani za 9.5 %. Aprilski donos domačih davkov na blago in storitve je posledica opazno večjega donosa davka na dodano vrednost (zaradi premika timinga vplačil pri davku na dodano vrednost po obračunu) in velikega padca trošarin iz istega razloga. Davek na dodano vrednost bi se aprila verjetno opazno povečal, tudi če bi se izločil vpliv premika timinga vplačil, zaradi česar je bil donos po obračunu aprila sicer bistveno večji (in marca ustrezno nižji); dinamika davka na dodano vrednost od uvoza, ki ni pod vplivom premikanja vplačil, je namreč še naprej krepka, medletno opazno nad 10 %! Za oceno koliko od velikega padca trošarin v aprilu je posledica premikanja vplačil pa bo potrebno počakati še na podatek za eden ali dva naslednja meseca. 21 10. Stagniranje bančnega posredovanja posojilnih skladov se nadaljuje Skupna posojila rezidentom so se marca povečala za 1.7 % in so bila za 4.4 % višja kot pred letom dni. Ker je praktično vso povečanje posojil šlo denarnem sektorju, so skupni krediti (domačim) podjetjem in prebivalstvu marca ostali že tretji mesec praktično nespremenjeni in so bili le še približno 1.8 % višji kot marca lani. Krediti domačim nefinančnim korporacijam so se marca, tako kot februarja, zmanjšali, padla je tudi bolj dolgoročna medletna stopnja rasti, tako da so bili marca krediti domačim nefinančnim korporacijam že za 0.6 % nižji kot pred letom dni. Krediti prebivalstva so se marca povečali za 0.5 %, vendar se navkljub temu zmanjševanje medletne dinamike, ki se je, tako kot pri podjetjih, pričelo julija lani, še naprej nadaljuje; marca so bili krediti prebivalstvu le še za 7.9 % višji kot pred letom dni. Po novembru lani se je zelo zmanjšala tudi dinamika stanovanjskih kreditov, ki so do konca 2010 vsaj delno nadomeščali siceršnje usihanje dotoka posojilnih skladov v gospodarstvo, ki se je pričel po drugem četrtletju lani. Krčenje posojilne aktivnosti domačim nedenarnim sektorjem seveda še naprej poslabšuje likvidnost podjetij, ki se je pričela po oktobru lani, ko je rast depozitov gospodarstva dosegla najvišjo stopnjo. Depoziti gospodarstva so se marca sicer povečali za 0.3 %, vendar je bila raven depozitov nižja kot novembra lani in le še za 0.8 % višja kot pred 22 letom dni; zaradi premajhnega dotoka posojilnih skladov že štiri mesece stagnira tudi raven depozitov prebivalstva. Tudi pri sektorju prebivalstva se še naprej nadaljuje zniževanje bolj dolgoročne dinamike depozitov, ki se je začelo julija lani! Aprilski dvig osnovne obrestne mere ECB ni opazno pospešil siceršnje naraščanje medbančnih obrestnih mer; enoletni euribor, na primer, je aprila sicer že presegel 2 %, vendar je le nadaljeval z dinamiko povečevanja po okoli 0.13 točke na mesec, ki traja že od decembra dalje. Podatki o obrestnih merah na drobno so dostopni do februarja; depozitne obrestne mere se februarja niso opazno spremenile, medtem ko so se posojilne povečale za 0.1 točke, tako za posojila prebivalstvu kot podjetjem. Še naprej so pri prebivalstvu kratkoročne depozitne obrestne mere in obrestne mere za potrošniške kredite nižje kot v evro območju. 11. Februarja večji tekoči primanjkljaj V februarju 2011 znaša primanjkljaj tekoče bilance 130.2 milijonov € (februarja lani je bil 126.8 milijonov €). Pri tem je blagovni primanjkljaj 110.6 milijonov € (89.2 milijone € ), storitveni presežek 58.0 milijonov € (67.6 milijonov €), saldo v dohodkih faktorjev 62.0 milijonov € (53.5 milijonov €) in neto odliv tekočih transferov 15.6 milijonov € (februarja lani 51.7 milijonov €). V dveh mesecih skupaj je bil dosežen primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance 170.8 milijonov € (v enakem obdobju lani 146.7 milijonov €). Gre za blagovni primanjkljaj 173.7 milijonov € (108.8 milijonov €), storitveni presežek 144.2 milijonov € (149.1 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev 124.8 milijonov € (107.9 milijonov €) in primanjkljaj v neto transferih 16.5 milijonov € (79.1 milijonov €). Na kapitalskem in finančnem računu je prišlo v prvih dveh mesecih 2011 do rasti zadolžitve za 63.4 milijone € (132.8 milijonov €). Pri tem je bilo neto tujih neposrednih naložb za -68.7 milijonov € (v enakem obdobju lani za -17.6 milijonov €), naložb v vrednostne papirje za 929.1 milijonov € (910.7 milijonov €), in ostalih naložb -809.9 milijonov € (-805.8 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se povečale za 27.1 milijonov € (lani 58.0 milijonov €). Statistična napaka po dveh mesecih znaša 3.6 milijonov €, v enakem obdobju lani je bila 47.6 milijonov €). Plačilna bilanca (v milijonih evrov] januar - februar februar 2010 2011 2010 2011 I. Tekoči račun -146,7 -170,8 -126,8 -130,2 1. Blago -108,8 -173,7 -89,2 -110,6 2. Storitve 1491 144,2 67,6 58,0 3. Dohodki -107,9 -124,8 -53,5 -62,0 - od dela 19.8 181 9.9 9.0 - od kapitala -127.7 -142.9 -63.4 -71.0 4. Tekoči transferí -791 -16,5 -51,7 -15,6 - državni -673 -22.5 -45.5 -23.6 II. Kapitalski in finančni račun 132,8 63,4 79,2 126,6 A. Kapitalski račun -9,3 -7,9 -2,3 1,4 B. Finančni račun 1421 71,2 81,4 1251 1. Neposredne naložbe -17,6 -68,7 -47,2 -9,4 2. Naložbe v vrednostne papirje 910,7 9291 -446,3 -207,0 3. Finančni derivativi -3,2 -6,4 -1,6 -3,9 4. Ostale naložbe -805,8 -809,9 569,4 328,4 4.1. Terjatve 214,3 -617,5 641 400,0 4.2. Obveznosti -1.020,0 -192,4 505,2 -71,6 5. Mednarodne denarne rezerve 58,0 271 7,2 171 III. Neto napake in izpustitve 13,9 107,5 47,6 3,6 23 Neto zunanja zadolženost Slovenije kot celote se je v januarju nekoliko zmanjšala. Konec januarja 2011 je bil bruto zunanji dolg Slovenije 41947 milijonov € (1050 milijonov € več kot konec decembra 2010), terjatve do tujine so znašale 30616 milijonov €, tako da je bil neto zunanji dolg 11330 milijonov € ali 89 milijonov € manj kot mesec prej. Delež javnega oziroma javno garantiranega dolga v celotnem dolgu je pri tem porasel na 42.8 %. Devizne rezerve pri Banki Slovenije so bile konec februarja 2011 le 753.2 milijonov €, od česar devizne rezerve 366.3 milijonov €. PRORAČUNI, REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA Jože Mencinger 24 Številke o »planiranih«, »rebalansiranih« in dejanskih proračunskih tokovih v letih 2009 in 2010 potrjujejo, kar je bilo mogoče pričakovati. »Planiranje« prihodkov je mnogo slabše od »planiranja« odhodkov, številke o prihodkih v sprejetem proračunu so »neodvisne« od dejanskih dogajanj v gospodarstvu, številke o odhodkih pa odražajo dejansko nemoč vlade zaustaviti trošenje v javnem sektorju. Številke tako kažejo, da fiskalne politike pravzaprav nimamo; proračunski prihodki se samodejno prilagajajo gospodarski aktivnosti, odhodki pa proračunski inerciji. Napovedana javnofinančna konsolidacija bo zato slej ko prej prepuščena dogajanjem v gospodarstvu, kar v danih okoliščinah morda sploh ni slabo. Z rebalansi naj bi popravljali »napake«, do katerih prihaja zaradi sprememb gospodarskega stanja. Toda razlike med številkami v proračunih in rebalansih ter dejanskimi tokovi kažejo, da gre tudi pri rebalansih bolj za obred kot za kaj drugega, in potrjujejo oceno o nesposobnosti upoštevati dejansko stanje v gospodarstvu oziroma vplivati na proračunske izdatke. Ugotovljene razlike med proračuni, rebalansi in dejanskimi tokovi postavljajo pod vprašaj tudi smiselnost dvoletnih proračunov in še bolj obilja raznovrstnih srednjeročnih in dolgoročnih strategij. 1. Bomo letos rabili rebalans? Med splošno znane »resnice« o slovenskem gospodarstvu sodijo ugotovitve o najvišjih davkih, ki jih plačujemo, in ki jih takoj zapravimo v ogromnem in zapravljivem javnem sektorju, v katerem nihče nič ne dela. »Resnice« običajno spremljajo trditve »delodajalcev«, da bi povečanje dobičkov ali zmanjšanje izgub, ki bi jih pridobili z znižanjem davkov in prispevkov, z odpravo malic, odpravnin in drugih »neupravičenih« prejemkov zaposlenih in z večjo fleksibilnostjo na trgu dela, uporabili za vlaganje v tehnologijo in prehod na izdelke z višjo dodano vrednostjo. Temu dodajajo nauke o nujnosti brezkompromisnega varčevanja v javnem sektorju, ki bi ga dosegli z znižanjem plač in števila zaposlenih; oboje bi v zdajšnjih gospodarskih okoliščinah imelo za posledico le poglabljanje in podaljševanje krize ter povečanje brezposelnosti. V »resnice« malone nihče ne dvomi, številk pa ne pogleda1, morda tudi, ker ne potrjujejo »resnic«2 Tokrat nas zanima, kaj se dogaja s proračunom v krizi, ko se zmanjšajo davčne osnove, iz katerih se proračun napaja, in ko se potrebe po denarju, ki naj bi pritekel iz proračuna, povečujejo? Kako se spreminja sestava prihodkov in odhodkov v krizi? Kako realistično je proračunsko napovedovanje prihodkov in odhodkov ter kako dobro je njegovo »popravljanje« z rebalansi? Ima sprejemanje proračunov in njihovih rebalansov bolj obredni kot dejanski pomen? Bomo rebalans proračuna sprejemali tudi letos? Slika 1 Dinamika javnofinančnih prihodkov 25 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir podatkov: Ministrstvo za finance, Eurostat 1 Omenimo dva primera ignoriranja podatkov. V nedavnem članku v SP Dela o nujnosti »resetiranja« slovenske družbe, ki ga je napisalo pet avtorjev, med njimi trije ekonomisti, so bile malone vse trditve o slovenskem gospodarstvu sprte s podatki. V članku, ki se je ukvarjal z razlogi za selitev proizvodnje iz Bele Krajine na Slovaško, so Finance nedavno objavile tudi tabelo, ki naj bi »dokazovala« preobremenjenost dela z davki pri nas. Hitro lahko ugotovimo, da tabela dokazuje le, da je delo v Sloveniji obremenjeno manj kot na Slovaškem; razmerje med stroški dela in neto zaslužki je v Sloveniji nižje kot na Slovaškem. Po tabeli naj bi bili že pri neto plači 337 evrov na Slovaškem (ki jo v Sloveniji ni) stroški na delavca na Slovaškem za 60 odstotkov višji od neto plače, pri bolj primerljivi neto plači 547 evrov na Slovaškem in 522 v Sloveniji je razmerje na Slovaškem 1.72 v Sloveniji pa 1.63, pri 688 evrih na Slovaškem in 700 evrih pri nas pa je razmerje med plačo in stroški dela na Slovaškem 1.76, v Sloveniji pa 1.68. 2 Glej »Manj za uradnike, vojsko in policiste, več za učitelje, zdravnike, kulturnike in socialo« (GG 428), »Proračunski memorandum, javni dolg in izhod iz krize« (GG 431) in »Ali res plačujemo najvišje davke?« (GG 432) 26 Kaj se dogaja in kaj se je v krizi dogajalo z javnofinančnimi prihodki, kaže Slika 1; zgoraj je po kvartalih med 2006/I in 2011/I z medletnimi stopnjami rasti prikazana dinamika javnofinančnih prihodkov, ter prihodkov od posrednih (DDV in trošarine) in neposrednih davkov (davki na dohodek pravnih oseb, dohodnina, prispevki za socialno varnost), spodaj pa dinamiko javnofinančnih prihodkov spremlja dinamika bruto domačega produkta. Slika kaže popoln zlom javnofinančnih prihodkov med drugim kvartalom 2008 in drugim kvartalom 2009; rast prihodkov po 15 odstotkov letno v drugem kvartalu 2008 se je do drugega kvartala 2009 spremenila v enako močno krčenje. Krčenje prihodkov se je nato nadaljevalo do četrtega kvartala lani. Letos javnofinančni prihodki hitro rasejo, kar za prvi kvartal še posebej velja za posredne davke. Izboljševanje potrjujejo tudi aprilski podatki (glej redni del GG!). Skupni javnofinančni prihodki (3353 milijone evrov) so bili v prvem četrtletju letos sicer mnogo nižji od rekordnih v prvem četrtletju 2008 (3893 milijone €), a že višji kot v prvih četrtletjih 2009 (3225 mil. €) in 2010 (3115 mil. €)3. Ali to pomeni, da letos ne bomo imeli rebalansa proračuna? Najbrž ga bomo imeli, a bolj zaradi obredja kot pa zaradi dejanskega približanja planiranih in rebalansiranih prihodkov in odhodkov dejanskim prihodkom in odhodkom. 2. Planirani in dejanski proračunski tokovi Številke o »planiranih«, »rebalansiranih« in dejanskih proračunskih tokovih v letih 2009 in 2010 potrjujejo, kar je bilo mogoče pričakovati. »Planiranje« prihodkov je mnogo slabše od »planiranje« odhodkov; številke v proračunu pa tudi v rebalansu so določene bolj po inerciji kot z upoštevanjem dejanskih dogajanj v gospodarstvu. Številke obenem kažejo, da fiskalne politike pravzaprav sploh nimamo, proračunski prihodki se samodejno prilagajajo gospodarski rasti, odhodki pa proračunski inerciji. Napovedana javnofinančna konsolidacija oziroma zmanjšanje proračunskega primanjkljaja bo zato slej ko prej prepuščeno dogajanjem v gospodarstvu. Slednje morda sploh ni slabo; proračunsko varčevanje in nasilno zmanjševanje proračunskih odhodkov, bi krizo, ki je nedvomno kriza premajhnega povpraševanja, le še poglobilo, brezposelnost pa povečalo. V Tabeli 1 so v milijonih evrov prikazani pomembnejši prihodki in odhodki državnega proračuna v letih 2009 in 2010, kakršni naj bi bili po sprejetih proračunih in njihovih rebalansih ter kakršni so dejansko bili. Dopolnjujejo jih številke o sprejetih proračunih za leti 2011 in 2012. V Tabeli 2 so prihodki in odhodki prikazani kot deleži v bruto domačem produktu v Tabeli 3 pa so prikazane relativne razlike med sprejetim proračunom in rebalansom, sprejetim in dejanskim proračunom, ter rebalansom in dejanskim proračunom. Številke v tabelah pravzaprav ne potrebujejo dodatnih komentarjev; nekaj jih navajamo bolj primeroma. V letu 2009 so bili dejanski prihodki, ki jih je bilo za 7,53 milijarde evrov, 3 Državni proračun ne zajema vseh javnofinančnih prihodkov in odhodkov, a je daleč najpomembnejša javna blagajna. kar za šestino manjši od predvidenih v proračunu; ki so bili malone 9 milijard evrov. Kljub izkušnjam in velikemu krčenju BDP in s tem tudi davčnih osnov so prihodki v sprejetem proračunu za leto 2010 ostali nestvarno veliki. Z 8,65 milijarde evrov so bili le za 340 milijonov nižji kakor leto prej, dejanski prihodki pa so se skrčili na 7.08 milijarde evrov. Davčni prihodki sestavljajo več kakor 80 odstotkov prihodkov državnega proračuna. Razlika med predvidenimi in dejanskimi davčnimi prihodki se je z 1,14 milijarde evrov, kakršna je bila v letu 2009, v letu 2010 zmanjšala na slabih 800 milijonov evrov. Velike razlike med predvidenimi in dejanskimi tokovi prihodkov proračuna so v obeh letih nastale pri neposrednih davkih. Prihodki od teh so se v letu 2009 z 2,51 milijarde evrov, predvidenih v proračunu, skrčili na dejanskih 1,78 milijarde evrov, v letu 2010 pa z 1,75 milijarde na 1,35 milijarde evrov predvsem zaradi krčenja davkov na dobiček z 1,17 milijarde na 712 milijonov v letu 2009 in s 725 na 449 milijonov v letu 2010. Pri posrednih davkih so razlike med predvidenimi in dejanskimi tokovi manjše. V letu 2009 se je od predvidenih 4,93 milijard evrov v državni blagajni nabralo 4,59 milijard evrov, to je za 6.81 odstotka manj, v letu 2010 pa od predvidenih 5,07 milijard evrov 4,72 milijard evrov, kar je za 6.87 odstotkov manj denarja. 27 V letu 2009 je k solidnim prihodkom od posrednih davkov največ prispeval dvig trošarin; to je bil edini pomembnejši davek, ki je predvsem z višjimi trošarinami na naftne derivate4 prinesel celo za 22.78 odstotkov več, kakor je predvideval proračun. Sprememba trošarin je bila poleg premikov med plačila obresti doma oziroma v tujini pravzaprav edini resnejši ekonomsko politični ukrep, ki si ga je vlada lahko privoščila brez zamudnega in negotovega spreminjanja ekonomske politike v parlamentu5. Tudi v letu 2010 je bila razlika med predvidenimi (1,50 milijarde) in dejansko pobranimi trošarinami (1,44 milijarde) majhna, le 4.39 odstotna. Napoved o 887 milijonih evrov iz bruseljske blagajne v letu 2009 se je pokazala za precej zgrešeno; v državni proračun je iz proračuna EU priteklo za tretjino manj denarja, le 595 milijonov evrov vanj pa odteklo 439 milijonov evrov. Od še mnogo bolj optimistične napovedi o kar 1155 milijonih evrov v letu 2010 pa je v državno blagajno priteklo 724 milijonov evrov, v nasprotni smeri pa 397 milijone evrov, oziroma 9.37 odstotkov manj. V obeh letih pa je bil saldo prilivov in odlivov pozitiven. Proračunsko »planiranje« odhodkov je precej boljše od proračunskega »planiranja« prihodkov. V letu 2009 so se odhodki z 9,11 milijarde evrov v sprejetem proračunu celo 4 Vlada je izkoristila padec cen nafte na svetovnem trgu, ki je omogočil, da zviša trošarino, ne da bi povečala maloprodajne cene bencina in dizelskega olja. Vendar bi večji dvig trošarin na dizelsko gorivo prihodke začel postopoma zmanjševati, če bi se maloprodajne cene dvignile ned cene v sosednjih državah. 5 Najbrž je bolj ali manj očitno, da vlada v Sloveniji zaradi popolne zmešnjave med pristojnostmi izvršne in zakonodajne oblasti pravzaprav sploh ne more vladati. Namesto enostavnih sprememb parametrov v posameznih zakonih, kar bi morala biti izrecna in izključna pristojnost vlade, državni zbor neprestano spreminja komaj nekaj mesecev prej sprejete zakone, jih »usklajuje« z evropskimi direktivami in ustvarja povsem nepregledno in neuporabno zakonodajo. 28 povečali na 9,26 milijarde v dejanskem, v letu 2010 pa se je »planiranih« 10,47 milijarde evrov skrčilo na 9,25 milijarde evrov. Med bolj zanesljive sodi proračunsko načrtovanje tekočih odhodkov (plač, prispevkov in materialnih izdatkov) in tudi transferjev. V letu 2009 so bili dejanski transferji (5,31 milijarde) celo za 8.50 odstotka višji od proračunskih (4,90), v letu 2010 pa so bili le za 4.24 odstotka nižji (načrtovani so znašali 5,64 milijarde, dejanski pa 5,40 milijarde evrov). Razlike med načrtovanimi in dejanskimi tokovi so razumljivo velike pri investicijskih odhodkih; v letu 2009 so se skrčili za četrtino (s 595 na 449 milijone evrov), v letu 2010 pa so se prepolovili (s 737 na samo 369 milijonov evrov). Nekoliko manjše so bile razlike pri investicijskih transferjih v letu 2009, ko so se s 699 milijonov evrov skrčili na 648 milijonov, izredno velike pa v letu 2010, ko so se z 933 milijonov skrčili na 560 milijonov evrov. Velika zmanjšanja investicijskih izdatkov in investicijskih transfeijev najbrž zadoščajo za trditev, da so parlamentarne razprave o razvojni naravnanosti oz. razvojni ne-naravnanosti proračuna precej nesmiselne. Rezultati »slabega planiranja« prihodkov in »dobrega planiranja« odhodkov se kažejo v proračunskih saldih. V letu 2009 je tako predvideni primanjkljaj z le 125 milijonov evrov narasel na dejanski primanjkljaj 1782 milijonov evrov, v letu 2010 pa se je predvideni primanjkljaj v višini 1826 milijonov zmanjšal na 1738 milijonov evrov. 3. Ne-koristnost rebalansov Z rebalansi naj bi popravljali »napake«, ki naj bi nastale, ker se je gospodarsko stanje bistveno spremenilo. Toda rebalans proračuna (UL RS št. 26), čeprav sprejet v začetku aprila 2009, ko smo bili že globoko v krizi, je predvidene proračunske prihodke znižal le na 8.8 milijarde evrov oziroma za 2.27 odstotka, dejansko pa so se znižali za 16.20 odstotka. Prihodki od neposrednih davkov naj bi se po rebalansu znižali za 13.39 odstotkov, dejansko so se znižali za 28.97 odstotkov. Trošarina je bila pravzaprav edini davek, pri katerem je državi v letu 2009 uspelo povečati davčne prihodke, kar se kaže tudi v rebalansu proračuna za 2009. Po njem naj bi se po rebalansu prihodki od trošarin povečali za 30 odstotkov, dejansko so se povečali za 22 odstotkov. Rebalans proračuna za leto 2010, ki pa je bil sprejet šele julija (UL RS št. 56), je bil stvarnejši kakor leto prej. Z 8.11 milijardami evrov ocenjeni prihodki v rebalansu so bili za 550 milijonov evrov (6.26 odstotkov) manjši od proračunskih, a še za 600 milijonov evrov (6.92 %) večji od dejanskih prihodkov v 2010. Po proračunu za leto 2009 naj bi bili odhodki le za 1,4 % večji od prihodkov, dejansko pa so jih presegali za več kakor 20 odstotkov. Razlike med proračunskimi tokovi, tokovi v rebalansu proračuna in dejanskimi tokovi v 2009 spet razkrivajo »fiskalno« nepripravljenost na gospodarsko krizo. Tako so na primer ob sprejetju rebalansa v aprilu 2009, ko je bila kriza najhujša in so dejanski prihodki strmoglavili, proračunske prihodke zmanjšali le za 2,4 %, odhodke pa povečali kar za 8,8 %. Razlike na dejanskimi in z rebalansi predvidenimi tokovi na odhodkovni strani so manjše. Skupni prihodki po rebalansu naj bi bili v letu 2009 za 8.83 odstotkov večji od proračunskih, dejanski so bili za 1.61 odstotkov večji od proračunskih in za 7.21 odstotka manjši od odhodkov v rebalansu. V letu 2010 so odhodki po rebalansu za 5.72 odstotka manjši od odhodkov v proračunu, dejanski pa še za 5.99 odstotkov manjši od odhodkov predvidenih v rebalansu. Rezultat »slabega planiranja« prihodkov in »dobrega planiranja« odhodkov v rebalansu za 2009 je bilo veliko dejansko povečanje proračunskega primanjkljaja v primerjavi s predvidenim v rebalansu; v rebalansu je bil za 2009 predviden primanjkljaj v višini 1134 milijonov evrov in primarni primanjkljaj 789 milijonov evrov. Dejanski primanjkljaj je bil 1,73 milijarde evrov, primarni pa 1,42 milijarde. Rebalans za 2010 kaže na nekoliko več realizma, kar je glede na čas sprejetja razumljivo, ter več simetrije med predvidevanji prihodkov in odhodkov; z rebalansom predvideni prihodki in odhodki so za dobrih oz. slabih 6 % nižji od predvidenih s proračunom, dejanski prihodki so za proračunskimi zaostali za 13,2 %, dejanski odhodki pa za 11,7 %. 29 Koliko je mogoče verjeti proračunskim številkam za letošnje leto in prihodnje leto? Predvideni prihodki za letos so najbrž spet precej previsoki, a kot kaže, bodo dejanski tokovi letos le precej bliže »planiranim«: Tega sicer ne bo mogoče pripisati fiskalni politiki, »zaslužno« bo verjetno oživljanje gospodarstva. Ker naj bi se po napovedih oživljanje nadaljevalo tudi v prihodnje leto, predvideni nižji prihodki v letu 2012 kot letos pravzaprav presenečajo. Nič ne namreč ne kaže, da bi naslednje leto kakšne davke zniževali. Kakorkoli, številk za leto 2012 ne gre jemati prav zares. Tabela 1: Proračunski, rebalansni in dejanski prihodki in odhodki proračuna (v milijonih €] Šifra Prihodek oziroma odhodek 2009 2010 2011 2012 proračun rebalans dejansko proračun rebalans dejansko proračun proračun Skupni prihodki 8987 8783 7531 8648 8107 7508 8822 8695 70+71 tekoči prihodki 8079 7882 6918 7470 7037 6769 7768 7608 70 davčni prihodki 7670 7491 6554 7012 6487 6249 7339 7171 700 davki na dohodek in dobiček 2509 2173 1782 1753 1423 1354 1886 1622 7000 dohodnina 1337 1115 1069 1028 980 902 1112 1039 7001 davek na dohodek pravnih oseb 1172 1058 712 725 443 449 774 583 704 domači davki na blago in storitve 4931 5113 4594 5067 4887 4719 5252 5256 7040 davek na dodano vrednost 3365 3251 2838 3062 3058 2941 3166 3268 7042 trošarine 1152 1499 1415 1505 1464 1439 1536 1561 71, 72 nedavčni in kapitalski prihodki 424 411 373 474 572 526 447 464 78 prejeta sredstva iz EU 887 874 595 1155 1038 723 1029 1050 Skupni odhodki 9112 9916 9259 10474 9874 9247 10376 10118 40 tekoči odhodki 2524 2551 2412 2730 2598 2524 2817 2806 400 plače in drugi izdatki zaposlenim 984 1039 1041 1064 1050 1048 1096 1029 402 izdatki za blago in storitve 961 934 839 895 824 738 864 863 403 plačila domačih obresti 146 241 208 413 382 380 498 554 404 plačila tujih obresti 214 118 118 97 97 97 67 42 41 tekoči transferi 4895 5580 5311 5636 5582 5397 5544 5389 410 subvencije 518 845 537 656 629 552 534 477 411,412 transferi posameznikom 1120 1332 1354 1483 1506 1456 1439 1547 413 drugi tekoči domači transferi 3233 3377 3359 3474 3423 3364 3545 3336 42 investicijski odhodki 595 603 449 737 472 369 766 674 43 investicijski transferi 699 730 648 933 809 560 786 783 45 plačila v proračun EU 399 452 439 438 413 397 463 466 Proračunski presežek -125 -1134 -1729 -1826 -1768 -1738 -1554 -1423 Primarni presežek 222 -789 -1417 -1350 -1330 -1306 -1003 -847 30 Vir: dokumenti MF in UL RS Tabela 2 Deleži proračunskih, rebalansnih in dejanskih prihodkov v BDP (v odstotkih BDP) Šifra Prihodek oziroma odhodek 2009 2010 2011 2012 proračun rebalans dejansko proračun rebalans dejansko proračun proračun Skupni prihodki 25.40 24.82 21.28 23.98 22.48 20.82 23.72 22.43 70+71 tekoči prihodki 22.83 22.27 19.55 20.72 19.51 18.77 20.88 19.63 70 davčni prihodki 21.68 2117 18.52 19.44 17.99 17.33 19.73 18.50 700 davki na dohodek in dobiček 7.09 614 5.04 4.86 3.95 3.75 5.07 418 7000 dohodnina 3.78 315 3.02 2.85 2.72 2.50 2.99 2.68 7001 davek na dohodek pravnih oseb 3.31 2.99 2.01 2.01 1.23 1.24 2.08 1.50 704 domači davki na blago in storitve 13.93 14.45 12.99 14.05 13.55 13.09 1412 13.56 7040 davek na dodano vrednost 9.51 919 8.02 8.49 8.48 816 8.51 8.43 7042 trošarine 3.26 4.24 4.00 417 4.06 3.99 413 4.03 705 davki na mednarodno trgovino 0.41 0.34 0.26 0.29 0.25 0.25 0.30 0.24 71, 72 nedavčni in kapitalski prihodki 1.20 116 1.06 1.31 1.58 1.46 1.20 1.20 78 prejeta sredstva iz EU 2.51 2.47 1.68 3.20 2.88 2.01 2.77 2.71 1 Skupni odhodki 25.75 28.02 26.17 29.04 27.38 25.64 27.89 26.10 40 tekoči odhodki 7.13 7.21 6.82 7.57 7.21 7.00 7.57 7.24 400 plače in drugi izdatki zaposlenim 2.78 2.94 2.94 2.95 2.91 2.91 2.95 2.65 402 izdatki za blago in storitve 2.72 2.64 2.37 2.48 2.28 2.05 2.32 2.23 403 plačila domačih obresti 0.41 0.68 0.59 115 1.06 1.05 1.34 1.43 404 plačila tujih obresti 0.60 0.33 0.33 0.27 0.27 0.27 018 011 41 tekoči transferi 13.83 15.77 15.01 15.63 15.48 14.97 14.90 13.90 410 subvencije 1.46 2.39 1.52 1.82 1.74 1.53 1.44 1.23 411 transferi posameznikom 2.93 3.53 3.58 3.79 3.83 3.73 3.58 3.67 413 drugi tekoči domači transferi 914 9.54 9.49 9.63 9.49 9.33 9.53 8.61 42 investicijski odhodki 1.68 1.71 1.27 2.04 1.31 1.02 2.06 1.74 43 investicijski transferi 1.98 2.06 1.83 2.59 2.24 1.55 211 2.02 45 plačila v proračun EU 113 1.28 1.24 1.21 114 110 1.25 1.20 proračunski presežek -0.35 -3.20 -4.89 -5.06 -4.90 -4.82 -418 -3.67 primarni presežek 0.63 -2.23 -4.01 -3.74 -3.69 -3.62 -2.70 -219 31 Vir: Tabela 1 in SURS Tabela 3 Relativne razlike med proračuni, rebalansi in dejanskimi tokovi Šifra Prihodek oziroma odhodek 2009 2010 rebalans/ proračun dejansko/ proračun dejansko/ rebalans rebalans/ proračun dejansko/ proračun dejansko/ rebalans Skupni prihodki -2.27 -16.20 -13.93 -6.26 -13.17 -6.92 70+71 tekoči prihodki -2.44 -14.37 -11.92 -5.80 -9.38 -3.58 70 davčni prihodki -2.33 -14.55 -12.22 -7.48 -10.88 -3.39 700 davki na dohodek in dobiček -13.39 -28.97 -15.58 -18.82 -22.79 -3.97 7000 dohodnina -16.63 -19.99 -3.36 -4.68 -12.25 -7.57 7001 davek na dohodek pravnih oseb -9.70 -39.21 -29.51 -38.87 -3812 0.75 704 domači davki na blago in storitve 3.70 -6.81 -10.51 -3.56 -6.87 -3.32 7040 davek na dodano vrednost -3.40 -15.67 -12.27 -0.12 -3.95 -3.84 7042 trošarine 30.09 22.78 -7.31 -2.72 -4.39 -1.67 71 nedavčni prihodki -4.63 -10.95 -6.32 19.94 13.49 -6.45 72 kapitalski prihodki 33.20 -41.06 -74.26 40.89 -6011 -101.00 78 prejeta sredstva iz EU -1.47 -32.90 -31.44 -1012 -37.37 -27.25 32 Skupni odhodki 8.83 1.61 -7.21 -5.72 -11.72 -5.99 40 tekoči odhodki 1.09 -4.42 -5.51 -4.83 -7.55 -2.72 400 plače in drugi izdatki zaposlenim 5.59 5.79 0.20 -1.30 -1.50 -0.20 402 izdatki za blago in storitve -2.85 -12.71 -9.85 -7.95 -17.53 -9.58 403 plačila domačih obresti 65.67 4319 -22.48 -7.62 -810 -0.48 404 plačila tujih obresti -44.81 -44.85 -0.03 0.00 -0.01 0.00 41 tekoči transferi 13.98 8.50 -5.48 -0.95 -4.24 -3.29 410 subvencije 63.01 3.70 -59.31 -411 -15.87 -11.75 411 transferi posameznikom 20.60 22.46 1.86 110 -1.54 -2.63 413 drugi tekoči domači transferi 4.46 3.91 -0.55 -1.48 -318 -1.69 414 tekoči transferi v tujino 6.51 3.08 -3.43 2.95 2.98 0.03 42 investicijski odhodki 1.45 -24.54 -25.98 -36.06 -49.95 -13.90 43 investicijski transferi 4.44 -7.32 -11.76 -13.23 -39.96 -26.73 431 inv. transferi neuporabnikom 917 -5.47 -14.65 -20.79 -42.67 -21.87 432 inv. transferi uporabnikom 1.54 -8.46 -9.99 -7.69 -37.98 -30.29 45 plačila v proračun EU 13.24 10.05 -319 -5.71 -9.37 -3.66 Vir: Tabela 1 Skupno mesečna rast co CD O co ■št cj s cd CO o r^ CO o cn cu op o LCD cd o o O CD en o cj CO cd cd cn CO cd c^ cn c^ CD OD O ■št c^ c^ c5 en cd t is S £ le or p ■ŠT rs CO LCj cn rs OD o LCD OD o O r^ cd CD o 0Ü LCD CD CD CD CO cd LCD ■št 0Ü CO od o o OD oj ou CD c^ c^ r^ OD 0Ü cu LCD CO u^ cd CD oj OD u^ CIJ cu c^ 0Ü CD u^ u^ o mi S r^ cu cu CO CO o ■št cu co co cn LCD cu CO ■št o cn cu s 0Ü OD cu OD r^ cn cu LCD LCD LCD o OD cu 0Ü 0Ü 0Ü en ■št CD cu cu co co CD CO en ■št cu o o CD CU o OD r^ cu CO cu co r^ o co CD cu CO cu LCD cu CD ■št CD cu ■št LCD CO r^ CU CO CD CU CD 5D cu CU en r^ cu od cn cu LCD cu cu Širša država a n čt oj m en p er m cu o LCD cj o LCD cd CD LCD OD CD LCD 0Ü od r^ CD cn ■št cd co ■št cu ■št cj OD LCD cu OD 0Ü r^ c^ cd o LCD cd r^ c^ r^ LCD c^ cn c^ cn CD CIJ LCD oj t is S £ u -u CD -U (D tn en p (D im o CÍD cn CD cn ou 7 CO CD LTD O CD 7 I-v OD OU ■šT ■šT CD OU cn CD cvi 0^ OD UD ai o ou OD CD CD cu c^ c^ OD CD 7 o CD UD c^ cu Oli ■šT OD ai u^ c^ ■šT c^ t i s s £ \ CD cu cu 35 ♦ ♦♦ STATISTIČNA PRILOGA 36 -u to o cd ni cd > o od cd lcd cd cn lcd od ■št ■št ■št o cci cu r^ o r^ cu r^ cu r< cu o cd r^ 0^ co ■št od lc^ co cd tO o cn n cd m z) E _q cd 'c o -u co en r< r^ r^ ■št cu r^ o od lcd od cn cn o o co cn od cd cn od od ■št od od ou od ■št od od od a^ od lcd od lc^ od lcd od od od cd c -u cd c < 7 cu z) E od i-v od ou od o r^ od od cd od o o 0u o o o c^ od lcd cn cn lc^ od od od od ■št od od od cd od lcd od lc^ od lcd od c^ cd c^ c^ Trgovina na drobno EU27 a c cd cd d 7 CD CU a C co £= S» ci "o o et E <° m cvi ■št cd ■št od od ■št ou lcd od r^ lcd cvi ■št ■ŠT cn r^ o lcd ■št od od cn c^ od cn r^ od co cd cn co r^ ou co od od [-v od cl^ od J= ZD aE o cd ■a cd r to cd ■a in o cd cvi o o o ■št o co i-v 0d o ■št o cd lcd o c0 o od od od cn r< cn rv r< co cd cn cu lc^ od o co co cd cn cn cn cd od cn cn co o ■št cn od cn cn co od cn cu co 7 o cci o od cn a^ cn Fš r^ o CD a^ a^ o 7 lcd cn co cd o 7 lcd cn lcd co cn cd o d d o Z - a c cd čf ci "o o et E <° co cvi cu o ■št cd cd c1u c1u 0u cd lcd cd ou cvi o ■št ■št cd ■št o co cn ou co lcd co cu ou co R cn cci CD ■št od cd r^ cd cd cu a ^ —1 lli ri -u to d d c cd cd in 7 cd cvi o cd co od o o o od o cd od □d cd co od co od n cn lcd cn lcd cvi cn od o o cd lcd cn 7 lcd cn lcd cn r^ cn 7 od cd od C1U cn CD r^ r^ cn c^ co 7 cn cvi o cn od [-v lcd o cu lcd o o cu n cn cu cn cvi o cn cn od co co cn Leto ■št o o cu m o o cu cd o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu o cd cu cd cu cu od _ ■št lcd cd 7 co cn EE o - cu > \ cd cu cu Poslovni optimizem EU27 Slovenija v co cn cd co cu ■št ■št cd o ■št cu cu cd cu lcd lo cu ■št od cu cd lcd cu c^ cu cd cu c^ cu c^ lcd cu 0^ c^ cu c^ od od cn od lcd lcd c^ od c^ lcd lcd ■št 0^ od ■št c^ od 0^ od rv cu z) E cu n cd r^ co cn o o co ltd cd c1j co lo ■št od cd cd o n od cd lo c^ c^ c^ od o c^ rv lcd c^ 0^ 0^ op cu od ■št lcd od od rv Trgovina na drobno pričakovanja EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s cu cn cu rv lo cn cvi cn cd r< ■št lo op cu cn od ■št cu od n cu od od cu ■št cu op od o od lcd c^ r^ od c^ lcd c^ ^f lcd cvi od od co od od cd lcd od ■šf c^ lc^ a a n jn S o +J os ■št ■št cvi 5 cvi ■št co m co cu od cu o cd cd co op cn lcd od c^ r^ od lcd cvi od ■šf c^ od co od cvi co c^ lcd lc^ cd lcd ■št co Naročila, gradbeništvo EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s m lo cd o n co ■št rv cn od cd co c1j co o cvi cu lo o od co od c^ cu od od cvi cvi c^ od cvi rv r^ od od co n 0^ lcd c^ lcd ks čil cd p I 1 co ■št cd cci rv o ■št cu n co co ltd f lo cu od f cd co f cd cd lo od od f lcd od cd ■št od cd lcd f od c^ f c^ cd lcd od up c^ c^ cu od up lcd ^^ c^ cd c^ 0^ c^ c^ ■št ■št r^ od up Naročila, predelovalna dejavnost EU27 a a b S E te e ^ E ee E k. s cd co ou ■št cd lo cd cd lo rv ■št od od ■št n op lo cd co cu od od ■št od cd ■št cu co o n cu co cd ■št co op od c^ co co lcd od co co lcd c^ co c^ c^ co cvi co od c^ od ■št c^ co lc^ cd co c^ co c^ lcd cu aa n jn os ■št co od r^ ou cd cn cvi lo lo o o od lo cd od ■št ou cd cvi f ■št cd f cu cd up rv od up od c^ up od 0^ c^ od ou lcd lcd 0^ c^ od cd cci c^ lcd o r^ r< od cd op c^ c^ c^ r^ lo op lc^ Poslovna klima EU13 a ab S E te e =a E ee E k. s od cp j: ■št cu o rv cd rv cij cu cn cvi cu Cvi od Cvi od od c^ cd od lcd od od od lcd od 0^ od c^ c^ co cvi o od lcd c^ c^ c^ od c^ od cvi c^ c^ op lcd op en cd a ja a £ o .u os cd cd cp m cp cn cvi co od o lo lo clj lo ■št cd CD o ■št o o ■št c^ c^ ■št c^ ^^ c^ ^^ c^ cd r^ cd rv c^ c^ c^ cd c^ cd op cd lcd ■št op o t e m o o cu cd o o cu rv o o cu co o o cu od o o cu o cd cu | cd cu cu co ■št lo cd rv co cn o 1 cu \ cd cu cu co ■št 37 38 Poslovni optimizem medletna sprememba O oj co o co CJG Lij CD CO o ou cu oj co N cu CJG cu co ou OG r-v ■ŠT co CO OG cu ■ŠT cu ■šT OG cu cu CI^ OG o cu 0^ oj 0^ OG ■šT OG LI^ cu c^ c^ ■šT Lij CI^ oj a ja fš ra O 4J os o co CJG CD CO 0G cu CU CJG o o CD 0G ■ŠT O CJG CU r-v Lij CU oj j: CI^ ou ■šT C1D c^ Lij r-^ ou LI^ CI^ 0^ co r< co Lij Lij OG Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =5 e ee E k. s CO ■šT j: CO ■ŠT ■ŠT o LIG cj co CO ■št cu CO CD co LIG o cu CD oj cu o n cu ■št oj co CD co ■št o ■št co oj co c^ clj cu oj LIG o cu Lij o OG CI^ dj oj LI^ dj CD c^ ou co cj ou oj a a n jn S o +J os O Lij co CD co CJG o ■šT lig o co o cj CJG ■ŠT cu CU o LIG ou cu CJG CD cu LIG CD CJG o ■šT CU ou co co CD cu oj co o oj o CD co co co OG cu co o co r-^ dj cu ^^ oj cu o r< cu o li^ cu CD CD ■šT OG cu cu cu Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =5 e ee E k. s cu r-v co ■ŠT OG LIG OG cu Lij LIG CJG ■ŠT cu o CD co ■šT ■ŠT oj CU ■ŠT ■šT Lij C^ cu CD OG oj CI^ oj i-v 0^ co CJG ou j: c^ c^ ou ou co 0^ oj CI^ CD ks čil oj p 2 E ni ■št CD o og lig CD CD CO oj CD o Lij rv CD rv r-v oj CO co oj rv CJG OG rv CO o rv o CI^ CI^ ou co ■šT CD ■šT CI^ 0^ oj CD co ■šT CI^ dj LI^ LIG r^ LI^ oj CD c^ d^ oj rv Lij rv CI^ Lij r-N ■šT 0^ oj CI^ Naročila, predelovalna dejavnost a ab S E te e =a E ee E k. s cu CO OG CO OG CD N CU ■šT ou f r< co ■ŠT CD cu CD o co cu oj ■šT Lij co LIG oj CD O LIG Lij ■šT CJG ou LIG ■šT oj ■šT ■šT co co co LIG CD co oj cu co cu LI^ c^ co Lij cu Lij cu LI^ cj cu oj cu c^ dj a ja ft £ O +J os co ■ŠT LIG ■ŠT CO OG CO OG rs CD CD ■ŠT CU LIG N f CO oj f ■ŠT O co ■ŠT O f CD oj CO oj CU ou C^ C^ cu LI^ ClJ co OG co r^ dj 0^ LI^ co dj oj CD oj CI^ 0^ c^ oj OG LIG dj ■šT ou Gospodarska klima a a b S E te e =5 e ee E k. s CU oj co CU LIG Lij CU CJG ou cu co co CD N cu cu r^ co r^ CD cu CD j: LIG CD LIG co Lij co ■šT OG co Lij co a a n jn s 10 O 4J os CD cu CO o ■ŠT og CU cu co ou CU CO co o o LIG i-v j: CO CI^ 0^ CI^ CD LI^ LI^ rv o cu I-v OG CI^ CD co CD o t e m o o cu CD o o cu r^ o o cu co o o cu OG o o cu o o cu O cu cu co ■šT LIG CD co OG o cu ^^ o cu cu co ■šT CD C >u "S cu cn CD CD o ■ŠT CD o CU co nD cn nD co cn nD cu UD CD CO co P CD £- CO o O cn o CD o cu ■šT [v 1 r^ CD i c^ i c^ r^ a^ 1 CD c^ ___ cp O o o cp o ^^ .1 .1 c^ o O o c^ c^ cvi O c^ CD ■a o E > d -U •— CO jš "šT UD OD cn nD OD C^ OD n^ co ^ nD c^ a^ [v OD OD ■šT c^ "ču CD CD 03 V o ^ o [V o 0^ o oi V ou oi oi oi ou o c^ ni CD _Q CO CO O OD OD CD CU ou nD co a^ OD c^ o 7 C^ c^ ■šT 1. c^ ■šT .7 cn OD CD CVi o on ni CD iv iv ou ou ou oi cn r^ oi cn cn CD cn oi o ou ni ■šf o oi oi "O C CO co cu o o 11 11 11 cn cn o o 11 11 co cu cu CD C >CJ cn ■šT co UD co rv ■šT o CD co co co co cn ■šT CD nD nD ■šT CD £ CD P CD £- ■šT CU m CD CD IV CO C^ nD 1 cu cn i cu OD i cn co i UD .CD o O o O cp o C^ ou CD ^^ o c^ c^ o o oi o cp Čl -U co E D ■a c -U CD • — CO iš iv Iv m UD iv ■17.7 CD nD C^ c^ OD C1U nD OD .7 co ^ c^ cn 1 UD OD c^ c^ C CD > _o CD c5 ■ŠT oi CD IV V iv C^ c^ ^^ ni ou r^ ni oi oi ni oi oi ni oi CD ■a CD c_ □_ J2 CD CD CU ■ŠT CU OD .7 ^^ OD co OD .7 c^ co c^ c^ c^ co co CO c^ ■šT CD ni oi cvi o rv O ni oi co C^ ■šT ■šT oi o ou r^ ■šT oi CD oi co oi oi CD O D "a cu co co o cu o O cu cu 1 o cu cu cu cu o o •— 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ■a o CD >CJ "tf cu CD cu cn cu cn o co ■šT 7 CD cu o cu CD 1 7 co co co cn CD CD W co P CD £- CO CO UD CD CO cu o co IV cn 1 CD c^ i c^ co c^ , OD OD OD , IV čl o CD o o cp cp .1 o OU c^ O oi ou ni .7 ni ou c^ .1 up rv E -U co D o ■a c iS CO -U ._ CO C CD iv IV m CD CD cn .7 cu ■šT O c^ cu ■šT a^ CD c^ up CD ■a f_ _CD CD CD o oi v CO cvi ni c^ [V cvi o cu C^ CD oi co ou cu a^ cu cu CD c^ D □C j2 CD rv CU o ou co .7 nD c^ cn r^ c^ OD a^ c^ c^ ■šT 7. c^ co .7 CD ■šf ni oi iv oi [V a^ cn a^ cvi ou oi oi o c^ ou ou ou cn oi cn "a cn CD 1 cu cn cu c^ cu co cu cu co ■šT co nD nD co ■šT c " CD C >u o ■šT cu CD CD ■šT co cu cu co nD CD CD nD 7 o 7 co cu cn 7 CD W co P CD £- E m cu UD m CD CD [v cn ■šT 1 cu IV i cu c^ i c^ cn [V , UD o CD O o O o c^ C^ ou CD 1 o c^ c^ c^ ^ o oi o cp o ■u C - cn S 10 UD CO ou [v .7 co 1 nD OD OD np o 1 OD c^ OD UD 1 c^ IV D CD o ni oi CD CD V CD iv c^ c^ o oi o ^^ r^ ■št ni oi ni oi co ni r^ cn Ci CD co m iv OD CD OD 7 ■št c^ .7 .7 co cn nD c^ CD OD UD c^ CD cvi CD oi oi IV ni oi ni oi oi o oi oi ni ■ŠT oi ni oi "a cu co cu O cn o cu o cd cu o cu 1 cu cu cu cu o o C " ■šT UD CD IV co cn o Si CD o o o o o o ^^ CD o o o o o o cd cd o 1 cu o cu cu cu cu cu cu cu CU cu co — ■ŠT nD cd = 7 co cn = 1 cu cu 39 40 mesečna rast CD o CD 0.00 CO CD cu CD 0. o UD 0 CU O OD O OD co 0. UD cp CD CD cp c^ c^ Ol OD OD cp co OD 0. c^ 0. 0 op c^ □E'0- co co CD cp 2 >CJ O C CD D cn -U ._ CO S 2 Ol CD ■šT CU cp OD CD CD CD 0Ü up CD ou c^ c^ r^ c^ UD ou ■šT CD op OD cp c^ UD 0Ü c^ c^ c^ c^ op O O O > O CD m r^ cu r^ m r^ r^ Fš UD CU CO cu UD OD co OD O OD co CU r^ r^ co 0 UD UD OD UD UD r^ o UD CD o CD cu CD UD cu CD CD ■šT cu co co ■šT o cu OD OD OD co co ^f UD co r^ CD o CD OD 0 cu CD 0 cu ■šT CD CD ■šT co o UD CD r^ UD OD ■šT UD > o -U CO o CT sz ŽT -U CD S >CJ o Z a n čt o> £ 10 P er m OD co o r^ o 0. ■šT cu 0. S 0. CO CD O CU ■šT O OD o 0. O UD cu 0 op co UD cp 0 CD cp co c^ ■šT 55 0Ü CD op CD r^ CD c^ CD cp CD co OD co t ■ = en 5 £ tu o Ci UD ■ŠT co o cu ■šT OD Ol 0 N r^ o CD cp cu up c^ c^ c^ c^ OD c^ OD o u^ c^ OD r^ E CD O O O > ■šT CD OD ■šT 0 o ■šT ■šT CD co ■šT ■šT r^ CD co ■ŠT CD O co ■ŠT CD cu UD ■šT OD cu CD ■ŠT CD O OD o oü UD ■šT cu OD CD o OD CD ■šT 0 CD ■šT co CD CD r^ cu cu CD CD o UD ■šT o cu cu UD UD OD UD o cu r^ cu cu r^ co UD OD OD r^ o cu Čl -U a n čt m tn tn p er m _ c o iS >cd 'c CD > o -U co o CD OU o co o o CD CD 0. CD ■šT 0. CD OD 0. cu o UD OD O 0 CD 0. o c^ ' OD UD 0. UD en co r^ c^ r-^ c^ co ■šT c^ r^ c^ r^ 0. CD c^ cp ■šT c^ ' UD r^ c^ ■a CD £_ CD _c >o CD E o ■a CD s >o o Z t ■ — tn 5 £ r^ cu cu OD OD OD CU OD ■ŠT CD OD OD OD ■ŠT UD OD r^ r^ OD co ■ŠT co OD CU OD ■šT OD cu CD cu CD ■šT co UD UD cu CD cu ■šT CD OD 0 co co CD UD UD CD CD UD 0 co cu cu o ■šT UD CD cu UD oü cu oü cu CD OD OD a n čt m m tn p er m cu OU o cu CD 0. CD 0. 0 co 0. CD C0 0. cu CD o O UD ■ŠT co co cp 0. co c^ co 0 op cu c^ CD up CD cp CD OD 0Ü ■šT c^ c^ OD UD c^ ■šT c^ 0Ü 0 ■šT Clj 3 >co 'c CD _Q ■a CD £_ CD t ■ — tn 5 £ o O tn ■U CD o m o OD OD ■ŠT OD OD cu cu UD UD OD OD co OD CD OD OD UD OD ■ŠT CD CU CD CD CD CD OD CU r^ OD cu r^ cu r^ cu OD 0 UD co CD OD cu OD OD co ■šT OD OD CD CD UD CD r^ OD OD co cu cu OD 0 CD OD OD UD CD CD CD r^ co cu 0 oü OD OD Pi cu 0 OD co co co CD CD 0 o cu cu O t e •t o o cu UD O 0 CU CD O 0 cu r^ O 0 cu co O 0 CU CD O 0 CU O CD CU CD CU cu OD ■šT UD CD = co CD = 0 j: cu > CD cu cu Luški mesečna rast m cu o ■šT 03 o ou o lcd ■ŠT o o r-v cd cd o cn co cd □E'0 od I-v od lcd cvi co lcd cd 0^ co co od ou od cn i-v 0^ c^ cd ci^ od cd od cd lcd c^ co od od t is S £ le or Ci co oü ■šf m 0Ü cu lcd 0Ü lcd ■šT od eri ou eri cd 0Ü ou O 0Ü ou cd cd cd cvi c^ 5d lcd od od 0Ü lcd c^ lc^ lc^ 0^ od 0^ od lcd c^ lcd cd od č ° 1— (n ^ ti co en en o co cu 03 cd ■šT lc3 cd ■šT co lcd ■šT lcd lcd cd cd lcd od od od lcd ■šT cn lcd cd cd cn 5d lcd od co co od ■šT od cn cu cu o cd r^ od od ■šT r^ od cn lcd od o lcd od ■šT cu ■šT cu co lcd cn lcd lcd cd co cd od od cd o Pomorski a 1 » CO £ e r m cu o OÜ cd LTD cd o od o cu od o lcd o cd cd co cd cu lcd lcd co o o c^ cn c^ cd cn cd I-v 0Ü LC^ od lcd lcd cd cn cd cd c^ cd t i s s £ le or Ci cd o co rs ■št CD ou lcd ■št n lcd lcd cd cd cd cd co cd o od co ■št LC^ od lcd cf 0Ü cu c^ od 0Ü cu LC^ cu I-v c^ ■št cid od c^ c^ lcd E ° Ž E ■šT co cn CD co ■šT cu m lc3 lc3 03 ■ŠT co lcd cd ■šT lcd rv ■šT lcd r^ o r^ 5d o cu od r^ lcd cd od lcd ■šT r^ cd od ■šT od ■št ■št ■št od od od cu cu o lcd ■št ■št o Pi ■št cd ■št ■št co r^ ■št cu o ■št cu cd o lcd cu ■št lcd ■št co cd lcd od od ■št r^ od o lcd co cd cn ■št cn co cn ■št cu r^ Cestni a n čt cd co co

g kt bi ae r p cu o cn CD co cn co cn ■šT o cn m CD o cn ■šT co co m cu cn co ■šT cu ■šT cn ■šT cu m ■šT ■šT cn co ■šT LCD Ln co cn LTD CO O ■ŠT ■šT en CD CD LTD cn co ou ■šT cn 3 CD LTD ■ŠT en CU CD ■ŠT LTD ■ŠT cn r^ cu co cn cu r^ CD LTD 3 cn cu cu co LTD 3 cn LTD en LTD 3 en CD CD LTD CO 3 en r-^ cu r^ 3 cn 0 cu LTD r^ 3 cn ■ŠT 0 CO ■ŠT 3 en 0 CD co 3 cn 0 cu 3 cn co 0 cu co 3 cn r^ 3 cu r^ 3 cn CD cn cn co cu cn co cn cn LiD 3 cn r^ r^ cu r^ 3 cn Iskalci zaposlitve t i s £ £ le or p LID V CD CD OD CD ■šT r< co ■šT CD r-v OD ■šT OU LID ■ŠT .0 OD ■šT 55 CD CD LTD c^ Lri ■šT ■šT 3 .3 OD cu ■šT cu cn OD LTD OD ou ou c^ CD co 0^ OD 0^ OD CD LiD cn LiD cu LiD .3 ou lo CD t >W CD CU CO CU en cn co co cn CD co co m co CD co co rv CD cij co CD co m co CD co ■šT o Ln o o LTD ■ŠT CO CO CD O OD CO CD CD co co co OD LTD ■ŠT en CD ■ŠT ■ŠT LTD cn cu r^ CD CD cn OD LTD cn cn ■šT co r^ cn cn 3 cn co co cn CD co cn cn CD ■šT co cn CO OD en CD 0 ■šT co cn cu 3 o cn cn co 0 cn r^ cn 3 co CD cu c^ OD co co 0 ou o o cu 3 55 co 0 CD LiD CO ■ŠT en co CD LiD Samozaposlene osebe t i s le or p CO cp I-v ou LCD co o ■šf m Lri ou ou ■ŠT CD CD CD r^ CD o CD CO Lri OD Lri cn ■šT ■šf ■šT r^ ou r-v cp c^ CD op r-v op ■šT cp Lip cvi iki ici S ž CD O S. ■ E en co m cn ■šT CD ■ŠT O m cn 55 55 co o co co m cu ■šT ■šT m m r^ o LCD co Ln ■šT cu co cn LCD en CD co LTD O ■ŠT O en LTD CD cn co cn LTD 0 CD en LTD 0 0 o 0 CD rv co cn LTD LTD CU CO en LTD cn cn LTD co CD LTD cn LTD CD LTD CU en LTD CD LTD cn co LTD r^ en co co LTD LCD r^ cu cn LCD ■šT cn r^ cn LiD co cu ■šT 0 CD cu co co 0 CD cu ■šT co 0 CD LiD ■šT ■šT 0 CD ■šT cn CD 0 CD LiD ■šT cn 0 CD Zaposlene osebe t is S £ le or p co o CO cp r-v Lri ■šT co o CD LiD cn ■šT Cij CU cn .0 CD ■šT o LTD CD .0 CD OD cn CD cn LTD 0^ CD cn LTD cn cn cn co o cn cu OD C^ CD CD .0 CD N O _C ma S ° s s ri o p cu ■šT CD m CD cu cu ■šT m CD r^ cu m CD CD co co cn cn CD o o co cu r^ r^ co cn r^ CD □5 ■šT 5 o CD co CD cu S CD r^ OD CD CD r^ 3 LTD CD CD CD cn co LTD CD cn CD ■ŠT CD r^ cu co 3 CD 0 3 CO CU CD CU LTD CD CU CD OD CU CD CD cu cu CD OD OU CD cn co r^ CD ■šT 0 co 0 CD cn 0 CD CD ■ŠT LiD 0 CD r^ 0 co cn LiD cn CD LiD r^ LiD ■šT 3 CD CD LiD cu LiD LiD CD LiD t i s s 2 le or p CD o CO ■šT co co CO LiD OU o ou CO CO CO CO CO LTD ■ŠT C^ r^ CU 0^ r^ C^ OU cn LCD LCD LiD op cp cp c^ CIJ OD ou OD OU .!= ^ £ O tj a cd N TD 'C oa n OT > ¡5 m rv co co CD o co 5 CD CD o CD o m r^ CD CD 5 cn CD ■šT CD m r^ rv LCD co ■šT cn cn CD co co r^ LCD co CD co co LTD CD cn CD cu co CD ■ŠT cn CD CD 3 CU LTD en CD LTD CO r^ OD CD 0 CO r^ OD CD LTD CU CO r^ co CD 0 r^ co CD co CD LTD ■ŠT en CD CO CD LTD en cu co co CD 0 ■šT co co CD cu cu CD co co CD OD ■ŠT OD CO CD LiD cu CD co CD cn CD co ■šT co CD 0 CD co CD CO CD cn ou CD CO CD rv ■šT co CD 3 LiD en cu r^ CD cn 0 r^ o r^ CD OD CU r^ CD o t e ■šT o o cu m o o cu CD o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu o CD cu r^ \ cn o o cu co en 0 CU 1 CD cu CU 3 ■šT LTD CD co en 0 cu \ CD CU cu 3 ■šT Goriva letni porast Op LCD co ■šT OD LCD OD cu CD o ■ŠT o rs CO OD CD LCD LCD LCD IS CD o [S OD ci^ LCD 0^ OD OU CD IS OU CD ■šT OD CD ci^ OU 0^ ClJ OU OD OU cvi s k CD ■a in o o o o m ■šT co o O OU ■ŠT CD 0U CU OD CD ■šT OD OD CD OU CD cu ■šT ■šT rs cu LCD OD OD cu CO CD [S cu OD OD OU OD o OD ■šT OD ■šT OD ■ŠT OD CO CD OD OD a^ OD ■šT ci^ LCD OD CD ^f OD ■šT LCD LCD OD LCD en LCD OD r^ OD CD CO OD CD en CD OD cu OU C^ OD ■šT co c^ ■šT ■šT c^ OD ■šT Storitve t i s s 2 le or p od OD LCD od CO ■šT OD LCD ■šT OU OD CO OU OD r-v OD OU cvi CD OD OD OD CD OD CD o c^ c^ CD CD ■šT c^ c^ c^ c^ s k CD ■a in o o o o cu m od CD LCD ■šT OD CD CD 0U ■ŠT CD OD [S ■šT OD OD cu LCD CO OD co co en co r^ is co OD OU OD r^ is OD CD ■šT C^ cu ■šT OD OD ■šT OU OD C^ OU cu OD ci^ OD s CD cu CD en [S CO CO [S cu co cu c^ c^ OD cu F^ cu r^ OD LCD en r^ Blago t i s S £ le or p ou cvi OU OD is LCD r^ OD o o CD OU ■št OD CD o OD CD OU OU OU C^ OD OU OD OU OD LCD OU OD CD OD 0^ OD co OD r^ OD CO OD ks CD ■a in o o o o CD o ctu CD OD OU LCD CD CO cvi LCD CO CD OD IS OD CO LCD CD o O ■šT CD OU CO OD ■šT ■šT co ■šT r^ ^f o is ■šT CD OD OD 0^ OD CD ■šT CD OD r^ OD LCD LCD CD LC^ LCD c^ LCD OD co CD a^ LCD Osnovna inflacija a n čt CD 10 to

o C CO o s CD "O .C CD CO OD 03 o o o o m LCD CD r^ O LTD O cu OD o o ■ŠT 0Ü co LO 0Ü OD 0Ü LO oJ CD CU CU co CD oJ co o od LO oJ ■šT co ClJ ■šT 0Ü co CU od 03 co od o I-v od r^ 0Ü LO 0^ OÜ LO oü ■šT oü CU oü 03 Li^ ClJ o CD CD 0^ C^ LO oü o £_ D LU J2. -U CD ■a o CD 3 t s a r CD n t le m co LCD CD ou OD CU LO OD r^ co ■šT LTD CU LTD co CU OD CD OD od ■šT o od ÜD 0Ü ■šT CD CU co OD CU ■šT CU co o CU o en s CU co o CU o Ci^ r^ OJ O op 03 o CD CD CO CD CD ■šT CD CO c^ CU ■šT CU c^ CD C CD > O CJQ > C CD O I CD ■a c C CD CD -U cn J2 CD "O .C LCD CO CD 03 O CD CD O CU LO OD O CD LO OD O CD CU ■šf CD 03 N co OD OD r^ en OD CD ■ŠT o CU o CD co 03 o OD co en LO o OD CU LO co co en OD 03 CU OD OD CD ■šT c^ CU 03 OJ CO c^ oü CU 03 CO CD 03 r^ CO CO r^ CU c^ 5 CO CU r^ CU r^ OD t s a r CD n t CO LCD OÜ r^ o oü CD O 0Ü 03 cd CD ta LTD O ■ŠT O o CD CU o r-v CU LO ■šT LO op ■ŠT CU LO CO CU ■šT r-v o co CD en 0Ü CU 03 0^ CU 03 en CU 03 o od CU c^ OD CU CU od CD ■šT oü r^ CU OD CD r^ od CO 0^ od CU r^ od N 'c n o CT le E £_ CD I □Q s CD "O .C r^ 03 N 03 o o CD o CD O 0Ü O OD LTD O CO ClJ LO CO CD co r-v od r^ O CD OD OD o o r-v CD 03 ■šT LO 0Ü CD r-v co LO CD o cp ■šT Ci^ 0Ü co OD ■šT ■šT r^ CD 0^ od OD OD CD CU ■šT r^ ■šT LCD Lid ■šT LO CU Lid CO J2 cd ■a c t s a r cd n t le LCD CD OD ■šT 0Ü ■ŠT LO 0Ü CD I-v OD CO LO LCD CD CO CD 03 o CU CU CD cp CU CD co o o CD o CU co co CU ■šT op CD LO co r-^ co Ci^ CU ■šT ■šT 0Ü CU CU LO OD CU CU ■šT oü CD C^ oü 03 C^ oü CU CO o CU ClJ CO OD oü CO CD oü CO OD oü C D cn J2 CD C O CD N 03 o o o o ■ŠT LO 0Ü O 03 CO CD O CO CU ClJ LO CU od CU CD LiD CU ■št od CO ■ŠT od r^ OD od LO od OD ■ŠT co CO od ■šT CU od OD co LO c^ CU LC^ CD co o CD CO CU CD rv LCD CO CO LCD CU c^ 03 CO CD CO CO Lid CU en Lid LTD o t e ■ŠT O o cu m o o cu CD O O CU r^ o o CU CO O O CU 03 o o CU o cd CU Si o o CU co 03 o CU 1 cd CU CU co ■št lo cd co 03 o cu \ cd cu cu co Življenjske potrebščine mesečna rast ■št o co o o cd co o cd co o UD CD co o co o cd o o cu o ud o co co o cd o co o o co o c^ ■št c^ c^ co c^ c^ cu C^ co C^ co o t is S £ le or p on cid cu od cd ud ■št o o ■št o cd O ud o ud o ud o UD CD ud o ud o o 0d ud ud r-v C^ cu u^ 0ü cu s k cd U in o o o o r^ ud O co r-v ■ŠT o r^ cd o ud cu o cd od ud I-v O cd I-v O co o r^ r-v o rv o UD c0 CD co ud ud O o od co cd cd I-v cd ud cd o cu co m ud ud c^ ctü co ci^ 0ü co m 0ü a^ od r^ C^ od Repromaterial a n čt cd S cn P er m co o ■št ■št CD lid cd o cu co o r^ o co cu o ■št o o cd cu o co co o co r-n CD ud r-v o r^ ud o ud o r^ c^ cd c^ o o ■št o co cd o r^ I-v C^ cd ci^ C^ t i s 5 £ le or p CD co cd od cd N co ud j: cd cu cu o o cd o cu o cd o cu ■šf ■ŠT co o ■šT od cd od od o ■šT ci^ u^ CI^ ■šf ud cu r^ cci cd cci ks CD ■a in o o o o lid cd od O lid ud co cd N co cd cci r^ o o cu co r-v cci cd cu N c0 o ■šT o cd m cd ta CD cu r-v cd cu o o cu co c0 o cu c^ cu co c^ 0ü r^ c^ cu ■šT r-v 0ü cd m cu o 0ü cu o ctü cu ■šT ud od cu cd cd ud cu r^ a^ cu cd ud cu Oprema a n čt CD w CO p er m o cd CD CD O cd o ud o co ■ŠT CD co o o cu o cu o ' cu o co UD CD cu cu o o cd o o cu o o ■ cd o o cd c^ c^ o co C^ o o o co o o t is s £ o c co o s cd "o .c ud 03 cn cd cd o cd cd cd 03 o cid o cd rv o cd co o co co rv 0 u3 cd rv 0 cu co [v 0 co 01 6 .0 od 01 u3 od 0 9 0 iv 0 co 4 rv 0 6 .4 od 01 6 .6 co 01 rv rv co 0 co co co 01 cu od co 0 6 .6 od 0 cu .0 c^ 0 cu 03 c^ 0 9 c^ c^ 0 0 r^ od 0 6 od od 0 rv od 01 co .9 od 0 cd 3 t s a r co n t le cd 0ü od 0ü cd 0ü ud 0ü ud ctü cd 0ü 03 rv op 0 oo 6 [v u3 rv cu cd 0 cd 4 ■št 4 od 9 up rv 6 cu 03 6 03 cu ^^ rv od u3 03 cu od co ol 0 up co 4 CD cd -U cn J2 cd "o c 03 rv cn o o o cd 0ü o ud ■št o cu rv o ■št od o c0 o od .0 cd co 03 cd 6 ud cri 0 cu .6 cri 0 6 od cri 0 rv cu cd 9 .6 cri 0 cu cd co od cd 9 cu cd co .4 cd 4 .6 cd 9 up 0 cn 6 c^ 0 0 c^ co 4 od c^ 4 c^ o CT t s a r co n t le 03 cu od 0ü od o ■šf cd o cd 0 ■št cu 4 up 6 [v cu ■št 0 od -0. rv ■št 0. co ud 0. 9 ■št 0. 9 up rv 03 5 oü co cd 0 c^ oü 9 co c^ oü rv 03 oü 4 od oü rv ctü co c^ oü cu cd od cu 3. m s cd "o .c cd iv 03 o o o od 0ü o cu ■št cd cu c0 cd co rv o od o ud cd 0 üd cd 01 0 cu rv 0 co ud rv 0 co 9 [v 0 co 9 rv 0 co cd 01 co 0 rv 0 9 .9 od 01 co rv cri 01 9 co od 01 u3 rv cri 01 rv cu od 01 1.4 od 0 9 ud od 01 co cd ud c^ co cd 4 .9 od 0 od c^ cu rv oü co cd ■a C t s a r co n t le cu cu 0ü ou 0ü cu ■št od cd up ud cd -0. iv cp co od -0. co cp co ■št 0. co od 0. 4 cd 0. ud co 0. 9 up 4 cd 9 cd 9 ■št co rv co up co c^ ud cn cu cn c^ ctü cu od oü co ■št oü co cd oü c d cn J2 cd c 03 rv 03 o o o cu 0ü o ■št ■št o co o od o c0 od o iv [v rv 0 4 od 0 6 co 0 1.4 od 01 4 ud co 0 co co co 0 9 9 rv 0 co co co 0 co ud od 0 co .9 cri 0 0 cd 0 cd co .6 c^ 0 ud c^ 0 9 c^ cu ud cd cu .6 c^ 9 ol 0 ud cd 6 .9 c^ rv .4 oü o t e ■št o o cu lo o o cu cd o o cu rv o o cu co o o cu od o o cu o cd cu iv Si 0 0 cu co 9 0 1 cu 10 cu cu co 4 ud 6 rv co 9 0 1 cu 10 cu cu 3 O £_ D O r mesečna rast UD o UD cd CD o ■šT UD cd CD m o cn LID cd CD cd CO CO cd CU o cd UD CO cd 5D cd c^ c^ UD CD cd UD CO cd CU O ■šT co cd IV [V CU UD cp ■šT cp IU >o CO CD N CD >CJ m t ._ CO S 2 o> o p iv ni ■šT CD CU oi iv LÍÍ m co CD ■šT m oi CD UÍ ■šT oi ■šT UD oi IV oi CD oi CD oi CI^ oi U^ OD oi oi c^ c^ 0Ü c^ oi U^ oi o 1— m W CD CU CO CD ■šT m m iv cn C0 CO UD oi iv C0 oi CO CO oi CD 0 01 CD UD oi CU co oi s oi CD cn oi UD [v oi CU co co CD CD oi CO [v oi co [v oi CU [v oi UD O CD CU CD CD CD [v oi ■šT ■šT £_ D a n čt o> S 10 P er m co o o CU o m o o cu o o o o CU o cd ' C cd >cj cd _0 > CD t ._ CO £ 2 CD O p o CU o o o ci CU C0 CD O C0 O CD CD oi CU CD CD CD CD CD CD CD CD CD CU oi Ci^ CD u^ CD U^ oi c^ CD c^ c^ c^ c^ _o > cd t >c0 cu iv o iv o iv o iv o iv CO CD co CD ■št CD co m UD iv CD CD o IV UD CD o IV co CD o IV o IV o IV o IV ■šT CD o IV UD IV o IV ■šT CD a n čt cd w co P er m UD o ■šT ■šT o ■šT ■ŠT o ■šT CD o co CD cd CU CD co co CD CD CD CU CD CD iv CD CD [v CD CD 0^ CO CD CD C^ UD CD CD C^ CO C^ co CU o CD C^ IV o cp Skupaj neto t - cn 5 £ 47 48 Carine mesečna rast m ud o o cd cu ud cd n cd cp ■št ■št ud 0ü co ■št ud o cd 5 ud cd dd cd co co co clü cd dd co co cd o co ud co ud cd dd dd ■ o cu cd cd oü s cd t is S £ le or p cd o m r-v od cu cd 0d cu r^ r-v oü cd ■šf cu ud ud cd ■št ud od ■št cu cd cd o dd CO cu oü c^ cl^ dd oü od od c^ dd dd ud ud ■sf dd c^ cu c^ od 0^ co dd cd o dd c^ ■šf dd cd r^ cu od o mi r^ cd on od cd cp ud cd co cd cd o cd cu o ud cd cd co cd cd cd cd cd ud cd co cd cu cd cd cd co cd cu co r^ dd co co cd co dd ■sf cu cu ■št cd dd cu ud oü cu o cu od cd o r^ u^ od ^f cu cd r^ cd cd r^ ■ŠT c^ cu r^ dd cu c^ DDV in trošarine a n čt \ CD cu cu OD ■šT 49 50 Depoziti prebivalstva letni porast CD ■šT ■šT rs o CD IS OG 03 o LC3 LC3 ■šT 03 is 03 co LC3 rs 03 cu rs 03 en CD cu LC3 CD LC3 CO LTD CD CD ■ŠT ■šT CD LTD co IS ■ŠT LC3 LC3 o r-N ■šf 03 0^ 03 03 LC3 03 cu 03 03 0^ 03 LC3 03 o CD 03 ■šT CO ^f 03 CO 03 r^ r^ 03 03 r^ 03 OS'S ■šT C^ 03 ■šT r^ ou o mi m o CD 03 CD 03 o o ■šT 03 O 03 o o cu 03 cu 03 cu CD 03 ■ŠT r^ 03 co ■šT CD CD ■šT co r^ CD LC3 cu ■ŠT 03 ■šT r^ r^ cu r^ lc3 lc3 ■šT o cu ■ŠT cu CD 03 ^f 03 Lt3 ■šT OG lc3 ^f cu ■šT lc3 ■šT co 03 lc3 ^f ou r^ ■šT o 03 r^ ■šT cu r^ r^ ■šT LC3 03 r^ ■šT CO r^ r^ ■šT CD o r^ ■šT 03 03 r^ ■šT r^ 03 co ■šT CO 03 03 ■šT ■šT 03 o lc3 o ■šT 03 ■šT Depoziti podjetij t s a r o ni t le o ■ŠT CD OG OG CD lc3 o ■ŠT ou 03 [-V o ■šT ■šT lc3 ou 03 OG CD cu CD ou o lc3 co OU 03 03 CD ■šT ■šT 03 03 r^ co LC^ ClJ 03 c^ CD ^f CD CO lc3 ■šT ou 03 en 03 03 en ou CD LC3 o 03 03 lc3 03 CO o 03 cu 03 03 lc3 lc3 o co CD V o mi CD 03 CU lc3 CO o 03 03 03 CU 03 r^ ■šT CD 03 lc3 03 r^ 03 CO CD CO 03 co 03 o ■šT r^ lc3 r^ 03 r^ s 03 o co r^ 03 o 03 03 cu 03 o r^ r^ 03 CO lc3 r^ 03 ■šT co r^ 03 CO CD CO 03 cu co r^ 03 cu o r^ 03 OG CO 03 CD 03 03 03 03 03 CO 03 co lc3 CO 03 cu 03 co 03 03 cu co 03 cu co co 03 o o co 03 o ■šT ■šT o 03 03 03 o 03 03 cu cu 03 03 Krediti prebivalstvu t s a r o ni t le lc3 ■šT is 03 cu CO lc3 CU CD LC3 cu ■šT ou cu 03 ■šT rs 03 03 o 03 03 OG co lc3 OD cu 03 [S o F< o o rs 03 co CD r^ lc3 LTD 03 r< 03 ■šT 03 03 rs o c^ co cu OG cu OG o LC^ OG o OG CD CD CD o ■šT 03 C^ o 03 CD lc3 LC^ CD 03 03 CD CD OG CO 0^ OD lc3 CO r^ v o mi 03 03 r^ co 03 Fš CO ■ŠT r^ 5 03 ■šT ■šT r^ 03 CO cu co cu 03 o OG r^ CD ■šT 03 r^ Ln 03 r^ lc3 lc3 o CO lc3 03 OD 03 cu co LC3 03 cu co lc3 ■šT 03 CO 03 CO cu lc3 ■šT CO o co ■šT co CD CD CO r^ ■šT CD CO CD r^ CO r^ en CO CO ■šT OG CO cu CD o 03 03 OG 03 ■šT OG lc3 cu cu 03 cu co cu 03 CD cu cu en 03 03 cu 03 CD r^ cu 03 Krediti podjetjem t s a r o ni t le F< lc3 ou cu CO OU CU CO OG cu o OD cu 03 en o o CD 03 CD cu en OG ■šT ■šT lc3 LTD 03 ■ŠT ■ŠT CD is ou cu O 03 CD 03 C^ CD 03 CD ■šT LC^ c^ cu en CD o ou r^ r^ OG lc3 C^ ou 03 en CD CD 03 r^ ■šT cp r^ c^ c^ r^ lc3 c^ 03 CD o o CD o O mi CO CO r^ r^ 03 03 LC3 03 ■ŠT CO r^ cu 03 cu lc3 co 03 ■šT 03 o 03 r^ o cu r^ cu co o cu r^ o 03 o cu s co o cu cu 03 co o cu r^ CO o cu 03 03 CO o cu CD LC3 CO o cu CD CO r^ o cu ■šT CD r^ o cu cu OD o cu CD r^ CO o cu r^ 03 03 o cu lc3 lc3 C^ ou CO lc3 ou cu cu cu ou cu ■šT cu ou ■šT o 03 ou o o ou 03 03 ou OG o ou o co 03 o cu r^ cu co o cu lc3 03 03 o cu 03 r^ 03 o cu 03 cu 03 o cu o t e ■šT o o cu lc3 O O cu CD o o cu r^ o o cu co o o cu 03 o o cu o o cu ■šT Si o o cu lc3 CD r^ co 03 o cu c^ cu cu 03 ■šT lc3 CD r^ CO 03 o cu CD cu cu 03