Matef Močnik. (Ob stoletnic: njegovega rojstva.) de]a^atei M°čnik si je pridobil s svojo teli=i °St^° v korist šole in povzdigo uči* nalaanC-ga f??" toliko Zilslug- da nam iste teklp -° dolznost osvežiti spomin na pre^ kem C-aSe -in ob sto!etnid rojstva v krat^ m ocrtati njtgovo delovanje. Rodil se je 13. septembra leta 1827. v Zalogu na Gorenjskem. Študiral je v Ljub; ljani, kjer je vstopil po dovršenem šestem razredu latinske šole v Jezuitski red. Vsled bolehnosti pa je dal slovo samostanskemu iživljenju in vstopil v službovanje pri dav-kariji v Kamniku. Že leta 1855. pa se je oprijel učiteljskega stanu in je služboval v Kamniku do leta 1864., ko je postal pod = učitelj v Ljubljani. Njegove šolniške sposobnosti pa so mu pomagale do hitrega napredovanja, kajti leta 1873. je že bil ime* novan za okrajnega šolskega nadzornika za kamniški okraj in pa za člana izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole. Istega leta je prevzel tudi uredništvo »U 6 i t e 1 j s k e g a Tovariša«, ki ga je ureieval do leta 1882. Po 27. letih učiteljske službe je zaprosil radi bolezni za upokoji' tev. Zasluženi pokoj je užival v Ljubljani in postal med tem časom znan dobrotnik dijakom in revežem, ki jim je razdal vse svoje premoženje. Leta 1895. ga je ugrabila smrt in s tem napravila precejšnjo vrzei med sotrudniki »Učiteljskega Tovariša«. Prvič se je oglasil Močnik kot petošo^ lec, ko je priobčil v »Vedežu« Ieta 1850. »Jesensko pesem«. Pesnikovanje pa je kmalu opustil in to tudi javno izjavil v »Učit. Tov.« leta 1862., ko je napisal: »Pe* gaza jezdariti ne znam!« Pač pa je postal stalen dopisnik »Učiteljskega Tovariša« in »Danice«. Njegovo dopisovanje omenjenii ma listoma se prične leta 1861. Njegovi članki v »Učit. Tov.« so večinoma pedago? ške vsebine, n. pr. »Lepa odreja«, »Koliko računskih načinov naj se jpri začetnem nauku o računanju ali rajtanju razločuje in vadi« itd. Pisal je pa tudi članke lepo« slovne vsebine. Vsak nadaljnji letnik pri* naša več njegovih vzgojnih in metodičnih razprav. Bil je v letih 1862.—1873. eden glavnih doplsnikov »Učit. Tovariša«. Pisal je pa ves čas tudi v »Vedež«. »Dandco« in »Slovenca«, ki ga je v letu 1885. tudi nekaj časa urejeval. Leta 1873. je prevzel uredništvo »Uči* teljskega Tovariša« in mu postal drugi urednik. Andrej Praprotnik, prvi urednik »Tovariša« je bil takrat ^risiljen odstopiti, kajti Nemci so v deželnem šolskem svetu zelo pritiskali nanj, ker je kot zastopnik učiteljstva branil pravice svojega stanu. Strogo so pazili na pisanje »Učit, Tov.«, hoteč ga na ta način izriniti iz deželnega šolskega sveta. Da je mogel nadalje ibra= niti pravice učiteljstva je oddal uredništvo »Tovariša« Mateju Močniku. Tudi kot urednik »Učiteljskega Tova^ riša« je pisal Močnik mnogo — vendar se ne da s sigurnostjo ugotoviti, kateri članki so njegovi. Za list si je znal pridobiti več prav dobrih sotrudnikov, ki so s svojimi prispevki list zelo povzdignili. Imel pa je kot urednik hude boje za pravice slovenskega učiteljstva. Ravno ko je prevzel on uredništvo »Učiteljskega To= variša« se je ločilo slovensko učiteljstvo v dva tabora — zato je bilo delo toliko težje, ker se je moral boriti proti nemškemu ncU teljstvu in istočasno tudi proti nasprotnes mu taboru slovenskega učiteljstva. Naj* ostrejšo borbo pa jc imel z »Laibacher Schulzeitung«, ki ga je neprestano napa* dala. a ji tudi on ni prdzanašal. Rrizadeval si je tudi povečati število »Tovariševih« naročnikov in s tem razširiti list. Za časa svojega urednikovanja priob« čuje prav zanimive pozive na naročnike. Radi bolezni je odložil leta 1882. ured* ništvo in prepustil »Učiteljskega Tovariša« zopet ustanovitelju lista Andreju Praprot« niku. Tudi kot upokojenec je ostal še na« dalje dopisnik »Učit. Tovariša«. Mož, ki je posvetil vse svoje življenje stanu in šoli, ki se je boril v hudih casih za pravice svojega stanu, zasluži da mu ohranimo trajen spomin. Ob stoletnici nje= govega rojstva in db spominu na njegovo požrtvovalnost si vzemimo za vzor njegovo delo za šolo in stan. V. M.