Lato LXVIIK	plačana » gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 23. aprila 1940
Štev. 92 a
,na 2 din
Naročnina mesečno 29 Din. sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. ta inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi nL 6/111
S£OVENEC
Telefoni srednlitva In npravet 40-01, 404», 4(M», 40-04. 40-0i — Uhaja vsak dan »Jstraj razen ponedeljka in dneva po praznika
l>ek*vnl račnn Ljubljana »tevilkt t0.t>»0 in 10.349 u inserate.
Uprava:
Kopitarjeva ulic« številka fc.
Obnova Finske
Helsinki, 12. aprila 1940.
Beseda »obnova« vzbuja pri Fincih istočasno čustva optimizma in čustva črnoglednosti. Toda vsi vemo, da nam je potreben optimizem, ako si hočemo graditi novo bodočnost, ki — kakor smo se mogli zadnje čase prepričati — ne obeta mnogo severnim državam. Potrebno nam je, da premagamo čustva črnogledanja, ki se jim evropski narodi v sedanjih dneh taka lahko, pretanko predajajo. Končno, to se razume, potrebuje vprav narod, ki so mu odtrgali tako lep kos njegovega narodnega ozemlja, potrebuje drznosti in mnogo moči, da misli na bodočnost in na tistih 600.000 svojih beguncev, ki so pribežali iz izgubljenega ozemlja.
Ako hočemo dobro in prav razumeti vsebino moskovskega miru, ki je predpisal razkosanje Karelije, bomo Finsko primerjali z državami Balkana in si bomo skušali predsta; viti, kakšne posledice bi nastale tamkaj, če bi sovražnik od Romunije odtrgal Besarabijo ali
od Grčije spodnjo vardarsko dolino s Solunom,
3ga
„	. :ijo
na sebi preizkusila. Na operaciji pa ni umrla.
:ue ,
ali od Jugoslavije kakšen velik kos njenega
•lje kal
narodnega ozemlja. Finska je takšno operacijo
Njena sreča je, da ima finska država na razpolago še obsežna ozemlja na severu, kjer bo mogla misliti na obnovo. Tamkaj bo mogla razdeliti vsakemu svojih beguncev košček zemlje. Po obstoječih načrtih bo 60.000 beguncev iz Karelije v kratkem času dobilo zemljišča ckI 6 ha do 20 ha površine, s polji in gozdovi, tako do si bodo mogli postaviti svoje nove kmetske domačije. Toda to je šele začetek velikega obnovitvenega dela, ki ga je začela vlada v novih okoliščinah po moskovskem miru. Vlada je izdala stroge predpise, da morajo tovarne, zasebna podjetja in državna uprava sprejeti čim več ljudi - beguncev v obtok gospodarskega življenja. Na ta način je bilo mogoče na tisoče siromašnih Karelijcev rešiti propada. Nove industrije nastajajo, nova podjetja se ustanavljajo in povsod je bilo mogoče spraviti pod streho veliko število beguncev. Narod sam razume potrebo, tako da vladnih povelj tako rekoč ni treba. To razveseljivo dejstvo je znuk srčne kulture, s katero se sme finski narod upravičeno ponašati. Toda kljub tem velikim naporom, ki so že rešili stradanja nad 100.000 beguncev, jih je še vedno pol milijona, ki jim mora domovina preskrbeti možnost poštenega življenja. Vlada je izračunala, da potrebuje Finska pri izgubi 14% svojega narodnega gospodarstva najmanj četrt milijarde dolarjev (15 milijard din), ako hoče v glavnem popraviti škodo, ki jo je zaradi vojne in moskovskega miru utrpela. Kako bo to vsoto našla, kje jo bo vzela? Finska na zunanjo pomoč ne računa in ne sine računati, kajti s tem bi breme samo preložila z ene rame na drugo. Denar bo morala najti doma v svojem lastnem narodnem gospodarstvu in s sodelovanjem vsega naroda.
i je
Hazal
„ ,____.	eva,
zmožen uresničiti samo narod, ki je
da bodo morali zasebniki od svojega premoženja odstopiti precejšen odstotek in da bo sedanji rod brez izjeme moral pristati na to, da se mu na splošno zniža do sedaj visoka življenjska raven. Finski narod bo moral nastopiti pot splošnega varčevanja, pot največje skromnosti v kritju življenjskih potreb. Dejstvo, da je Finska bogata na naravnih zakladih dn da je velika večina teh zakladov še neizkoriščena, nam bo v spodbudo, da nam na poti, ki je pred nami, ne bo treba omagati. Finska ima med drugim bogata ležišča železne rude, bogata ležišča nikelnaste rude. Posvetiti se bo morala vsem naporom, da jih začne načrtno izkoriščati. Finska ima skritih in neizkoriščanih mnogo vodnih sil, ki bodo morale biti vprežene v narodno gospodarstvo. Vladni načrt predvideva gradnjo velikega števila novih elektrarn, ki bodo zmanjšale potrebe po tujem, dragem premogu.
Finski narod s pogumom nastopa novo dobo, v dobri veri, da bodo rane zacelili in da bodo bodoči rodovi srečnejši, kot je sedanji. 600.000 beguncev v državi, ki šteje 3 milijone prebivalcev, ni majhna stvar. Najtežje med vsem bo, najti zaposlitve za številne izobražence, ki so pribežali iz zasedenih krajev. A tudi od strani tolikih, trdo preizkušenih beguncev je treba izredno, izredno krepke du-ševnosti, da ne utonejo v težavah, ki jih obdajajo in ki jih majhna domovina kljub naj-ljoljši dobri volji ne more tako hitro odstraniti. Velika večina moško prenaša trpljenje. Toda videli smo tudi že v srce segajoče prizore in žaloigre. Naši so, vsi ti begunci. Ko je bilo treba odstopiti Karelijo, so imeli izbiro, da ostanejo v Sovjetiji, ali da se izseli jo. .Samo nekaj sto jih je ostalo. 600.000 je sledilo klicu svojega srca. Dolžnost sedanjega rodu Fincev je, da jim pokaže, da se je ves narod odločil, da sprejme nase trdote za dolgo dobo let, samo da bi ti, ki so svojo finsko domovino toliko ljubili, v svoji ljubezni ne bili razočarani. To je geslo Fincev pri preobnovi preizkušene domovine.	Ilmari Lahti.
Letalske bitke na obeh frontah
Tako nemški kakor angleško-francoski tabor poročata o uspešnih borbah v zraku - Na suhem so bili boji samo okrog Hamarja na Norveškem
Norveška poročila o napredovanju zaveznikov nad Oslom
London, 22. aprila, t. Reuter. Iz Norveške poročajo, da so angleške čete, ki so se izkrcale severno od Narvika, opozorile prebivalstvo ttfga mesta, da je boljše, ako mesto zapusti, ker bi se znalo zgoditi, da bodo v kratkem angleške čete napadle nemške postojanke v Narviku.
Stockholm, 22. apr. AA. Reuter. Angleške in francoske čete v Narviku, ki sodelujejo z norveškimi oddelki, so začele po načrtu čistiti pokrajino Narvik, ki je v oblasti nemških čet. Dopisnik lista »Afton Bladet« poroča iz Kirune, da prodirajo zavezniški oddelki proti jugovzhodu od Har-stada na Lofotskein otočju proti Elverardsmenu, ki leži 35 milj od Harstadta, na drugi strani Nar-viškega fjorda. Dopisnik trdi, da je prihodnje dni pričakovati odločilno bitko. Zdi se, da bodo zavezniki skušali zavzeti Elvergsnien, da pozneje zgrade tam veliko letalsko oporišče. Nemške čete v krajih severno od Narvika so začele zapuščati svoje dosedanje postojanke.
London. 22. aprila. AA. Reuter. Iz zadnjega službenega poročila norveškega poveljstva se vidi, da so angleške čete stopile v borbo z Nemci severno od Osla. Po poročilih iz Stockliolma so Angleži vzeli Nemcem H a m a r. Razume se, da je treba to vest za sedaj sprejeti z vsemi pridržki. Iz Stockholma poleg tega javljajo, da imaio angleške čete, ki so severno od jezera Mjoze stopile v zvezo z norveškimi četami, tanke in drugo težko orožje. Potem je mogoče da prodirajo Angleži proti Hamarju iz A n d a 1 s n e s a aH pa v smeri iz Laeerdala, morebiti pa istočasno z obeh smeri. Nemci so poskušali preprečiti zavezniško fronto na tem odseku z izkrcavanjein čet g padali pri Andalsnesu in Dombasu. Toda zadnja poročila pravijo, da se Dombas še nahaja v norveških rokah.
Na drugem bojišču severno od Trondhjema se zdi, da angleško-norveške čete napredujejo ob obali in da drže na tem odseku pas ob obali, ki je širok kakih 40 km. Po poročilih, ki so prispela v Stockholm, se je več kot polovica prebivalcev Trondhjema, v celem 70.000 prebivalcev, že izselila.
Na severnem bojišču pri Narviku se zdi, da 90 tamkajšnje nemške sile okrog 3000 mož že v pasti. Istočasno pa se še naprej izkrcujejo britanske in francoske čete na Norveškem.
Stockholm, 22. aprila, t Reuter. Iz Norveške poročajo, da so se Angleži izkrcali tudi južno od Trondhjema v Andalsnesu in da so obšli Nemce v odseku Trondelag. Nemci držijo v svojih rokah še močno utrjeno postojanko Trondhjem—Stor-lien, toda tudi od tamkaj že prihajajo poročila, da se nemške čete hitro umikajo proti zahodu, da bi mogli vloviti napad, ki se na nje pripravlja s severa in iz juga. Zavezniške čete prodirajo v Gudbrandsdalen in hitro prihajajo v nižine. Norvežani so nad tem prvim uspehom zelo zadovoljni.
Washington, 22. aprila. AA. Reuter. Potrjuje se vest, da je včeraj pri bombardiranju Dombasa po Nemcih našel smrt pomočnik ameriškega vojnega atašeja v Stockholmu stotnik Losy. To novico potrjuje tudi zunanje ministrstvo Združenih držav. Stotnik Losy je prvi Američan, ki je padel na ksfmem v sedanji vojni.
Angleška poročila o borbah v zraku
»V petih dneh zbili 100 letal«
London, 22. apr. AA. Reuter. Sedaj se izve, da so angleška letala med poletom k Alborgu. ki je bil njihov cilj zagledala letališče, ki je bilo opremljeno z vseini znaki za nočne polete. Protiletalska obramba letališča ni imela časa nastopiti, tako da so angleška letala naletela samo na snope žarometa, ki pa je hitro nehal svetiti, ker so z letal začeli streljati. Veliko nemško prevozno letalo, ki se je spustilo na kopnem, je bilo razsvetljeno s svojimi lučmi. To letalo je bilo nenadoma napadeno iz strojnic z angleških bombnikov, vendar pa se mu je posrečilo skriti se med oblaki. Ko je letelo nizko nad letališče, je eno angleško letalo vrglo mnogo bomb s hudim eksplozivom na glavno lopo.
London, 22. aprila, ta. Reuter. Po Štetju letalskega in mornariškega ministrstva so Nemci v petih dneh vojne na Norveškem izgubili 10 0 letal.
Francoski in angleški generali v razgovoru: na sliki od leve proti desni: šef angleš. general, štaba general Ironside, poveljnik kanadskih eksedicijskih čet general, major Mc Maugh-ton in vrhovni poveljnik zavezniške vojske na za-padni fronti general Ga-melin. Slika je posneta »nekje v Angliji« ob priliki obiska, s katerim je general Gamelin počastil kanadske čete.
V letalskih krogih trdijo nadalje, da nemški bombniki pri zadnjem napadu na Aalsborg niso imeli nobenih izgub in da tudi protiletalske baterije niso nastopile.
London. 22. aprila. AA. Reuter. Izve se, da je bil napad angleških bombnikov na letališču Alborgu na Danskem tako nenaden in da je bil sovražnik tako presenečen, da ni imel časa streljati na britanska letala iz protiletalskih topov. Angleške bombe so poškodovale glavno lopo, da se je na več mestih pojavil požar.
01» priliki napada na letališče v Stavan-g r u je več bomb zadelo hangar in tudi tri nemška vodna letala.
Ob priliki napada angleških letal na letališču v K r i s t j a n s u n d u se je nahajalo na letališču okrog 40 do 50 nemških letal. Veliko število bonih z močnimi eksplozivi je bilo vrženih. Bombe so povzročile zlasti na južnem delu letališča velike požare.
London, 22. aprila. AA. Havas. Bombardiranje letališč na Norveškem po britanskih letalih je uničilo HO. morda celo 100 letal, na teli letališčih. >Press Association«, ki ceni na gornje število sovražne izgube, poudarja, da izgube britanskih bombnikov tako rekoč ne pridejo v poštev v primeri s sovražnimi izgubami.
Nemška poročila
o bojih na Norveškem
»Do sedaj uničili 90 vojnih ladij, prevoznih ladij in letal«
Berlin, 22. aprila. AA. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo 6poroča, da so se sovražne ladje včeraj pojavile pred N ar viko m ter so bombardirale pristanišče in mesto, ne da bi poskušali izkrcati čete. Okrog Narvika so Nemci zaplenili številen vojni material. Nemci še naprej zasedajo pasove okrog Bergena, Stavngera in Osla. Nemške čete so prispele do A m o r k a in Jovita.
Prevažnaje nemških čet na Norveško se nadaljuje pospešeno in naglo.
Neki poljski rušilec je bil potopljen severno-vzhodno od Shetlandskih otokov. Potopila ga je nemška podmornica.
Berlin, 22. aprila, t. Vojno poročilo nemškega vrhovneg apoveljstva pravi:
Angleško brodovje je poskusilo ponovno napasti Narvik, toda čet niso poskusili izkrcavati na oeemlju, ki ga imajo nemške čete zasedenega.
Nemške čete v Trondhjemu so razširile zasedeno ozemlje in zasedle važne postojanke za nadaljnje vojaške nastope. Bojev na tem odseku ni bilo.
Pri Bergenu so nemške čete dobile v roke zopet vekko število topov, strojnic in razne muni-cije.
Zveza med ozemljem okrog Osla in med nemškimi četami v Stavangerju in Christian6andu so sedaj vzpostavljene. Pri Oslu nemške čete stalno napreduiejo proti severu Srečale so močnejše sovražne oddelke, ki pa so jih pregnale. Pri tem napredovanju so Nemci zasedli Sjoevik, Lillehammer in višine okrog Lundehaada Nasprotnik je imel hude izgube.
Močne letalske skupine so izdatno ovirale nasprotnika pri izkrcavanju čet v Hamsosu in Andalsnesu. Naša letala so razbila kolodvor in vse prostore, zasedene od nasprotnih čet.
Naša letala so zadela tudi angleški rušilec in dve prevozni ladji, ki sta bili potopljeni.
Naša letala so uspešno sodelovala tudi severno od Osla pri Hamarju, kjer so z učinkom razrušila vse prometne zveze v zaledju nasprotne črte. Nemške čete so zasedle Havedoeva, kjer je imela oslo-ška posadka svoja orožna skladišča.
V vodah Skagerraka in Kattcgata smo uničili dve angleški podmornici.
Naša letala so letela do Narvika in so nadzirala vso zahodno norveško obalo.
Angleški bombniki so napadli Aalsborg na Danskem. Škode ni60 napravili nobene.
Berlin, 22 aprila, t Nadalnje vojno poročilo govori o »srditem odporu norveških čet« severno od Osla, a dodaja, da je bil odpor strt Nemci še vedno drže utrjene nosloianke na hribovju Lindhaegedc, ki so jih zavzeli s pehotnim navalom. Bombardiranje Namsosa, kjer so se izkrcali Angleži, je trajalo 6 ur in so nemški bombniki napadali v stalnih zaporednih valih Postaja je poplonoma uničena. Število mrtvih ni znano.
Berlin, 22. apr. AA. DNB. Agencija Reuler danes ponovno poroča o nekih uspehih angleških in norveških čet na Norveškem, posebno o dozdevnem prihodu angleških oddelkov v pokrajini ob jezeru Mjosu in o dozdevnem ponovnem zavzetju II a m a r j a po angleških četah. V zvezi s tem ugotavljajo na nemški strani, da so nemške čele, ki slej ko prej prodirajo proti severu, že zdavnaj zavzele Hiimar. ki leži daleč za njihovo fronto. Tako angleške, kakor norveške čete niso doslej $e nikjer prevzele iniciiative. V nasprotni s tem pa nemški oddelki slej ko prej in neprestano prodirajo na vseh področjih, ki so jih zavzeli.
Francosko poročilo
Pariz, 22. aprila, t. Havas. Vojno poročilo pravi, da je bila dne 20. in 21. aprila velika letalska delavnost pri nasprotniku, ki je bombardiral Namson, kjer so se izkrcale zavezniško angleško-francoske čele. Mnoao hiš da ie bilo porušenih. Nemški bombniki so potopili neko angleško tovorno ladjo.
zaliodnl fronti
Nemško poročilo
Berlin, 22. apr. Nemško vojno jjoročilo se glasi: Nemška izvidniška letala so priletela nad Bordeaux. Na fronti sami pa je bilo več letalskih spopadov, v katerih smo zbili dva francoska lovca. Tri nemška letala se niso vrnila na vzletišče, eno pa je bilo prisiljeno pristati v Švici.
Po naknadno prispelih poročilih smo 21. aprila zbili pri obrambi pred sovražnimi letalskimi napadi in med letalskimi boji 11 sovražnih letal, t. j. 9 angleških in 2 francoski.
Francosko poročilo
Pariz, 22. apr. t. Havas: Francosko vojno poročilo pravi: Velika obojestranska letalska delavnost na vsej tronti. Angleški lovci so sestrelili 4 nemška letala. Francoski letalci pa so napravili več poletov globoko v notranjost Nemčije. Nemški letalci so hoteli leteti do Pariza, pa so bili v svojem podjetju preprečeni. Ob Renu je delovalo tudi topništvo, toda le v omejenem obsegu.
Pariz, 22. apr. AA. Havas: Jutranji listi posebno poudarjajo uspeh zavezniškega letalstva. Matin poudarja, da ie bilo v zadnjih 48 urah zbitih 14 nemških letal.
Angleško poročilo
Posebni Reuterjev dopisnik, ki je pri angleških letalskih silah v Franciji, poroča sledeče: V včerajšnjih letalskih borbah so angleška letala lipa Hurican zbila osem nemških letal, mislijo, da so uničena še tri. Angleška letala so izvedla patrolne polete ob Maginotovi liniji. Vštevši še dve nemški letali, ki ju je zbilo francosko letalstvo v zadnjih 48 urah, je bilo zbitih vsega skupaj 10 nemških letal, mislijo pa, da je bilo 13 nemških letal povrh tega še onesposobljenih. V vseh 19 letalskih spopadih se je pokazalo, da so zavezniška letala boljša kakor nemška.
Angleško letalo nad Bratislavo
London, 22. apr. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča uradno, da so posamezni oddelki angleških bombnikov izvršili polete nad Nemčijo in nad deželami, ki so pod nemško oblastjo. Sovražni odpor, posebno kar se lovskih letal tiče. je bil zelo živ, zlasti čez dan. Kljub temu so britanske izgube v primeri z izvršenim delom neznatne. Razen mnogih drugih mest so angleški bombniki preleteli VCilhelmshaven, Berlin, Dunaj, Prago in
Bratislavo. Vojni strokovnjaki so izrekli kar najugodnejšo oceno o uspehih teh poletov.
Angleške izgube po nemških virih
Berlin, 22. aprila. AA. DNB: Listio objavljajo seznam britanskih izgub vzdolž norveške obale. Ta seznam objavljajo s pripombo, da podatki še niso uradni. »12 Uhr-Blatt« pravi, da je v 12 dneh britanska mornarica pretrpela strašanske izgube, ker je bilo potopljenih ali poškodovanih 90 raznih britanskih vojnih enot, in sicer 4 bojne ladje, 2 križarki, 1 nosilec letal, 4 križarke 2. razreda, 10 rušilcev, 12 podmornic, 13 prevoznih ladij in 57 letal.
Razburjenje v Luksemburgu
Luksemburg, 22. apr. AA. Havas: Včeraj med 10. in 11. uro je francosko težko topništvo bombardiralo utrdbe, ki so jih Nemci sezidali zadnje čase v pokrajini Tettingen, vzhodno od Melincha. Kakšnih 20 letal je letelo nad oblaki. Popoldne se je vnel boj nad Borgom in je eno letalo strmoglavilo v tamkajšnji gozd. Ves dan in še ponoči so slišali v Luksemburgu brnenje motorjev, ki so v veliki višini leteli nad luksem-burškim ozemljem.
Dopisnik agencije Belge poroča v poročilu iz Bruslja, da je luksemburška javnost zelo vznemirjena, ker so Nemci pripravili v zadnjem času na svojem bregu reke Mozele in Sire več prevoznih iadij. Nemško poročilo je takrat poudarilo, da gre zgolj za okrepitev rečne plovbe, da se razbremeni rečni promet. Časopisi so pa na Io odgovorili, da ne more biti govora o rečni plovbi, če gre tudi za reko Siro, ker ima nizko vodo. Izvedeli smo, pravi dopisnik Belge, da luksemburška vlada pripravlja betonske zapreke proti nemškim prevoznim ladjam.
London, 22. apr. t. Reuter: Na južnovzhodni obali Anglije je zadela na mino norveška ladja Bravoure« (1458 ton) in se potopila. Na škotski obali se je potopil angleški tovorni parnik. — lz južne Alrike poročajo, da so tamkaj oblasti zaplenile dve veliki danski 7000 tonski tovorni ladji.
Zemunska vremenska napoved: V glavnem
lepo vreme in pretežno jasno Možnost krajevnih neviht s plohami. Toplota brez posebne spremembe.
Demokratska stranka za novo vladno koalicijo
Eden izmed voditeljev demokratske strnake dr. Boža Markovič je na zborovanju v Draglncu govoreč o političnem položaju, med drugim takole dejal: »Z ozirom na razpoloženje naroda je po globokem prepričanju demokratske stranke treba iskati izhoda ne v razširjenju te vlade, temveč v novi kombinaciji, ki jo bo sprejel ves narod ali pa vsaj njegova ogromna večina. Samo v tem smislu je mogoče govoriti o koncentracijski vladi. Narod, država in njihova bramba zahtevajo koncentracijo sil in mišljenja. Demokratska stranka bo objektivno sprejela vsako po-\udo v tem smislu. Samo v tem smislu je pripravljena dogovarjati se in pogajati.«
Kaj hoče demokratska levica
V	nedeljo je v Belgradu imela svojo sejo tako imenovana demokratska levica, ki sla ji govorila dr. Ivan Itibar in dr. Dragoslav Smiljanič. Sklenili so med drugim, da se drže načel združene opozicije, čeprav te opozicije nič več m. Nato izjavljajo,'da dajo demokratski stranki spet na razpolago zato, da bi demokratska stranka mogla ]>re-vzeti zgodovinsko nalogo vodstva preureditve države. Toda postavljajo tale pogoj: Demokratska stranka mora v celoti priznati sporazum ter se odločiti aktivno sodelovati pri izvajanju sporazuma. Dalje mora demokratska stranka uvideti, da se ne more več družiti z desničarskimi strankami, z reakcijo in z nasprotniki sporazuma, marveč naj se zbliža s HSS ter poskrbi, da se vrne v njeno krilo dijaštvo, ki je bilo izključeno iz demokratske stranke. To so bili namreč komunistični dijaki, ki so rovali tudi pod firmo demokratske stranke, katera jih je potem izključila. Potem pa levičarji zahtevaj« federacijo in demokracijo. Kakor se vidi, je glavna naloga te demokratske levice, ki jo vodijo sicer nenavadno solidni buržuj-ski gospodje tipa dr. Ivana Ribarja, ta, da bi se komunistična mladina čim bolj lahko sprostila. Vsekakor je zdaj to spet postalo moderno, vsaj za nekaj časa in do prvega razočaranja.
»Lutaus raznih ideologij«
Zagrebški sObzor« v svojem političnem članku navaja, kako Trgovinski glasnik piše za zvezo s Sovjetsko Rusijo, med tem ko Slovenski Jug jx>roča o komunistih, ki so vgnezdili v razne javne službe, kar imenuje veliko nevarnost za državo. Nato pa Obzor pravi: »Ako je to res, kako naj sprasvimo to v sklad, da glasilo trgovcev (Trg. glasnik), torej tipičnih buržujev, docela drugače gleda na ta problem. Ali je to varanje samega sebe ali pa prikrivanje. Eno in drugo je za naše razmere na vso moč neviirno, zato je treba gledali naravnost v oči, ne izgubljati živcev v vsaki zmedi, ne se zanašati na kal;o veliko pomoč od zunaj, če bi prišli v krizoi, češ da bo našo svobodo in neodvisnost branila ena ali druga ali tretja velika sila. V resnici nas ne bo nihče branil, če bomo znotraj gnili.« Poleg tega naglaša »Obzor«, da se mu zdi, da ima Slovenski Jug prav, ko prinaša omenjene podatke o komunistih, ter pravi: »Slovenski Jug je glasilo nacionalne mladine, ki je na njen občni zbor prašel sam predsednik vlade, zato je verjetno, da so navedeni podatki o komunistih resnični.« Nato pa naglaša »Obzor«: »Ako smo bodisi Srbi bodisi Hrvati narod malega meščanstva in kmeta, tedaj je doccla odvisen luksus raznih socialno-političnih ideologij, ker se v svoji socialni strukturi moremo razivijati v skladnosti mesta z vasjo, meščanov, delavcev in kmetov.«
Komunistični dijaški domovi
V	že zadnjič omenjenem čltinku Slovenskega Juga o komunistih pri nas je tudi posebno poglavje o komunistih na naših univerzah, zlasti v Belgradu, kjer se je komunistom posrečilo zavzeti vodilna mesta v dijaških podpornih organizacijah itd. Nato pa list pravi dalje: »Niti dijaški domovi v tem pogledu mnogo ne zaostajajo ter velja to bodisi za Dom studenata kralja Aleksandra, bodisi za dom studentkinj ter Gajretov dom. Dom studentkinj je postal prav za prav kolektivni internat mladih komunističnih gojenk, kjer je njegova prejšnja upraviteljica s svojimi agenti ne-uirudno propagirala komunizem in svobodno ljubezen. Da pa ne bi bil paradoks še večji, se ta dom imenuje »Dom studentkinja pod pokroviteljstvom Nj. V. kraljice Marfje.c
Barantanje za Vojvodino
Na Davidovičevi proslavi v Novem Sadu je govoril voditelj demokratske stranke Milan Grol tudi o Vojvodini ter je med drugim dejal: »Zlasti je glede Vojvodine treba dostaviti, da ime in usoda Vojvodine ne moreta izginiti v tisti torbi barantanja, 6 katero manjšinske 6tranke bararttajo in krošnjarijo po Belgradu... Tako resno nacijonalno in državno vprašanje ne more biti predmet strankarskih pogodb, ki bi bile brez koristi celo za manjšinski narod, ki se pod njegovim imenom razvija ta baran-tija.«
Razmere HSS v šibeniku
Splitski list »Katolička Riječ« prinaša to 1« notico: »Posvetovanje mestne organizacije HSS v Šibeniku se je pečalo, kakor poročajo listi, tudi 6 pisavo šibeniškega lista »Katolik«, ki je f.od naslovom »Nezdravi pojavi« podal nekaj ugovorov na naslov tistih, ki se hočejo vrivati v ospredje, čeprav nimajo za to kvalifikacije, 6evcda na račun pripadnosti v HSS. To pisanje 6mo v zadnji številki ugotovili. Zdaj pa beremo v listih, češ, da so člani mestnih okrajnih organizacij obsodili pisanje »Katolika«. Sklenili so odgovoriti po dnevnem časopisju ter ukreniti druge ukrepe zoper glavnega in odgovornega urednika lista. Kar se tiče odgovora, bi ga že radii videli, ker ima vsakdo pravico odgovarjati. Kar pa se tiče grožnje članov mestnih okrajnih organizacij, se pa čudimo takemu ravnanju tistih, ki neprestano govore o demokraciji ter se v besedah potegujejo za svobodni tisk,«
Narodna odbrana zoper sporazum
Ifrlgrad, 22. aprila, m. Danes je imel osrednji odbor Narodne odbrane sejo, na kateri je sprejel resolucijo, v kateri se predvsem peča s sporazumom s Hrvati ter s položajem, ki je nastal po tem aktu. V resoluciji plenum osrednjega odbora Narodne odbrane poudarja, da ta akt od 26. avgusta 1939 razglaša obstoj treh posebnih narodov, Srbov, Hrvatov in Slovencev ter s tem določa osnovno spremembo dosedanjega temeljnega kamna, na katerem je počivala naša država. Toda dejstvo je, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod s tremi imeni. Zato osrednji odbor Narodne odbrane poudarja, da bo vztrajal še nadalje pri svojem programu, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, enoten narod ter bo v tem smislu tudi v prihodnje usmerjal vse svoji delovanja,
Zoper tuje vohune in agitatorje
Važno opozorilo vojaškega poveljstva mesta Belgrada
Belgrad, 22. aprila, m. Zaradi številnih tuj-
r)v, ki so se pojuvili v državi, je jx>veljstvo elgrada nocoj izdalo naslednjo opozorilo:
»V zadnjem času se tuja informativna služba z vsemi silami trudi, da bi zanesla zmedo v vojsko, da bi omajala upanje v državno upravo in da bi zbirajoč podatke o naši vojni moči, delala zoper interese narodne obrambe in varnosti države.
Vsi jugoslovanski rodoljubi od najnižjega pa do najvišjega morajo biti na straži in stalno z budnim očesom zasledovati vse pojave okoli sebe in poknzati predvsem na tujce, med katerimi je največ tujih vohunov in agentov, ki delajo proti življenjskim interesom države in tako tudi proti vsem Jugoslovanom posameznikom.
Jugoslovanski rodoljubi, vaša sveta dolžnost je, da vse to, kar vidite ali izveste, in kar bi posredno ali neposredno lahko škodovnlo splošnemu interesu, interesu narodne obrambe in varnosti domovine, najhitreje naznanite, najbolje osebno. Poveljstvo Belgrada — je urad, namenjen prav posebno predvsem za sodelovanje z občinstvom zaradi pobijanja neprijateljske špi-onaže in škodljive agitacije.
Zavedajte se pogosto, da so tudi navidezno brezpomembni podatki lahko izredno važni. Zato poročajte o vsem, kar mislite, da bi utegnilo biti koristno.
Jugoslovani, ne pozabite, da je to vaša dolžnost do domovine, in bodite v tem pogledu skrajno vestni in natančni!«
Dva pomembna shoda ministra dr. Kreka
V	soboto zvečer je bil občni zbor krajevne organizacije JRZ v št. Vidu nad Ljubljano, kjer je podal notranje in zunanje politično poročilo g. minister dr. Krek. Občni zbor je vodil predsednik g. Briški Anton. Udeležilo se ga je polno-številno članstvo šentviške organizacije in prišli so seveda še drugi simpatizerji, ki so hoteli slišati izjave g. ministra. Tega občnega zbora so se udeležili tudi g. dekan Zabret iz Št. Vida in gg. bivša poslanca Stare Miloš in Smersu Rudolf.
V	nedeljo ob 9 se je pa vršil shod organizacije JRZ v Trbovljah. Tako lepega zborovanja v Trbovljah že dolgo ni bilo. Gospod minister je v eno in pol ure trajajočem govoru podrobno analiziral dogodke v zunanji politiki in se posebej dolgo zadržal pri vprašanju nevtralnosti, ki jo vodi naša država. Malokdaj je rudniško delavstvo tako navdušeno pritrjevalo, kakor sedaj pri izjavi g. ministra, ko je dejal:
»Pri nas presenečenja niso mogoča. V teh sedmih mesecih vojne smo delali z največjo hitrostjo in tudi vestnostjo, da smo izpolnili naš obrabmni sistem in našo armado, kajti dogodki zadnjih dni so jasen dokaz, da je moralna disciplina državljanov in dobro pripravljena armada največja garancija nevtralnosti. Zato pri nas ni človeka, da ne bi do-prinašal te žrtve za to, da ohranimo nevtralnost. Mnogo je godrnjanja in pritoževanj, da
resornemu ministru g. Kulenoviču. Nato je povzel besedo, toplo pozdravljen, bivši poslanec g. profesor Bitenc.
Ob 11 je g. predsednik Keše I. zaključil lepo uspelo zborovanje .
Po zborovanju je g. minister sprejel deputa-cijo cestarjev, Kmečke zveze. Dalj časi se je zadržal v razgovoru z zastopniki ŽZD, ki jih je vodil g. Jesih.
Ljubljanski župan v Belgradu
Belgrad, 22. aprila, m. V Belgrad je prispel
ljubljanski župan dr. A d 1 e š i č , ki je v raznih občinskih zadevah posredoval v posameznih ministrstvih,
Anglikanski škof v Belgradu
Belgrad, 22. apr. m. Včeraj je prispel v Belgrad anglikanski škof Bakston s svojim spremstvom iz Gibraltarja, ki potuje na obisk k romunskemu patriarhu v Bukarešto. Obiskal bo tudi Sofijo. Škof Bakston je znani propagator za zbli-žanje anglikanske in pravoslavne cerkve.
Trgovci zahtevajo
Belgrad, 22. apr. m. Na seji osrednjega tajništva Zveze trgovskih društev v Belgradu, ki je bila v soboto 20. t. m., in na kateri so bile zastopane zveze iz Belgrada, Ljubljana, Sarajeva, Ba-njaluke, Skoplja in Novega Sada, so sprejeli sledeče zahteve: Umaknjenje davčne novele od 23. decembra 1039, reorganiziranje Prizada, popolna in neomajna preskrba širokih plasti ljudstva s petrolejem po malih trgovcih, umaknitev privilegijev tujih delniških družb za uvoz petroleja, dalje, da se z zakonom prisili bencinski kartel, da prodaja bencin vsem trgovcem, katerim naj odstopi 10% brutto zaslužka pri enem litru, da državna podjetja za izdelavo stavbnega materiala v notranjem prometu posredujejo z ugodnimi cenami in tako pospešujejo domačo stavbno delavnost, da se uredba o veleblagovnicah (trgovskih hišah), ki velja za Hrvatsko, razširi na vse državno področje, da se prepove in popolnoma Onemogoči krošnjarstvo in da odbori za pobijanje draginje v posameznih krajih hitreje poslujejo kakor doslej.
Angleška poročila pravijo:
Bitka okoli Trondhjema se razvija
London, 22. aprila, t. Angleški radio je nocoj napovedal, da bodo zavezniki napravili največje napore zato, da z veliko bitko razčistijo položaj na Norveškem. Javno mnenje naj se nikar ne razburja, ker so poročila iz Norveške tako skopa in redkobesedna, kajti vrhovno poveljstvo ima ves interes, da gibanje zavezniških čet prikriva, da bi zanje nasprotnik ne mogel zvedeti in se po njih ravnati.
Po najnovejših poročilih so angleški vojaški prevozni vlaki že dosegli posatjo S t o e r e n d, ki je važno železniško križišče in leži kakšnih 50 km . . - .... .	. , južno od Trondhjema. Poročila pravijo, da so se
je življenje vedno težje in da so hude ma- I razviii prvi hujši spopadi severnozahodno od
terialne žrtve, ki jih mora naš narod v tem vojnem času doprinašati.
Toda mislim na drugi strani, da delite z menoj vsi mišljenje, da vse to lažje žrtvujemo, kakor pa, če bi morali dati samo kapljo krvi. (Burno odobravanje.) Kakor moremo presoditi in v kolikor more človeški razum predvidevati, lahko rečemo, da ni nič takega trenutno okrog nas, kar bi moglo Jugoslavijo zaplesti v svetovni požar.« (Burno odobra-vanje.)	, „Lj, ,	,
Oospod minister je Ičoncu svojega govora stavil poziv na vse pristaše stranke v Trbovljah, da medsebojne majhne prepire pozabijo in da združeni ter tako močni gredo na delo, če hočejo, da ne bodo od nasprotnikov izigrani. Posebno odločno je odbil glasove, ki jih nekateri nasprotniki širijo tudi po Trbovljah, češ, da je ZZD organizacija, ki je bila ustanovljena od zgoraj. Poudaril je, da je ZZD bila ustanovljena v težkih časih prejšnjega režima, ko so se morali organizatorji skrivati v podzemlju, ker so bili stalno zasledovani.
Po govoru g. ministra dr. Kreka je. tajnik g. Dolar pVečital vdanostno brzojavko kraljevskemu domu in knezu namestniku, pozdravno brzojavko voditelju dr. Korošcu, ministru in predsedniku g. Cvetkoviču s toplo željo, da bi njegova obljuba avtonomije Slovenije bila kmalu izpolnjena, ter
Trondhjema, in sicer pri Vaerdalsrola. Nemški letalci so danes večkrat bombardirali cesto, ki veže Namsos s Trondhjemom, toda železniška proga ni mnogo trpela. Samo telefonske zveze so bil« prekinjene.
Steinkjaervere, kjer se zbirajo enorveške čete, je bil tudi bombardiran in gori. Nasprotno pa so angleški bombniki danes dvakrat napadli letališče v Trondhjemu in ga delno porušili, tako da nastajajo vedno večje težave za Nemce, da bi mogli organizirati letalske pohode.
Nemci še vedno trdijo, da imajo v svojih rokah Lillehammer, ki leži med Hamarjem in železniškim križiščem Dombasom, toda prve angleške straže so že prišle tja. Tudi iz Andalstresa se pomikajo močni angl. oddelki. Železniška proga med Andalstresom, Dombasom in Gudbranstalom, ki je ena najbolj važnih strategičnih zvez, je po najnovejših poročilih popolnoma v angleških in norveških rokah. Nemci so poskušali s padobrani zbrati tamkaj napadalni oddelek, toda poskus se ni posrečil.
Letalska bitka nad Belgijo
Bruselj, 22. aprila, t. Havas. Ministrstvo za obrambo države javlja, da se je davi razvila letalska bitka med tremi francoskimi in enim nemškim letalom, ki so priletela nad belgijsko ozemlje. Razvila se je letalska bitka nad Neufcha-teaujem. Nemško letalo je bilo zbito. Francoska letala so odletela nazaj v Francijo.
Danes govori Churchill
London, 22. aprila. A A. Reuter : Jutri ne bo Chamberlain podal svojega običajnega tedenskega poročila o poteku svetovnih dogodkov. Pač pa bo jutri povzel besedo Winston Churchill, a ne v spodnji zbornici, temveč na banketu, ki ga prirede vsako leto na dan sv. Jurija, patrona Angleške. Zato pa v sf>odnji zbornici s toliko večjim zanimanjem pričakujejo ekspoze Johna Simona o proračunu. Mislijo, da bo ta ekspoze trajal najmanj 2 uri.
Churchillov govor bodo prenašale vse angleške radijske postaje od 14 do 14.25. Prenos bodo ponovili ob 15.30, 20.30 in 24. aprila ob 0.05 in 8.45.
Hitlerjeva zahvala
©bžistsk® volitve na Hrvatskem bodo 19. majnika
Zagreb, 22. aprila, b. Z banovinsko naredbo so za 19. maj tega leta razpisane občinske volitve v vseh občinah banovine Hrvatske. S to naredbo so ovrženi vsi glasovi, češ da se zaradi zunanjega položaja v svetu občinske volitve ne bodo mogle izvršiti. Občinske volitve bodo po spremenjenem volivnem zakonu, ki manj favorizira liste z relativno večino in župane, kateri morajo odstopiti, če jim večina občinskih svetnikov izglasuje nezaupnico. V teh občinskih volitvah bodo odločilni merodajni občinski oziri.
»Hrvatski dnevnik« piše ob tej priliki, da bo tako ovrženo sumničenje nekaterih listov, ki trdijo, da se v banovini Hrvatski stremi za tem, da se onemogočijo volilni uspehi vsaki drugi stranki, razen HSS. Dr. Maček je že ob zadnjih vo-
litvah za časa Slojadinoviča odločno obsodil politični značaj občinskih volitev. Svoje mišljenje o nepolitičnem značaju občinskih volitev ie HSS obdržala tudi sedaj. Te občinske volitve pomenijo redno potrebo občin, da te postavijo na odločilna mesta svoje najboljše ljudi.«
Zagrebški nadškof v Belgradu
Belgrad, 22. aprila, m. V Belgrad je prispel zagrebški nadškof dr. Stepinac, ki bo v cerkve-nopolitičnih zadevah posredoval v posameznih ministrstvih. Sprejeli ga bodo tudi posamezni ministri.
Francoska prednja poljska postojanka na fronti v L o t a r i n g i j I. Tu ni videti udobnosti, kakršno imajo vojaki, ki so nastanjeni v podzemskih utrdbah Maginotove črte. Življenje v teh sprednjih linijah, ki so oddaljeno komaj nekaj sto metrov, od nasprotnika, res ni —~---vredno pečenega groša.,.
Berlin, 22. aprila. A A. DNB: Kancler rajha razglašat1 Za svoj 51. rojstni dan sem dobit iz vseh slojev nemškega naroda in nemških narodnostnih skupin v tujini čestitke in druge znake, da se me spominjajo. Ker mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posamezniku, prosim vse rojake, ki so se me ta dan spomnili, da sprejmejo po tej poti mojo iskreno zahvalo.
Gena koruzi je padla
Belgrad, 22. aprila, m. Prizad je te dni nakupil 250 vagonov koruze po ceni 198 din za 100 kg. Posledica tega se je danes občutila na blagovni borzi, kjer je cena koruzi začela padati.
Belgrajski velesejem zaprt
Belgrad, 22. aprila, m. Tretji belgrajski pomladanski velesejem, ki je bil odprt 13. aprila, so nocoj ob 7 zaprli. Velesejem je tako glede števila razstavljalcev kakor tudi obiskovalcev popolnoma uspel. Razstava za pasivno obrambo, ki je bila v posebnem paviljonu, ostane odprta še do 2. maja.
Izkopan rimski sarkofag
Varaždin, 22. apr. b. V neposredni bližini Carnelutija v Petrincu nedaleč od Varaždina so našli dobro ohranjen rimski sarkofag s človeškimi kostmi. Sarkofag izhaja iz 5. stoletja. O najdbi je bila obveščena uprava varaždinskega muzeja, ki je T>oslala tja svojega kustosa, da ie stvar pre-iskal. Sarkofag so prenesli v varaždinski muzej, kjer so ga namestili v dvoriščnih arkadah. Sarkofag je izdelan iz kamna, ki je bil loinljen v Vinici. To je že druga najdba v tem kraju, kjer so leta 1930 našli otroški sarkofag v samem Varaž-dinu. Ta najdba potrjuje teorijo, da je od Varaž-dinskih Toplic čez Varaždin vodila rimska cesta v Petrinjac, kjer je bilo rimsko naselje Aqua viva.
Osebne novice
Belgrad, 22. aprila, m. Z odlokom finančnega ministra je postavljen za uradniškega pripravnika 10. pol. skup. pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani Viljem Medvešček. Prestavljena sta poštna uradnika Jakob in Pavla Kuhar iz Dol. Logatca na pošto Ljubljana I.
Belgrad, 22. aprila, m. Predsednik vlade Cvetkovič, ki se je včerajšnjo nedeljo mudil v Nišu in med drugim obiskal tudi Aleksinac, se je danes vrnil v Belgrad. V Belgrad se je vrnil tudi gradbeni minister dr. Krek.
Madžarski pogledi v Belgrad
V Novem Vrbasu je imela madžarska stranka za Jugoslavijo svoje zborovanje, kjer je govoril voditelj Madžarov v Jugoslaviji dr. Julih Deka iz Sombora. Med drugim je dejal: »Ne moremo stopiti v nobeno politično stranko, pripravljeni pa smo sodelovati s tistimi, ki nas razumejo. Madžari v Jugoslaviji smo vedno bili in ostanemo lojalni državljani kraljevine Jugoslavije, ki jo imamo za svojo domovino. V vprašanje sporazuma med Srbi in Hrvati se ne maramo mešati, povedati pa moramo, da smo zoper to. da bi se Vojvodina cepila. O končni ureditvi države prepuščamo Srbom iz Vojvodine, naj oni nosijo zastavo, naši pogledi pa so vedno bili ter so tudi zdaj uprti v Belgrad... Skupina ljudi okoli lista »A Nep«, ki izhaja v Zagrebu tn ki dela na to, da bi se jugoslovanski Madžari pridružili Hrvatom, nima nobene zveze z vodstvom naše organizacije.«
Stališše Italije
Razmotrivanja švicarskega lista o »odločilnih trenutkih preteklega tedna«
»N e a e Z u r c h e r Z e 11 u n ž« objavlja ▼ nedeljo daljši uvodnik o »posledicah vojne na severu« ter proučuje zaporedno položaj, ki je nastal v Belgiji in na Nizozemskem, na Švedskem, ▼ Italiji in pri balkanskih nevtralnih državah. V pogledu Balkana navaja list nekatere podrobnosti o prihodu velikega Števila inozemskih »turistov«, katerih delovanje je jugoslovanski vladi dalo povod za znane stroge ukrepe proti delovanju nezaželjcnih tujcev. List omenja v tej zvezi tudi interniranje biv-iega predsednika vlade Stojadinoviča zaradi njegovega zadržanja, V * .	. , j
, i I . * .	> <V I k : «	,
'"> ■ Potem prehaja list na opis položaja Italije in pravi:
V sredini preteklega tedna...
»Najbolj močne posledice skandinavske vojne je bilo opaziti v Italiji, kjer so se v sredini preteklega t e d n a "pripravljala neka velika dejanja. Slika, ki jo je italijanski tisk dnevno pri-naial o bojih na NorveSkem, kakor tudi vedno
Svetnica in diplomatka
V času, ko vojska uničuje neprecenljive moralne in gospodarske vrednote Evrope, slavijo ▼ Sieni »veliko mirotvorko«, sveto Katarino, ki jo je sedanji papež izbral Italiji za varuhinjo poleg sv. Frančiška Asiškega. Slav-nostim je posvečen ves teden.
Katarina, rojena leta 1347 v Sieni, spada med tiste redke žene, ki so se aktivno udeleževale javnega življenja svoje domovine in Evrope sploh. Bila je najmlajši otrok uglednega meščana Benincasa, čigar družina je štela pet in dvajset članov, Katarina je bila zelo samosvoja in je dosegla od svojih staršev, da je smela živeti v domači hiši izredno strogo spokorniško življenje, tako da je izhi-rala šele tri in trideset let stara 1. 1380 v Rimu; v zgodovini svetništva je znana po svojih stigmeh. To njeno življenje pa je nikakor ni oviralo, da se ne bi zanimala za vsa velika politična vprašanja svojega mesta in časa in da ne bi okoli sebe zbrala velik krog mož in žena, ki so sledili njenim mislim in pobudam. Sv. Katarina je bila namreč največji diplomat takratne Italije in je večkrat posredovala za mir med italijanskimi občinami in domačimi mogotci, ki so si bili vedno v laseh ter prizadejali ljudstvo ogromno trpljenja in škode. Veliko je delala za papeža, ki ga je smatrala za poklicanega poglavarja ne samo Cerkve, ampak tudi Italije in vsega sveta. Imela je veliko pismeno korespondenco, tako s papeži, kakor z italijanskimi oblastniki, na primer z Barnabo Viscontijem v Milanu in s proslulim Johnom Havkvvoodom, ki so ga najemali, da je užugal s svojimi banditi nasprotnika. Najbolj pa je zaslovela po svojih pismih papežu Grego-riju XI., katerega je pripravila do tega, da je zapustil Avignon, v katerem so papeži tistega časa stolovali v popolni politični odvisnosti od francoskega kralja. Katarina je bila namreč zelo odločna ženska, ki je imponirala taki nežni in obzirni ter v posvetnih zadevah nepraktični duši, kakor je bila Gregorijeva. Dasi sam po rodu Francoz, je uvidel, da je avignonsko suženjstvo veliko zlo za Cerkev, čigar posledice na vseh področjih življenja, ki je bilo takrat hudo razrvano, mu je Katarina zelo odkrito predočevala. To je bilo njeno največje delo. Bila pa je tudi znamenita kulturna delavka, kakor bi rekli danes, in Italijani jo po pravici slavijo poleg Danteja in Petrarce kot pravo umetnico toskanskega jezika in stila. Razen pisem, ki jih je v našem času izdal od 1913—1931 Misciatelli, je napisala mistično knjigo Dialogov in več manjših. Njeno truplo počiva v veliki dominikanski cerkvi — bila je namreč članica 3. reda sv. Dominika — Santa Maria sopra Minerva v Rima.
ostrejši napadi na Anglijo, so dali slutiti, da se Italija pripravlja na vstop v vojno na strani Nemčije. Za to domnevo so govorili tudi nekateri slovesni nagovori italijanskih od-ličnikov, ki so oznanjali bližajoči se trenutek, ko bo Italija šla v vojno. Prisotnost nemške vojaške misije v Italiji je to mnenje le še bolj podkrepila. Osem dni po izbruhu vojne na Skandinavskem, je bilo delovanje v Rimo na najvišji viiini napetosti. Mussolini bi imel govoriti ob priliki zasedanja odbora za mirovno razstavo, ki jo v Italiji radi imenujejo »razstavo miru«. Toda Mussolini je govor odpovedal. Tudi to so razlagali kot slabo znamenje. Širile so se govorice o protiangleških demonstracijah, nadalje govorice o protestu, ki ga Italija pripravlja proti angleško-francoskim blokadnim ukrepom v Sredozemlju, in ki naj bi bil začetek spora, ki bi se zaključil z vstopom Italije v vojno na strani Nemčije. Vse to se je v drugi polovici tedna pomirilo in navedene govorice je italijanski tisk zanikal.«
V Angliji so način, kako je italijanski tisk poročal o vojni na Norveškem, kjer je govoril o porazu angleškega brodovja, razlagali kot napoved italijanskega vstopa v vojno. Prav tako so v Londonu vzeli zelo resno poročila, ki so jih dobili o mobilizacijskih ukrepih italijanske vlade ter o gibanjih italijanske vojske in mornarice. Angleški mornariški minister Churchill je že dne 11. aprila v svojem govoru jasno povedal, da naj nikdo ne misli, da je angleško vojno brodovje toliko zavzeto na Skandinavskem, da ne bi imelo časa brigati se za položaj v Sredozemlju in da ni prav, ako kdo misli, da se bo Anglija, ki je sedaj na morju precej zavzeta na severu Evrope, manj zanimala za Sredozemlje. Vendar pa so mnogi v Angliji spričo dejstev, da ni bilo jasnih dokazov zato, da Italija zares hoče v vojno, mislili, da je protiangleško stališče italijanskega tiska le neke vrste zavezniški prispevek, ki ga Italija od časa do časa nudi Nemčiji in da torej za njim ni stvarnih sprememb v italijanski politiki. Naj bo stvar že takšna ali takšna, res je, da so Angleži in Francozi imeli pravico, da so v zadržanju Italije v zadnjih dneh videli poskus, da se ustvari nervozno razpoloženje, ki naj Anglijo in Francijo ovira, da bi Sli hitro na pomoč na Norveško, ali vsaj da ne bi na Norveško pošiljali posebnih izbranih čet, proti katerim bi se Nemčija za enkrat na Norveškem ne mogla boriti z nspehom.
»Odločitev samo začasna«
Toda Anglija in Francija svojih načrtov na severu kljub temu nista spremenili in sta objavili, da sta tudi pripravljeni na Sredozemlju, kjer želita sicer prijateljstvo Italije, a bi radi vedeli, pri čem prav za prav sta. Potem so prišle pomiritve v italijanskem tisku in sedaj, ko gledamo nazaj, lahko smatramo sredino preteklega tedna kot usodni odločilni trenutek. Razume se, da je odločitev samo začasna, ker si je Italija izrecno pridržala pravico svobodnega nastopa. Anglija in Francija pa bosta storili vse, da Italijo obdržita v nevtralnosti in poglavitno sredstvo, s katerim, mislita, da bosta ohranila Italijo nevtralno, je izjava, da se bosta vsaki spremembi obstoječega položaja v Sredozemlju, kot je določeno v angleško-italijanski pogodbi iz 1. 1938, z orožjem v roki zo-
perstavill, to se pravi prevzeli odgovornost za vojno na tem prostoru.
Ako bi bila katera lužnovzhodna država napadena
V usodnih trenutkih preteklega tedna se je v Parizu in v Londonu opazilo razpoloženje, da bi Anglija in Francija raztegnili obljubo oboroženega jamstva tudi na tiste balkanske države, ki do sedaj takšnega jamstva nimajo (jam-
stvo imata do sedaj samo Grčija in Romunija). O tej možnosti so v Parizu in v Londonu resno govorili v zvezi z vznemirjenjem, ki je po jugovzhodu Evrope zadnji dni zavladalo v pričakovanju nekih dejanj od strani Italije. Zavezniki so namreč vzeli v račun možnost, da bi se Italija polastila nekaterih postojank, ki bi ji pozneje v sredozemski borbi proti njim prišle prav, ne glede na to, da bi takšen nastop Italije prinesel dokončni dokaz za to, da Nemčija in Italija sodelujeta složno in skladno.
K trgovinskim pogajanjem med Jugoslavijo in Sovjetijo
Tudi med Romunijo in Sovjetijo je nastopilo pomirjenje
Budimpešta, 22. aprila, t. Polslužbeni list madžurske vlade, »Poster Lloyd«, pravi : nekem dopisu iz Rima, da je objava trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo v vsej Italiji vzbudila največjo pozornost. »Informazioni del Giorno« ugotavljajo v tej zvezi — piše »Pester Llovrl«, da je ta dogodek ustvaril popolnoma nov položaj, vendar pa da ničesar ne spreminja na stališču, ki ga je zavzela Italija. Stališče Italije je grof Ciano že svoje dni izčrpno prikazal. Italija ima do Sovjetske Rusije točno določeno politiko in je nikdar ni izključevala iz skupnosti evropskih narodov, vendar pa je Italija neizprosna v boju proti vsakemu^ razširjanju komunizma. »Giornale d ' I t a 1 i a« pa objavlja, kakor piše »Pester Lloyd<, neko poročilo svojega balkanskega poročevalca, v katerem je trditev, da je Sovjetska Rusija zadnje čase izvajala neki
pritisk na Romunijo in da je zaradi tega grozila nevarnost, da ne bi nekega dne Jugoslavija prišla v vojno navzkrižje s Sovjetsko Rusijo. Italijanski listi pripovedujejo po napovedih madžarskega lista, da se je posebno hrvatska seljačka stranka takoj po sporazumu s Srbi mnogo za to zavzemala, da bi Jugoslavija
uredila svoje odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Po mnenju »Giornale d'ltulia< nima nobenega dvoma, tla pomenijo trgovinska pogajanja samo uvod v politična pogajanja. Poglavitno dejstvo pa je in ostane, da je Jugoslavija sedaj izpovedala jasno svoje stališče.
Pomirjenje tudi med Romunijo in Sovjetsko Rusijo
Bukarešta, 22. aprila. AA. Reuter: Vsa znamenja kažejo, da se razmerje med Romunijo in Sovjetsko Rusijo razvija po poti pomiritve. Prvi znnki te pomiritve se vidijo na gospodarskem polju: tam se zdi, da se bodo po zgledu trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo uvedla podobna pogajanja tudi med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Trgovinski tajnik na sovjetskem poslaništvu v Bukarešti se jc po dveh mesecih svojega bivanja v Moskvi vrnil v Bukarešto. Kakor se ie zvedelo, je za svojega bivanja v Moskvi govoril o trgovinskih možnostih z Romunijo. Tu govore, da nima Sovjetska Rusija nobenih re-vizionističnih stremljenj zastran vzhodne Romunije.
O vprašanju, ki je danes na švedskem najbolj pereče, prinaša Vatikanovo glasilo nO s s e rv a ■ tare« od 20. t. m. sledeče poročilo:
Od severnih držav je danes Švedska edina, ki še ni bila potegnjena v vojno. Najprej so občutile veliko krizo našega časa Estonija, Latvija in Litva, ki so morale sprejeti zahteve Sovjetske Rusije, da ji dajo na razpolago svoja pristanišča in letališča ter druge garnizije. Potem je prišla na vrsto Finska, ki se je uprla, da pa je morala, ker je ostala čisto sama, skleniti z Moskvo mir pod podobnimi pogoji. Danes sta Norveška in Danska postali neposredno vojno torišče, le Švedska je še izven vojnega vrtinca. Sedaj razumemo, zakaj so predlogi Finske po moskovskem miru, da bi namreč vse severne države sklenile med seboj
Med Anglijo in Stalijo
Razgovori o nedotakljivosti stanja v Sredozemlja
Pariz, dne 2. aprila, b. Anglija in Francija sta obvestili Italijo, da nc bo6ta dopustili niti najmanjše spremembe obstoječega stanja v Sredozemlju in na Jadranu in da ne bosta mogli več smatrati, da Italija tli vpletena v vojno, če bi zasedla katerikoli del na jugovzhodu Evrope, čeprav tudi v obliki »zaščitne« zasedbe.
Rim, dne 22. aprila, b. Na predloge, ki so prišli od francoske službene strani, da naj bi se za ohranitev miru na Sredozemskem morju povečali napori za čim večje izboljšanje odnosov Francije z Italijo in Španijo, odgovarja turinški tisk, da bi bilo v tem primeru treba takoj pristopiti k rešitvi vprašanj, ki 6e jih je Francija do 6edaj izogibala.
London, 22. apr. t. Reuter. V diplomatičnih krofpih še vedno pričakujejo uspehov pismenih razgovorov, ki so bili te dni med anffleško in italijansko vlado in v katerih je Anglija izrazila svoje naziranje, kako bi postopala,
ako hi Italija enostransko kršila angleško-italijanski sporazum o nedotakljivosti obstoječega položaja v Sredozemlju, sklenjenega I. 1938. Angleška vlada do sedaj še ni sprejela nobenega odgovora od strani Italije.
Danski otok Bornholm, ki so ga nemške čete zasedle brez vsakega odpora. Bornholm leži nedaleč od južne obale Švedske in predstavlja važno oporišče za morebitno operacijo proti Švedski.
Ali bodo Švedi ubranili svojo nevtralnost
Tuja letala neprestano preletavajo švedsko ozemlje — švedski protest v Berlinu
skupno obrambno pogodbo, naleteli na tolik odpor od tretje strani.
Do sedanje vojne je vladalo v Baltiškem morju zaradi tekme med Nemčijo in Rusijo ravnotežje, ki je prišlo zelo prav političnemu in trgovskemu življenju severnih držav. Prijateljski pakt med Nemčijo in Sovjeti pa je to ravnotežje podrl. Prvi učinek tega je bil znani izid vojne na Poljskem, ki je tudi baltiška država. Kar se tiče Švedsko, pride zanjo v poštev:
1.	Sovjetska mornarica, ki je prej bila tako rekoč zaprta v zadnjem kotu Finskega zaliva, ima danes močna opirališča na vsej vzhodni obali Baltika. Alandski otoki v Bolniškem zalivu mod Finsko in Švedsko so pod nadzorstvom sovjetskega pristanišča Ilango.
2.	Finska se je v moskovskem miru obvezala, da bo skupaj z Rusijo še v letošnjem letu zgradila železnico, ki bo združila ruski Arktik s Švedsko in ima izključno strategični pomen.
3.	V Barentsoveni morju finsko pristanišče Petsamo (Pečenga) nima več vojaškega pomena, ampak tvori odprta vrata tako nasproti Norveški, kakor nasproti Švedski.
4.	V norveškem okrožju Narvika se vršijo in se še bodo vršile bitke med Nemci na eni ter med Angleži in Norvežani na drugi strani, tako da je ogrožena bližnja švedska meja, zlasti ker so na švedski strani največja in najboljša ležišča železne rude na svetu.
5.	Na jugu se vzdolž norveško-švedske meje nahaja močno nemško vojaštvo. Podoben je položaj v Kattegatu, Skagerraku, Sundu in v Baltskem morju samem. Tukaj je švedski trgovski promet zelo ogrožen in izpostavljen velikim nevarnostim ter izgubam. Položaj švedske je torej edinstven, ker okoli njene meje na zapadli, severu in jugu gori vojni požar, na vzhodu j>a je ruska uganka.
Švedska je že v finsko-sovjetskem sporu pokazala, da se hoče do skrajnih mej držali nevtralnosti v sedanji vojni in je bila gluha za poizkuse od obeh strani, da bi jo kako zapletli vanjo. To je bilo tem laže, ker nima Švedska ne s severnimi državami samimi, ne z drugimi velesilami nobene pogodbe, ki bi jo obvezala, da priskoči komu na pomoč. Njeno sedanje zadržanje je popolnoma podobno onemu, ki ga je pokazala za časa vojne med Finsko in Sovjetsko unijo. Notveški vojaki, ki jih potiskajo čez švedsko mejo, se tam razorožijo in internirajo. Švedska nevtralnost je tako stroga, kakor je bila danska, toda z veliko razliko, da bo švedska, kakor je izjavil njen ministrski predsednik Hansson, brezpogojno segla po orožju, da se brani, če bi kdo resno ogrožal njeno nevtralnost oziroma zahteval od nje žrtev njene svobode in neodvisnosti. Doslej sc vsi to stališče Švedska spoštovali. >Mi,< je dejal predsednik švedske vlade, »hočemo ohraniti svoji državi mir, toda tudi njeno svobodo in čast. Bilo bi v popolnem nasprotju z našo nevtralnostjo, če bi dovolili kakšni vojskujoči se držVvi. da se posluži švedskega ozemlja. Hvala Bogu do danes ni še nihče tega zahteval, če bi ga kdo zahteval, bo zavrnjen.«
*
Stockholm, 22. aprila, t. Švedska tiskovna agencija poroča, da je švedska vlada v Berlinu protestirala proti temu, da nemška letala letajo nad švedskim ozemljem, švedska vlada prosi nemško vlado, naj ukrene vse potrebno, da švedsko nevtralno ozemlje ne boveč kršeno Časopisi pristavljajo k temu, da je v zadnjih dneh nad 20 nemških letal letelo nad švedskim ozemljem.
Stockholm, 22. aprila. AA. Havas: Okrog 20 nemških letal je, kakor znano, preletelo švedsko ozemlje. V zvezi s tem prinaša list Socialdemo-kratn na prvi strani beležko v kateri opozarja na načrtno kršenje švedske nevtralnosti, kršenje ki dokazuje čudno pojmovanje mednarodnega prava. List pravi, da se je Švedska strogo držala nevtralnosti in da ni dala Nemčiji nobenega po-voda za te kršitve svoje nevtralnosti. List se sprašuje, ali morda Nemčija nima zaupanja v tolik" krat ponovljene izjave švedske vlade, po katerih bo Švedska vztrajala v najstrožji nevtralnosti.
V londonskih kroerih nasrlašaio, da sta Anglija in Francija še vedno pripravljeni razgovarjati se z Italijo o vseh vprašanjih, clede katerih obstojajo sporna stališča. Francoski predsednik vlade je to slovesno ponovil preteklo soboto. Vendar pr! tem pa poudarjajo v angleških diplomatičnih krogih, da so se zavezniki
že odločili, da bi smatrali vsako enostransko kršitev sredozemske pogodbe po Italiji napram eni njenih sosed kot dejanje, ki bi sedanjo vojno razširilo tudi na sredozemsko področje. V Londonu se zavedajo, da je pomirjenje, ki je zadnje dni nastopilo, lahko samo začasno, kajti Italija da bi takoj spremenila svoje stališče, kakor hitro bi Nemčija začela s kakšnimi pobudami v podonavskem ozemlju.
Ostre besede »Giornale dltalia« proti Franciji in Angliji
Rim, 22. aprila AA. Štefani: »Giornale d' Italia« navaja kot najnovejšo smešno grožnjo Francozov in Angležev proti Italiji trditev v ženevskem dopisu izpod peresa francoskega časnikarja Sauerweina listu »Newyork Time6u«, češ, da vstop Italije v vojno, čeprav je zaželen, ne bi mogel preprečiti zavezniške zrnate. List se izprašuje, ali gre tu za podzavestno izjavo, ki vsebuje običajno in neresno francosko preziranje nasproti italijanskim vojaškim vrlinam, ali pa za nov manever s skrivnostnimi cilji. Vsekako jemljejo Italijani na znanje to francosko trditev, ki se bodo koristneje sklicevali nanjo, ko pride pravi čas.
Po drugi strani pa omenja list članek vojaškega urednika lista »News Chonicle« Biwatra. Po njegovem so namreč angleški pomorski krogi mnenja, da bi Francozi in Angleži, če se Italija pridruži Nemčiji, lahko uničili Italijo spričo premoči svojih sil, spričo izpostavljenosti Apeninskega polotoka in spričo tega, da bi zaprli Sredozemsko morje in odrezali Abesinijo. Toda ta angleški pisec, odgovarja »Giornale d'Italia«, je še pred kratkim zastopal v istem listu naziranje, da bi vojna proti Italiji v Sredozemskem morju pomenila za Anglijo nezaslišano drznost; še več: svetoval je Angliji, naj sc ne spušča v to pustolovščino. Vsekakor, pravi list, če je to res naziranje britanskih pomorskih krogov, žive ti krogi v velikih iluzijah.
Bolgarija se ne boji za svoj mir
Sofija, 22. apr. AA. DNB. Predsednik bolgarske vlade dr. Filov je imel v Lovcu izovor na nekem tamkajšnjem shodu. Rekel je med drugim,
da za Bolgarijo ni nevarnosti, da bi se zapletla v vojno. Miroljubna politika Bolgarije jamli driavi varnost, je izjavil predsednik vlade.

Položaj našega kmetijstva
Na plenarni seji kmetijske zbornice je podal glavni tajnik g. dr. Jože Lavrič obširno poročilo o položaju našega kmetijstva.
Vojna je dvig gospodarstva, ki je nastopil zadnja tri leta v marsičem zavrla. To se pozna tudi v nevtralnih državah, ki imajo škodo od gospodarske vojne. Za nevtralce je najvažnejše dejstvo pomorska blokada, ki je dosedanje trgovske toke presekala in izpremenila. Pomorski promet sc je izredno podražil, kar je vplivalo tudi na cene.
Vojna sama ni prinesla v gospodarstvo konjunkture, katero so nekateri pričakovali. Predvsem se opaža v vseh državah že sedaj v začetku vojne draginja, ki skrbi narodne voditelje. Na svetovnem trgu so narasle v znatni meri cene vseh važnih predmetov. Tudi za našo državo je pojav draginje prav tako značilen kot za druge države. V Sloveniji se je n. pr. življenje podražilo za okoli 25 odstotkov, seveda pa smo pri nekaterih predmetih doživeli še večja povišanja cen.
Dobili smo sicer uredbo o pobijanju draginje, toda jasno je, da taka uredba ne more preprečiti draginje, v kolikor izvira iz izpremenjenih gospodarskih dejstev, prodražitev prometa itd. Zahtevi po strožji kontroli cen je vlada ugodila z uredbo o kontroli cen. Pod kontrolo cen spadajo najvažnejše življenjske potrebščine in je na zahtevo Kmetijske zbornice prišla v seznam predmetov pod kontrolo tudi modra galica. Uredba o kontroli cen je brezpogojno potrebna, zahtevati je le, da ne bi izvodenela zaradi nezadostne organizacije.
Lanska davčna reforma je imela pomen tudi za kmetski stan. Oprostila je plačevanja zemlja-rine one kmete, katerih katastrski čisti dohodek njih celokupnega zemljišča ne presega 1000 dinarjev. To so posestva med 3—6 ha zemlze, kakor )e pač boniteta zemljišča. Vsekakor bo velik del malih kmetov — morda 50.000 — oproščen plačevanja zcmljarine. Pač pa jc lanska novela precej po- ( višala zemljiški dopolnilni davek. Za kmetijstvo je . važno povišanje taks za kupoprodajne pogodbe, ; nadalje uredba o odpisu zaostankov davkov, taks : in kazni za davčna in taksna kaniva dejanja ob konce leta 1937, oz. 1939. Uredba je določila, da se onim kmetom, katerih katastrski čisti dohodek njih skupnega zemljišča ne znaša več kot 1000 dinarjev in so torej po novi uredbi oproščeni plačevanja zemljarine, uradno odpišejo vsi zaostanki na davkih, taksah ter kaznih za davčna in taksna kazniva dejanja do konca leta 1939. Po prošnji se odpišejo zaostanki do konca leta 1937 tudi med drugim davčnim zavezancem, če bi njih izterjava pomenila gospodarski propad dolžnika.
Uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o drž. trošarini je prinesla uvedbo drž. trošarine na vino in žganje namesto banovinske. V čl. 1 je ta uredba prinesla še dve trdoti; po sedanjem tekstu bi se morala trošarina plačevati že, predno se vino vzame iz kleti vinogradnika, zamenjava vina za žito in krompir med obojestranskima pro-ducentoma teh prispevkov ni oproščena trošarine. Dosedanja prizadevanja doseči tozadevno omilje-nje, še niso dovcdla do uspeha.
Na kreditnem trgu nas mora razvoj v sedanji smeri (odtek vlog in pomanjkanje novih) pripeljati do popolne zamrznjenosti. Tudi denarni zavodi, ki gojijo kmečki kredit, seveda niso izvzeti od vplivov na denarnem trgu. Dajanje novih posojil je vedno težavnejše.
Naš žitni režim je neugodno vplival na razvoj cen pšenice in koruze za Slovenijo. Dvig cen je odjeknil zlasti v pasivnih krajih, kjer velik del kmetov žito kupuje, a oni, ki ga prodajajo, so ga prodali že zdavnaj po mnogo nižjih cenah. Zato so razumljive pritožbe proti Prizadovi politiki. Tudi kmetijska zbornica je za visoke cene kmetijskih pridelkov, toda te morajo biti takrat, kadar kmet prodaja, ne pa takrat, kadar velik del kupuje in samo majhen del veleposestnikov večinoma tuje narodnosti zadržuje žito.
Cene živine
Primerjajoč položaj žitaric in živine ugotavlja, da so se cene žita pri nas dvignile daleč čez intervencijsko višino, cene živine pa so izpod tega, kar je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine dobil, ker je še odtegoval za premiiranje izvoza v neklirinške države. Zato gre naša zahteva za tem, da mora novo ravnateljstvo, v katerem je vprašanje, če in kakšno zastopstvo bomo imeli v njem Slovenci, prav toliko žrtev doprinašati z intervencijo na trgu živine kot na trgu pšenice.
Z ozirom na sedanji majhen odstotek izkoriščanja, veliko jalovost krav in veliki zakol lelet bi se dalo vzgojiti ob enakem stalnem številu živine veliko več živine za zakol in izvoz, ako bi bil trg le zadosten. Torej bi bilo važnejše povečati trg, ako se smatra, da je sedanje stanje živine, oz. prireja nezadostna, kakor pa ožiti z uvedbo brezmesnih dni ali prepovedjo ali omejitvijo izvoza. Vse to pa seveda pod pogojem, da sc da z racionalnim izkoriščanjem dvigniti tudi možnost večje prehrane, v kar pa ne dvomimo.
Slovenija pri izvozu prašičev ni skoro nič udeležena, obratno jih veliko uvaža (okoli 35.000 glav). Za izvoz gredo le špeharji, katerih pa Slovenija nima. Zadnji čas je izvoz prašičev iz naše države popustil, ker je postalo gojenje šp^harjev zaradi visoke cene koruze nerentabilno kljub sicer zelo ugodnim cenam.
Lesna trgovina
Lesna trgovina zaznamuje v zadnjih mesecih nepričakovano velik razmah. Cene so se dvignile na višino, kakršne v povojni dobi še niso dosegle, povpraševanje po lesu je izredno živahno. Med drugim je vzrok iskati tudi v tem, da je nastal v izvozu lesa iz baltiških držav, ki so iz svojih bogatih gozdov preskrbovale mnogo držav z lesom. Izvozna konjunktura se pozna tudi v Sloveniji, ki meji na tri uvozne države, Italijo, Nemčijo in Madžarsko.
V lesni trgovini z Italijo so nastale težave v razvoju plačilnega prometa in je pričakovati, da nam bo romunski les delal močno konkurenco. Večjih naročil lesa za posebne svrhe v Italiji ni več pričakovati. V začetku vojne je nastala v lesni trgovini z Nemčijo stagnacija, ki je ni moglo odpraviti tudi zvišanje cen z nemške strani V prometu z Nemčijo je občutno tudi pomanjkanje vagonov. Kako se bo lesna trgovina z Nemčijo razvijala v bodoče, je odvisno predvsem od zunanjepolitičnega položaja. Za Madžarsko je pričakovati, da bo še dalje ostala važen odjcmalec slovenskega lesa. Največ lesa se je nadalje izvozilo še v Švico, ki bi mogla postati dober odjemalec, če ne bi stavljala prevelikih zahtev na kakovost blaga. Manjše količine lesa so bile izvožene tudi v Grčijo in Levanto. Nekaj lesa gre tudi v sosedno banovino Hrvatsko, kamor se izvaža trdi les in drva.
Kmečki posestniki od izredne konjunkture na lesnem trgu niso imeli onih koristi, katere bi bilo
pričakovati. Velike razlike ne le v cenah lesa na štoru, ki so neizbežne, ampak tudi v cenah lesa, postavljenega na postajo, ki bi se pri urejenih razmerah ne smele mnogo razlikovati, dokazujejo, da kmetje s cenami lesa niso sledili naglemu razvoju cen in so ponekod prodajali les po prenizkih cenah. Mnogo krivde, da kmetje ugodne konjunkture na lesnem trgu niso izrabili v svojo korist,, je pripisati tudi pomanjkanju zrelega le6a v gozdih, ki je nastalo zaradi premočnega izsekavanja gozdov v prejšnjih letih, ko so bile cene lesa nizke, niso pa imeli več kaj ponuditi, ko 60 cene lesa poskočile. Kmetijska zbornica se trudi odpraviti nedostatke v gospodarstvu s kmečkimi gozdi, zlasti pa da z organizacijo lesnih zadrug, z navodili za prodajo lesa, ki bodo izdani v kratkem v obliki posebne brošure, z navodili za izračunvanaje cen iesain drugimi odmerami dvigne ceno lesa. Velike težave ima Zbornica e obveščanjem kmečkih posestnikov o pravih cenah lesa, ker je položaj na lesnem trgu zelo nejasen, kakor to dokazujejo tudi izredno velike razlike v cenah lesa. Kmetijska zbornica 6e tudi trudi, da s pospeševanjem umnega gosf)odarstva z gozdovi dvigne produktivno sposobnost in dohodke naših kmetskih gozdov.
Kako kaže letina
Vsa ozimna žita so navzlic hudi in dolgi zimi ter predolgo trajajoči snežni odeji na splošno
prav dobro prezimila, le ponekod, v bolj vlažnih zemljah, je žito trpelo zaradi bolezni »snežna plesen«.
Prav tako so tudi deteljišča in travniki dobro prezimili, le ponekod so mlada deteljišča trpela od zime ali od snežne plesni.
Spomladna gospodarska dela so bila pravočasno opravljena, kakor oranje zemlje za koruzo ter setev ovsa in branjenje travnikov, rez in prva kop v vinogradih.
Ker je pozimi precej krompirja zmrznilo, se je mislilo, da bo primanjkovalo semenskega krompirja. Zaradi tega je cena semenskemu krompirju visoko narastla. Vendar se je v zadnjem času pojavilo precej krompirja na trgu, tako da bo ista površina posajena s krompirjem kakor lani, ali pa le malo manj. V svrho nakupa cenejšega semenskega krompirja sta kr. banska uprava in ministrstvo za kmetijstvo dovolila podporo 440.000 dinarjev. Podpore so se dajale v kraje, kjer je bil lani pridelek zaradi suše zelo pičel.
Vinogradi so bolj slabo prezimili; les ni trpel, pač pa so očesa pozebljena, in to največ v vinogradih nižjih leg in pri bujno rastočih vrstah, kakor n. pr. beli burgundec, mozlovec, muškatni sil-vanec, modra frankinja in koroščina. Več ali manj so pozebljena v teh legah glavna očesa, ne pa rezervna očesa. Vendar, kako velika je škoda, se bo moglo šele pozneje ugotoviti.
Sadovnjaki so na splošno dobro prezimili, le v nizkih legah je tu pa tam pozebel les, v drevesnicah pa skoraj ves sadni naraščaj breskev. Zelo so pozebla očesa pri orehu. Sadno drevje, ki lani m rodilo, razen češpelj, kaže lepo listje, kar obeta srddnje dobro letino. Trdi v sadovnjakih so se izvršila vsa spomladanska dela, posebno pa prvo škropljenje dreves.
Izgleda, da je tudi hmelj dobro prezimi'
Dovoljeno zvišanje cen
Kraljevska banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem zastopanih po združenju mesarjev in klobasičarjev v Celju, da sme prodajati goveje meso a 14 din oziroma a 16 din, telečje meso a 14 din oziroma 16 din, prašičje meso a 18 din oziroma 20, slanino a 20 oziroma 22 din za 1 kg nadulje.
Kraljev, bnnska uprava je odobrila mesarskim podjetjem v Slovenjem Gradcu, da smejo prodajati goveje meso ]>o din 12 oziroma din 14 1 kg oziroma brez priklade po din 18 za 1 kg, teletino po din 14 oziroma din 15. in svinjino jhi din 14 oziroma din 16 za 1 kg nadalje.
Kraljevska banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem v Črnomlju, da smejo prodajati goveje meso po din 12 I kg, telečje meso [x> din 14 1 kg in svinjsko meso po din 16 1 kg.
Krnljevskn banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem v Celju, zastopanih po združenju mesarjev in klobasičerjev v Celju,
da sme prodajati prvovrstno volovsko meso in prvovrstno meso telic a din 14 oziroma 16 djn za 1 kg, s pogojem, dn se meso kot prvovrstno žigosa v mestni klavnici, ter svinjsko meso d din 16 oziroma din 18 za 1 kg. Povišanje cen drugih vrst mesa, je prepovedano.
Cena moke. V prtek so obiskali šefa urada za kontrolo cen g. dr. Jovanoviča zastopniki mlinske industrije iz vse države. Tu jim je bilo sporočeno, da je vprašanje cen moke urejeno na ta način, da lahko vsak mlin prodaja moko št. 2 za 50 din dražje kot so bile cene dne 14. iebruarja (brez skupnega davka in vreč). Pri moki št. 4, 5, 6 in 7 velja isti dodatek na prejšnje cene in zato ni treba nobene posebne odobritve. Te cene veljajo do konca tega meseca. Za živinlko moko in otrobe je treba zahtevati odobritev banskih uprav. Končno je g. dr. Jovanovič sporočil, da je bilo posameznim mlinom izdano dovoljenje prodajati otrobe bo 165 din brez skupnega davka in vreče in da bodo banske uprave brez nadaljnjega odobrile to ceno.
Gibanje cen kmetijskih pridelkov
Po statističnih podatkih, katere izdaja ministrstvo za kmetijstvo — ravnateljstvo za proučava-nje in organizacijo kmetijstva zaradi prehrane v Belgradu — posnemamo, da so bile cene kmetijskih proizvodov v času od 31. marca do 6. aprila letos na domačem trtru naslednje:
a)	kmetijski proizvodi: pšenica 209—219, koruza 165—172, ječmen 160—202, rž 165—187, fižol 420—640, oves 167—185, otrobi 125—158, seno 93 do 150, slama, pšenična in ovsena 30—53, slama, pšenična, prešana 65 din za 100 kg;
b)	živina: lahke svinje v teži do 140 kg 10.50 do 11, težke svinje nad 140 kg žive teže 11.25 do 11.75, voli I. 6.50—7.50, II. 5—6.25 din za 1 kg žive teže.
Posestne spremembe v Ljubljani in okolici
Zemljiška knjiga okrajnega sodišča je do 22. aprilu, torej v dobrih 3 tednih že zaznamovala 107 kupnih pogodb za celotno kupnino 4,628.908 din. Pojavljajo se nekateri dnevi, ko jc zemljiškoknjižni urad naravnost bombardiran s kupnimi pogodbami, da izvede razne prenose lastninske pravice. Navajamo važnejše kupčije:	.
Novak Adela, posestnica Ljubljana, Zaloška cesta št. 26 je prodala »Domu jugoslovanskih obrtnikov« 2 travnika, pare. št. 355/9 in 335/12 k. o. Trnovsko predmestje v skupni izmeri 1.890 m2 za 53.000 din.
Čampn Viktor, telegrafist Glince cesta XI/5 in žena Pepca sta prodala Mariji Košeninovi, ženi kleparskega mojstra Tržaška cesta št. 119 pare. št. 457/20 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 315 m5 za 35.000 din.
Agnola Fran, posestnik in trgovec Glince št. 95 je prodal Antonu Agnoli, diplomiranemu komcrcijalistu Ljubljana, Tyrševa cesta št. 10 nepremičnino vi. št. 323 k. o. Vič (hiša st. 95 na Glincah z gostilno in vrtom) za 170.000 din.
Koutnv Adela, poštna uradnica v jiok. Sto-žice št. 159 je prodala Josipu Leskovicu pregledniku finančne kontrole na Bledu — Zago-riea št. 162 in njegovi soprogi Antoniji nepremičnino vi. št. 304 Brinje (hiša št. 159 v Sto-žicuh) za 145.000 din.
Anton baron Codelli, graščak na Kodelje-vom je prodal Katji Vajtovi, zasebnici Ljubljana, Židovska ulica št. 3 pare. št, 179/72 k. o. v izmeri 1.10S m2 za 77.560 din.
Snoj Marija, delavka tobačne tovarne Zg. šiška — Koseze št. 41 je prodala Stanku Oraž-mu, mizarju Ljubljana — Glince IX/t3 pare. št. 1163/25 k. o. Vič v izmeri 748 m2 za 25.000 dinarjev.	.
Dovič Boži roj Joras, posestnica Moste, Pokopališka ulica št. 36. je nrodaln Jane Ivanki roj. Batjel, Rožnn dolina V/16 pare. št. 373/17 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 668 m2 za 53.400 din.
Fi
Meycr Josipina, posestnica Ljubljana, Pred-jnmskn ulica št. 44, je prodala Josipu Plei-ferju, sodniku v Kranju pare. štev. 1369/8 k. o. Vič v izmeri 1232 ms za 89.000 din.
Zanoškar Ivan, mizar Kožarje št. 123 je rodal gdč. Danici Mušičevi, zasebnici Ljub-jana, Langusova ulica št. 20. nejiremičnino vi. št. 989 k. o. Dobrova (hiša št. 123 Kožarje) za 54.000 din.
šušteršič Marija, posestnica Podgora pri Št. Vidu nad Ljubljano je prodala Rodu Po-ljanškti, ubsol. medicincu v Belgradu, doma v Žireh nepremičnino vi. št. 554 k. o. Št. Vid
(hiša št. 10 v Podgori) za 120.000 din, *
Grčija — devizna država. Finančni minister je izdal tole uredbo: 1. Vsa obojestranska plačila med Jugoslavijo in Grčijo se imajo od 2t. aprila t. 1. dalje vršiti v svobodnih devizah. 2. Plačila iz Grčije uvoženega blaga se laliko izvrše samo v bonih na drahme, dokler se ne izčrpajo. 3. Ves uvoz blaga iz Grčije pride od 21. aprila t. 1. dalje pod nadzorstvo nad uvozom v smislu odloka z dne 7. septembra 1. 1. 4. Devizno ravnateljstvo Narodne banke ima nalog, da izda potrebna navodila.
Konkurz je razglašen o imovini Vogrinčiča Alojzija, jiosestnika in gostilničarja v Korov-cih; prvi zbor upnikov 3. maju, oglasiti se je do 23. maja, ugotovitveni narok 30. maja.
Izžrebane komunalne zadolžnice. Pri 51. žrebanju komunalnih zadolžnic Kranjske dež. banke so bile izžrebane: jx> 2000 K št. 284, po 1000 K št. 78, 79, 189, 190, 192, 193, 207, 212, 213, 219, 320, 357, 363, 389 in 391. Izplačilo s 1. julijem 1940.
Nova delniška družba. V trgovinski register ie bila v Belgradu vpisana družbo »Jugopromel«, trgovska d. d. z glavnico 1 milij. din. Upravni odbor tvorijo: Ljubomir N. Marinkovič, Aleksander Tadič in Cvetko U. Cvetkovič, vsi iz Leskov-ca, prokura pa je bila podeljena Aleksandru J. Gjorgjeviču.
Bilance
Union, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani. Glavnica 5.124, bilančna vsota 8.5 (8.7), brutodonos 1.24 (1.43), čisti dobiček 0.253 (0.348) milij. din, dividende 4 (5.5)%.
Hranilnica banovin Hrvatske v Zagrebu se je lani razmahnila, ker jo poslala iz nekdanje Hranilnice savske banovine Hranilnica (večje) banovine Hrvatske. Bilančna vsota je narasla od 179.1 na 307.4 mlilj. din, ker so se njene vloge izredno zvišale. Tudi njena likvidnost je znatna: gotovina 13.3, blag. zapiski min. financ 40.0 milj din. Dolg banovine Hrvatske znaša 68.9 miilj. din. Čisti dobiček znaša 1.58 (1.1) milij. din, tako da se bodo lastna sredstva Hranilnice povišala od 11.2 na 12.8 milij. din.
Isis d. d., Zagreb. Glavnica 5.0, bilančna vsota 21.7 (18.8), bruto donos 9.8 (9.0), čisti dobiček brez prenosa 0.9 (0.7), s prenosom 0.936 (0.729) milij. din.
Jugoslovanski Schicht — Lever, Zagreb.
Glavnica 30.0, bilančna vsota 81.9 (81.3), čisti dobiček s prenosom iz prejšnjega leta 5.61 (5.76) milij. din.
Tvornica papirja, čačnk. Glavnica 10., bilančna vsota 36.25, brutodonos 6.6, čisti dobiček 0.67, izguba i j. prjšnjih let 0.61 milij. din.
Novosndska električna d. d., ki je tudi lastnica novosadskegu tramvaja, ima pri glavnici 30.0, bilančni vsoti 97.2 (96.5) milij. bruto-donosa 30.8 (29.1) milij. din in čistega dobička 2.7 (4.5) milij. din. Dohodki tramvaja so na-dasli od 4.55 na 5.1 milij. din.
Borze
Dne 22. aprila 1940,
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 9,841.990 din, na belgrajski 7,900.000 dinarjev. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 1,000.000 din.
LJubljana — uradni tečaji: London 1 funt ....... 156.15— 159.35
Pariz 100 frankov ...... 88.25— 90.50
Nevvyork 100 dolarjev .... 4425.00-4485.00
Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1005.00
Amsterdam, 10 gold...... 2318.50-2386.50
Bruselj 100 belg...... 742.70- 754.70
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt....... 192.93- 196.13
Pariz 100 frankov...... 109.09— 111.39
Newyork 100 dolarjev .... 5180.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1228.18-1238.18
Amsterdam 100 gold. .... 2900.55—2938.55
Bruselj 100 belg ...... 917.28- 929.28
Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 31.00 blago
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem..... 30.75 blago
Sofija 100 din....... 96.00- 98.00
Curih. Beograd 10, Pariz 8.955, London 15.81, Newyork 446, Bruselj 74.75, Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 236.75, Berlin 178, Stockholm 105.75, Varšava 5.505, Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Carigrad 3.20, Bukarešta 2.30, Hel-singfors 8.50, Buenos-Aires 102.50.
Vrednostni papirji Volna škoda:
v Ljubljani 427.50—432.50 v Zagrebu 428 denar v Belgradu 428 —429.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 denar, agrarji 51—52, vojna škoda promptna 427.50—432.50, begluške obveznice 74 do 75, dalm. agrarji 67.50—68.50, 8% Blerovo posojilo 98—100, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7.800-8.000, Trboveljska 240—250.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98—98.50 (98), vojna škoda promptna 428 denar, begluške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 69 denar, 4% sverni agrarji 58 denar. 7% Blerovo posojilo 90-91.75 (91), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 93 denar.
Delnice: Narodna banka 7.800—8.000 (7.800), Priv. agrarna banka 188 denar, Trboveljska 230—238 (230), Gutmann 52—60, Sladk. tov. Osijek 205 blago, Isis 31 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 350 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo, vojna škoda promptna 428—429 (431, 429), begluške obveznice 74.75—75.25 (75.25, 75), dalm. agrarji 67.75—68.25 (68.50, 68K), severni agrarji 6% šumske obveznice 67—68.50, 8% Blerovo' posojilo 100.50 denar, 7% Blerovo posojilo 90.75—91.25 (91.50, 91), 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar.
Delnice: Narodna banka 7.900—7.950 (7.950) Priv. agrarna banka 182 denar (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bačka okol. N. Sad, g. bačka, slav. in gor. anaška 261—263; sremska 260—262; bač. ladja Tisa 262—264.
Rž: bačka 206 206—208.
Koruza: bačka 201—202, bač. par. Indjija 202—203 bač. par. Vršac 200—201.
Moka: bač. in ban. Og Ogg 372^-382!^; ?) 352^—36234; 5) 332^—342K; 6) 312^— 322K; 7) 282 Vi —292%; 8) 180—185; sremska in slavonska Og Ogg 367^-377^1; 2) 337J4 — 357^š; 5) 327^-33734; 6) 307^31734; 7) 277>A-287'A : 8) 180—185.
Fižol: bač. beli brez vreče in sremski 440— 445. Ostalo nespremenjeno. TenJaenca slaba. Promet srednji.
Živinski sejmi
Živinski sojem v Ptuju dne 16. aprila in svinjski sejem dne 17. aprila 1940. Dogon: 85 vlov, 219 krav, 14 bikov, 75 juncev. 82 telic, 78 konj, 5 žre-bet, 222 prašičev in 132 svinj. Prodanih je bilo: 20 volov, 173 krav, 8 bikov, 3 junci, 45 telic, 23 konj, 3 žrebeta in 85 prašičev. Cene so bile na-sednje: voli 5.50—7.50, krave 2.50—6, biki 4.50— 7, junci 4—6.50, telice 4.75—7, pršutarji 8—9, svinje za pleme 7—8.25 din kg žive teže. Mladi pujski 6—12 tednov stari 90—200 din, konji 700— 6000din in žrebeta od 900—3000 din komad.
Živinski sejem na Vinici v okraju Črnomelj dne 8. aprila. Dogon: 250 volov, 6 telet. 38 juncev, 58 krav in telic in 12 prašičev. Prodanih je bilo: 180 volov, 5 telet, 15 juncev, 22 krav in telic ter 10 prašičev. Cene so bile naslednje: voli 5—7.25, junci 6—7.50, teleta 6, krave in telice 4—6.50 din za kg žive teže. Mladi pujski 150—200 din komad.
Nemški protiletalski topovi v okolici Osla
Pomlad je iu
Ljubljana, 18. aprila.
Dolgo smo jo čakali, pa je od nikoder ni hotelo biti. Uradni začetek pomladi je že mesec dni za nami, pa je še kar naprej mrzlo brilo s severa in vzhoda in po bolnišnicah in številnih domovih so morali tožiti o nerodnih boleznih, ki rade spremljajo prehod zime v toplejše pomladanske dneve. Huda zima se je raztegnila daleč naprej v leto 1940; tisti, ki so napovedovali, da bo v marcu hudo, da se bo kar svet tresel, so se nekoliko ušteli, pa jim zato najbrž ne bo preveč hudo. Težki dogodki so se vsuli šele v mesec april, ki je poln muh — Bog daj, da bi tudi mimo nas odšel samo s svojimi muhami.
Sicer so pa ljudje že več tednov tožili nad tem, da se je pomlad s svojim uradnim nastopom v vremenoslovskem oziru uračunala. Še prosluli vremenokazi »štirideseteri mučenikic, se letos niso obnesli. Dasi je bilo na njihov godovni dan nebo polno sonca, niso mogli naravi prav nič pomagati naprej in vrtnar, kmet in meščan so ni orali godrnjati nad zmešanimi vremenskimi razmerami. Zemlja bi že potrebovala mnogo dežja, da bi se mogla trava potegniti iz zemlje, da se polje ne bi preveč prašilo, da bi brstje moglo pognati. April vsaj bi moral biti moker, pa je raje suh in hladen kot pa da bi bil mlačen in vlažen.
I*'	*
Ljudje so pa le verjeli, da je pomlad že zdavnaj prišla v deželo. Dasi so bili dnevi še hladni, so ljudje začeli opravljati svoja pomladanska dela, v kolikor so le mogli. Dasi je narava zadržavala pogumnejši korak, je vsakdo le krenil na svoje delo, pa če tudi je bilo treba pri tem izpostavljati v nevarnost zdravje ali pa imetje.
Še v naših mestih, kjer bi človek računal na manj odpornosti, so se ljudje radi otresali zimskih navad, če so le mogli. Nekatere je sicer »pomla-
danska moda« silila, da so začeli napovedovati raznobarvno pomlad v lahnejših oblekah, toda skoraj bi rekli, da smo bili veseli teh zanosnejših korakov v leto 1940. Ce je le malo posijalo sonce izza oblakov, so se pa razživela celo s|)rehajališča in otroška igrišča. Mlade matere so z veseljem izpostavljale svoje otročičke soncu ali pa posedale z otroškimi vozički na |>risojnih krajih. Mlado bogastvo je srkalo žarke zdravja, gibalo nežna pljuča in dremalo v lagodju svežega sonca. Kdor je pomislil pri pogledu na take slike, kaj vse se dogaja s človeškim rodom danes okoli po svetu, ga je skoraj zabolelo pri srcu. Toda če je že oko zmoglo s svežim pogledom zajeti vso to sliko, se je duša vendarle razveselila dahniti v vsem optimizmu zahvalo Bogu, ki nam naj ohrani vse trpljenje in prihrani preizkušnjo vsem tistim, ki verujemo v lejioto življenja v sebi in okoli sebe.
S pomladjo se vrača optimizem v deželo. Dnevi postajajo daljši, sonce zmaguje in človek se tako rekoč ludi z najtežjimi poljskimi deli komaj sproti sproščuje vseh moči in sil. ki so se nabrale v njem čez zimo ter čakale na nov slik z vsem, kar ga v novi obleki obdaja.
Koliko pa je med nami takih, ki se za pomlad ne bodo mogli prij>ravili tako, kakor tisti, ki se bleste v zdravju in sreči oblikovanja novih načrtov bodisi pri poljskem, sezonskem ali pa industrijskem poslu. Za številne med nami je bila zima pretrda preizkušnja njihovih izčrpanih klic zdravja, klonili so in ko so prišle prve pomladnn-ske sape do njih, so morali kloniti in oditi v zdraviliške zavode po zdravje. Marsikomu izmed njih je bil prvi pomladanski cvet obenem tudi zadnji spomin za trpljenje na tem svetu.
Naš narod je zelo zdrav in odporen, njegovo zdravstveno stanje in odpornost proti raznim boleznim pa smo dvignili s svojo obsežno zdravstveno organizacijo in socialno obrambo. Naša dežela
ima že mnogo zdravstvenih domov in socialnih na-jirav. Ko se sedaj te dni razni bolniki obračajo nanje za podjioro ali pa za obrambo, naj jih pač nikdo ne odbija s prepudrobuinu formalnimi pogoji in določili. Tisti, ki vodijo take ustanove, morajo biti zdravi in polni pomladanskega optimizma, toda prav tako polni pa morajo biti tudi razumevanja in stvarnega sočutja z žrtvami razmer, ki se sicer |)očasi zboljšujejo.
Kar najbolj širokogrudna pa naj bo naša pomoč tistim, ki so res v stiski in zadregi. Nezdrave barake in kolibe po naših predmestjih sicer izginjajo, toda celi rodovi so več deseletij morali zdeti v njih, po nezdravih viničarijah tam v Halozah in po Slovenskih goricah se je izčrpavalo več družin, ki so zaradi svoje revščine najbolj podvržene raznim boleznim.
Kdor se iz teh krajev in bivališč v teh časih javlja po pomoč in podporo, naj bo odgovor tak, da bo tudi tjakaj posijalo upanje na boljše čase.
Med našo mladino pa bo šla pomlad najbrž kar hitro mimo. Saj je njeno življenje že po pre-govoru ena sama sklenjena pomlad. Skoraj bi rekli, da bo med tisto mladino, ki hodi v šole. pomlad delovala še celo nekoliko bridko in trdo. Občutki neugodja in strahu se ob teh časih radi |iolaščajo tistih, ki se v šolali ne drže ravno na dobrih nogah, pa jih čakajo razne mature, razni strokovni ali pa zaključni izpiti. Dasi se pomladanski dnevi kar vidno daljšajo, bo za marsikaterega šolarja dan prekratek, čim daljši bo. Posebno ob lepih dnevih ne bo časa za vse delo.
Toda izpili pridejo navadno šele v poletju, to je tedaj, ko je že vse dorastlo in se ničemur ni treba več bati pozebe ali hujše nesreče. Kdor se še v teh pomladanskih mesecih čuti šibak v modrosti in učenosti, naj bo optimističen: Za vse je še čas, kajti poletje računa pri vseh na pravo doraslost iu življenjsko sposobnost.
Redna letna skupščina Gasilske zajednice:
Slovensko gasilstvo se vzorno razvija in naprendje
Zajednica šteje 26 žup, 971 čet in nad 31.000 članstva — Gasilsko premoženje je vredno nad 69 milijonov din — 95 milijonov narodnega premoženja obvarovanega v preteklem letu — Minister Franc Snoj o reorganizaciji jugoslovanskega gasilstva
V nedeljo dopoldne je v beli dvorani hotela >Union« Gasilska zajednica dravske banovine polagala obračun svojega dela. Iz poročil vseh funkcionarjev smo mogli razvideti res vztrajno, pa tudi uspešno delo, sedanjega zajedničnega vodstva za prospeh slovenskega gasilstva. Ugotoviti je treba, da je slovensko gasilstvo v zadnjih dveh letih pod sedanjim vodstvom mnogo napredovalo v vseh ozirih.
Vse slovenske gasilske župe so poslale svoje 'delegate na redno letno skupščino Gasilske zajed-nice, ki jo je vodil župni starešina dr. Anton Kodre. Starešina je najprej pozdravil zastopnika banske uprave insp. di. Logarja, zastopnika vojske pov. ljublj. voj. okrožja polkovnika Živa-noviča, starešino Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije ministra n. r. Snoja in njenega II. pod-starešino Markoviča Stjepana ter zastopnika mestne občine ljubljanske m. s. Slapšaka. Z burnim odobravanjem so nato zborovalci sprejeli lidanoslni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru 11. in gasilskemu pokrovitelju Nj. Vis. kraljeviču Tomi-slavu ter pozdravni brzojavki ministru za telesno vzgojo ljudstva Tomiču in banu dr. Natlačeni!. — Spomin med letom umrlih tovarišev je skupščina počastila s trikratnim vzklikom »Slava!«
Med delegate so že prejšnji dan razdelili obširna poročila zajedničnih funkcionarjev, tako da so bila prečitana na zborovanju le nekatera od njih. Iz teh poročil, ki so bila vestno sestavljena in so podala pregled dela v zadnji poslovni dobi, posnemamo glavne stvari:
Po vseh župah so bili administrativni tečaji za tajniško in blagajniško poslovanje. Plačujoči naročniki »Gasilca« in gasilskega koledarčka so narastli za 75 odstotkov. — Zajednica je izvedla nezgodno zavarovanje svojih članov in je danes zavarovanih že skoraj 7000 članov. Zalibog je bilo treba to zavarovanje prepustiti poklicnemu zavarovanju. — Zajednica je skrbela, da so se gasilska odlikovanja v redu delila vsem tovarišem, ki so si jih s svojim delom zaslužili. — Zajednica je priredila 20 petdnevnih tehničnih tečajev, ker se je zavedala, da je predpogoj uspešnega gasilskega dela dobra tehnična izobrazba gasilstva. Tehničnemu pouku je služila gasilska razstava ob lanskoletnem gasilskem kongresu. V ta namen je bila nadalje ustanovljena pri zajednici gasilska knjižnica. — V Ljubljani, Mariboru in Celju so bili organizirani tečaji za pouk o pasivni zaščiti pred letalskimi napadi. V treh letih je bilo potrošenih za teoretično in praktično gasilsko izobrazbo nad 640.000 din. Zal pa se ni posrečilo doseči ustanovitev gasilske šole. — Zajednica je posvetila vso skrb tudi pospeševanju samarijanskega in reševalnega dela ter gasilskemu naraščaju. Danes je y Sloveniji že 1200 gasilskega naraščaja. Velik je
kakor: krasne mol tve nike. rožne vence, trakove nvrtine venčke in šopke, ročne torbice itd. le v trgovini
H. Ničman, Ljubljana
Koplta<jeva ulica 2
kjer vam nudijo največjo izbiro in najnižje cene
številčni napredek tudi v članstvu samem. Konec leta 1986 je bilo izvršujočega članstva okrog 28.000, danes pa že 31.146. — Slovensko gasilstvo pa se je udejstvovalo tudi pri narodnem delu, zlasti v naših obmejnih krajih. — Krona našemu gasilskemu delu pa je bil lanskoletni gasilski kongres, ki je v vseh ozirih, razen v gmotnem, nad vse lepo uspel. — V pretekli poslovni dobi so se povišale podpore za onemogle gasilce. Ustanovljena je bila Nabavljalna zadruga gasilske zajednice, snuje pa se tudi Kreditna zadruga, katere namen bo finančna sanacija gasilskih čet.. — Premoženjsko stanje zajednice se je od leta 1936, torej v zadnji triletni poslovni dobi, povišalo za 292.622 dinarjev. — Stiki z inozemstvom, zlasti s slovanskim gaslistvom, so bili živahni, kolikor je bilo to v danih političnih razmerah mogoče. — Poročilo starešine končuje v prepričanju, da je osrednji odbor zajednice pred tremi leti dano zaupanje v polni meri opravičil.
Gasilska zajednica dravske banovine šteje 26 žup, v katerih je 571 čet, od teh 962 prostovoljnih, 6 industrijskih, 2 zavodski in 1 poklicna. Od lela 1936 je bilo na novo ustanovljenih 40 čet. Od zadnje skupščine je bilo med slovenske gasilce razdeljenih 647 odlikovanj. — Iz 4 in pol odstotnega sklada je v letu 1939 pripadlo gasilskim četam 880.633 din. Za razdelitev je bil vzet naslednji ključ: vsaki četi je pripadlo 500 din ter še za vsakega člana 12 din. Gasilskim župam je odpadlo 146.772 din, to je na vsako župo po 2000 dinarjev ter za vsako četo po 95 din. Iz fonda pri ministrstvu za telesno vzgojo Gasilska zveza do danes še ni prejela nič.
Požarna statistika za leto 1939 izgleda takole: bilo je 315 tnalih požarov s škodo do 10.000 din, 263 srednjih požarov, ki so povzročili škode do 50.000 din, 55 večjih požarov s škodo do 100.000 dinarjev in 28 velikih požarov, ki so povzročili nad 100.000 din škode. Vzroki požarov so bili: 239 zaradi nepazljivosti in samovžigi, 18 zaradi dimnika, 25 zaradi električnega toka, 24 zaradi strele, 156 so jih zanetili požigalci, 13 otroci, za 186 požarov pa ni bilo mogoče ugotoviti vzroka. Skupna škoda, ki jo je povzročil ogenj, znaša 16,217.322 din, od tega na zavarovanih poslopjih (486 požarov) 13,696.112 din in na nezavarovanih (175 požarov) 2,521.210 din. Na požariščih je gasilo 11.964 gasilcev 2183 ur. Gasilske akcije so obvarovale okrog 95 milijonov narodnega premoženja. Pri požarih se je ponesrečilo 49 gasilcev in 39 ncgasilcev (od teh 5 smrlno), poginilo pa je 81 glav goveje živine in konj ter 524 kosov perutnine in drobnice. Naše gasilske čete so pomagale gasiti tudi 4 požare na nemškem ozemlju. Sodelovale so ludi pri reševalnih delih ob 8 povodnjih.
Zanimivi so podatki o splošnem stanju gasilstva v Sloveniji. Dne 1. januarja 1940 je bilo v Sloveniji 968 gasilskih čet z 31.146 člani. Gasilskih domov in orodišč je bilo 856. dalje 517 motornih brizgaln (od tega 430 prenosnih agregatov, 99 prevoznih molork in 18 avtomobilskih brizgaln), 1037 ročnih brizgaln, 1506 lestev, 192 avtomobilov. 218.615 m tlačnih cevi itd. Vrednost premoženja vseh gasilskih čet sp ceni na 60 milijonov din!
Burilo pozdravljen je povzel nato besedo starešina Gasilske zajednice kr. Jugoslavije minister n. r. Snoj, ki je spregovoril o reorganizaciji jugo-slov. gasilstva. Poudaril je, da je slovensko gasilstvo vedno predlijačilo v državi, tako po svojem delu doma kakor po delu v vodstvu in organizaciji vsega jugoslovanskega gasilstva. Slovenski gasilci so prisrčno sodelovali z bratskimi hrvatskimi gasilci in z njihovim sodelovanjem se je posrečilo ustanoviti Gasilsko zvezo. Pri tem nosi velik del zaslug II. podslarešina Gasilske zveze Markovič Sljepan. Upravičena pa je težnja gasilstva, da se obenem s preureditvijo države preuredi tudi gasilska organizacija. Pri tem je bilo več naziranj, na-
posled pa so se srbski, hrvatski In slovenski gasilski zastopniki zedinili v naslednjem: ustanovijo naj se tri narodne gasilske zveze, ki bodo združene v državno gasilsko zvezo, katera bo imela reprezentativni značaj, v tehničnem oziru bo državna zveza naredbodajna oblast. V tej državni zvezi bodo vse tri narodne zveze zastopane z enakim številom zastopnikov, pri čemer pa ne bo dovoljeno nadglasovanje, nego vsi sklepi morajo bili sprejeti soglasno. Dokler se ta reorganizacija ne izvede, izvršuje starešinstvo sedanje Gasilske zveze do nadaljnega vse posle. Minister Snoj je na koncu svojega govora izrazil upanje, da bodo slovenski gasilci prihodnje leto že zborovali na zborovanju Slovenske gasilske zveze.
K besedi se je oglasil še drugi podslarešina Gasilske zveze Markovič, ki je slovenskim gasilcem čestital k njihovim uspehom in delu.
Vsa poročila funkcionarjev zajednire so bila sprejeta soglasno brez debate, prav tako tudi poročilo nadzornega odbora, ki je predlagalo upravi razrešnico s pohvalo.
Sledile so volitve, pri katerih so bili soglasno izvoljeni v osrednji odbor: starešina dr. Kodre Anton. I. podstarešina Pogačnik Bogdan, II. podslarešina dr. Šmajd Albin, tajnik Mežek Franc, tajnikov pomočnik Japelj Pavle, blagajnik Miha Lah, blagajnikov pomočnik Teuerschucli Ivan, za člane pa Dolinar Josip. Drobne Jožef, Gologranc Konrad. Guček Franc, Jenko Josip, Hupnik Jože, Snoj Fran, Benko Josip. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Kopač Leopold, Čeme Franc. Marinč Martin, Vogelnik Alojzij, Muhič Ivan. Za zajed-ničke predstavnike v zvezi pa so bili izbrani: dr. Anton Kodre Snoj Franc, dr. Šmajd Albin in Kramberger Franc.
Samostojnih predlogov je bilo vloženih 53. Na koncu pa je bila z viharnim odobravanjem sprejeta naslednja resolucija:
Slovensko gasilstvo kot narodna organizacija, ki šteje nad 51.000 izvršujočih članov, jc pripravljeno vsak čas braniti interese in koristi Jugoslavije pod narodno dinastijo Karadjordje-vičev. Smatra, da mu je zagotovljen uspešen napredek in razvoj edinole v narodni državi Jugoslaviji v zvezi s Srbi in Hrvati ter v samoupravni Sloveniji. Zahteva čimprejšnjo preureditev jugoslovanskega gasilstva na osnovi narodnih samouprav, ki naj jo Gasilska zveza izvede v polno zadovoljstvo slovenskega, hrvatskega in srbskega gasilstva.
t
Akademik Emil Milanez
V nedeljo zvečer ob po! desetih je v splošni bolnišnici umrl akademik Krnil Milanez. Hudo nam je pisati o njem, saj je nosil v svojem srcu vso tragiko siromašnega akademika, tragiko, ki ga je končno vrgla na smrtno posteljo.
Krnil je prišel pred nekai leti na univerzo in je študiral na strojnem oddelku tehnike. Bil je vedno tih in miren, na njegovem obrazu so bile zarisane iioleze žalosti in trpljenja Komu naj pove, da je prišla njegova družina iz Islre in da živi nekje blizu Celja v skromni hišici? Komu n. pr. naj razlaga, da na svojem domu ne more študirati, ker je soba i>olna otrok? Komu naj ivoloži, da nima uiti dinarja stalne podpore od doma in da naj povrh temu še skrbi za svojega brata? Da mu je šele ta skrb za brata odprla usta nekega dne meseca oklobra. Prišel ic plaho, kot hi se ne upal, k duhovniku in začel razlagati, da bi rad za brala dobil kako možnost, da bi se nek jo šolal v Ljubljani. Na vprašanje, kaj je z njim, se je lako rekoč šele spomnil, da ie tudi on na svetu. Da. pravi, stanujem v podstrešni sobici v Akademskem domu, pa ne morem plačati mesečnih 30 din. Hrano upam dobili od banovine ali Vincencijeve konference in nemara še kako podporo.
Za obleko je dal oni velikodušni, vzorni dobrotnik. čigar ime pri tej priliki moramo imenovati, naš voditelj dr. Anton Korošec.
Instruirati bi moral, toda tehnika tako silno zaposli akademika, da mu ne preostaia časa. pa tudi njegovo srce je razširjeno in utrujeno, da lo ležko pride v našo izbo. Kljub temu je instruiral, da se tako z zadnjimi zdihljaji svojih moči po-šleno prebije skozi študij.
Pokojnik se je rodil v Gorenji vasi na Primorskem 2. IX. 1917. Oče Jakob se je z družino preselil po vojni v Zadobrovo pri Celju, kjer je tudi umrl. Krnil je dovršil realno gimnazijo leta 1938 in se je vpisal jeseni na strojni oddelek tehnične fakultete v Ljubljani.
Pljuča, srce in ledvice so mu zadnja leta bolehali, a o tem ni govoril. Prihajal je redno v stražarsko izbo in bil zadovoljen, da je smel bili v krogu svojih tovarišev. Iz njegovih ust nikdo ni čul žal besede, skoraj bi rekli da niti 110 glasne besede.
Ko je meseca februarja obležal na bolniški postelji, je izrazil tiho željo, da bi se mogel preseliti iz podstrešne nezakurjene sobice v Cirilov doni. Z veseljem smo mu ustregli. Na veliki petek je potožil, da je tako silno utruien. da ne more spati in ne jesti. Da bi bila dnevna zdravniška kontrola in skrb lažja, smo ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je prebil žalostno veliko noč. Na tihem si je bil želel prili še enkrat na svoj skromni doni.
Vsak dan so tovariši hodili k njemu in so ga skušali razvedriti. Bledih lic ie ležal na bolniški postelji, mučila ga ie vročina in srce, srce. Končno ga je Bog odrešil.
Zapušča mater in 5 mlajših bratov, izmed katerih so 4 nepreskrbljeni, pa tudi še nepreskrbljeno sestro. To je tragika najrevnejšega med nami reveži. Toda sklenili smo. kakor smo pač po možnosti skrbeli v življenju zanj. da mu napravimo lep jiogreb. Naš brat je. in vse. kar imamo mi, ima tudi on. Pogreb bo lep in časten, ker nočemo dopustili, da bi bil značajen. veren in pa veslen akademik na svoji zadnji poli. ko bo leglo njegovo izmučeno truplo v domačo zemljo k večnemu počitku kot berač. Šli bomo za pogrebom ponosni na duhovno bogastvo umrlega brata.
Zdi se nam. da je to častna zadeva vsega slovenskega občeslva, zato prosimo dohra srca. nai nam pomagajo s svojimi darovi, da bomo mogli odšteti one potrebne stotake za pogreb. Darovi naj se pošljejo upravi '.»Slovenca*.
Pogreb bo v torek ob pol 2 iz mrtvašnice splošne bolnišnice. — 7.a Akademski klub Straža: Joško Skamlič. predsednik; Ivan Brecelj, tajnik; prof. Lambert Ehrlich, duhovni vodja.
— Po pogostni nosečnosti morejo /.ene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Frnnz-Josofovo« grenke vode, zaužite na tešče, 7. lahkoto doseči izpraznje-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Joscfova« voda je davno preizkušena, najlopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. .W74/3.r>.
Tudi v Vatikanu se pripravljajo na napade iz zraka
V vrsti številnih evropskih nevtralnih držav pripada vatikanski državi brez dvoma najvišja stopnja nevtralitete. Noben vojujoči se tabor ne dvomi v to nevtralnost, niti nima v mislih kaj zlega proti tej državici, ki jo Italijani zdaj označujejo »neutralissimo«, toda kljub temu se tudi v Vatikanu pripravljajo za nepredvidene dogodke ter skrbe za varstvo pred letalskimi napadi.
Ce bi pribrnela nad Rim sovražna letala, zlasti ponoči, bi bilo zelo težko, če ne nemogoče, ločili ozemlje vatikanske države, ki leži v najbolj naseljenem delu Rima, od okolice, zlasti pa obstoji nevarnost v tem, tla leži Vatikan komaj 1000 111 oddaljen od največjih rimskih vojašnic. V naglici, s katero se izvajajo bombni napadi, bi se |irav lahko utegnilo pripetiti, da bi kakšna bomba, namenjena italijanskim vojašnicam, padla na ozemlje Vatikana. Zalo je vsakomur razumljivo, da so vatikanske oblasti pričele skrbeti za varstvo pred letalskimi napadi.
Do zadnjega časa vprašanje zaščite Vatikana pred zračnimi na|>adi še ni bilo tako pereče. Toda zadnji časi so na mednarodni pozornici pokazali, kako bliskovito se odigravajo usodni dogodki na eurojiski celini. Zato so šli v Vatikanu na delo, da se zavarujejo pred vsemi niorebitnostmi. Izbira za zgraditev glavnega zaklonišča je padla na ogromni stolp, ki varuje vhod v vatikansko državo pri cerkvi sv. Ane, in ki je znan pod imenom >il Torrionec. Skrb vatikanskih oblasti je posvečena predvsem prebivalcem vatikanske države. Pri tem so vštete vse osebe, ki stalno prebivajo v Vatikanu, kakor tudi one, ki se mude lam od časa do časa ali pa povsem slučajno. Posebno pozornost pa so posvelile oblasti varnosti prvega državljana vatikanske države, sv. očeta.
Ogromni stolp »il Torrionet je zelo primeren, da se v njem zgradi zaklonišče. Dal ga je v 15. stoletju zgradili papež Nikoiaj V., ki je strmel za tem, da bi bile vatikanske palače med naj-
lepšimi stavbami sveta. Obenem pa je pri gradbi tega stolpa mislil tudi na morebitno obrambo vatikanske države. Papež Nikolaj V. sicer pri tem gotovo ni mislil na varstvo pred letalskimi napadi, loda kljub temu bo njegov stolp dobro služil zdaj, ko so pod njegovimi oboki gradili zaklonišče. V zgornjih nadslropjili stolpa so nedavno preuredili velike sobane, ki so jih zavarovali s silno debelimi železobetonskinii oklopi. Vanje so prenesli vso premično imovino uprave sv. Stolice. Zunanji zidovi stolpa so debeli 9 metrov. Posebej pa so zgradili bolj spodaj zaklonišče v vidu okrogle sobane s premerom 25m , v kateri bo našlo varstvo precejšnje število oseb. Prav tako so instalirali |iotrebna naprave za primere napadov s strupenimi plini ter za ventilacijo.
Za sv. očela grade posehno zaklonišče v neposredni bližini enega od dvigal, ki vežejo papeževo stanovanje z dvorom sv. oficija. Poskrbljeno je, da bo sv. oče v primeru nevarnosti hitro na varnem v zaklonišču.
S tem pa niso izčrpani že vsi ukrepi, ki so jih vatikanske oblasti podvzele za obrambo pred letalskimi napadi. Ker ni mogoče računati z možnostjo, da bi v primeru nevarnosti utegnili vsi prebivalci Vatikana pravočasno priti v skupno zaklonišče, so v severnem delu Valiknna preuredili nekatere podzemske proslore v zaklonišča. Na-daljna zaklonišča bodo zgradili še pri tunelu vatikanske železnice in v vinogradu. Vsi državljani in stalni prebivalci cerkvene države so prejeli že pred meseci plinske maske.
Za vatikanske dragocenosti in umetnostne zaklade so |)oskrbeli že v septembru preteklega lela. Slavna vatikanska knjižnica je svoje najbolj dragocene knjige pravočasno spravila na varno. V dvorcu Belvedere je pripravljena |iosebna dvorana. ki je zavarovana z debelimi jeklenimi oklepi. da bodo v primeru potrebe spravili vanjo vatikanske dragocenosti.
ie novice
Koledar
Torek, dne 27. aprila! Vojteh (Adalbert), škof; Egitlij Asiški,
Sreila, dne 24. aprilas Jurij, ranč; Fidelis Sigm., muč.
Novi grobovi
■f- V Podbrezjah na Gorenjskem je preteklo nedeljo mirno v Gospodu zaspala Marija Ažman roj. Pretnar. Rajna je bila globoko verna in vneta /.a vse dobro. Veliko je storila za cerkev, za katoliško pro-eveto in za širjenje dobrih časopisov. Pokopali jo bodo danes ob 10 dopoldne na domačem pokopališču. Naj ji 6Veti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
t V Ljubljani je umrl g. Bogomil Gorazd,
zasebni uradnik. Pogreb I«) danes ob 5 pop. iz Nunske ulice 17. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje!
t Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je po dolgi in hudi bolezni umrl gospod Frane Plateis, veleposestnik, v starosti 84 let. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 16 popoldne izpred hiše žalosti na farno pokopališče. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje!
PLETENINE • TRIKOTAŽA
ALOJZIJ P O T 1{ A T O PREJ
lO S. KUN C & C o.
I.JUHLJANA • MIKLOŠIČEVA CESTA
Smrtna irtev strele
V Polhovem gradcu so imeli v nedeljo okrog pol 0 popoldne hudo nevihto. Čeprav ni bilo posebnega dežja, je treskalo, da je bilo joj. Okrog tri četrt na t) jc v vasi Podreber št. 13 v bližini Polhovega gradca domača gospodinja Ana Cankar nalagala polena v peč, ko je strela udarila v hišo. Sredi dela se je 50 letna gospodinja zgrudila v veži. Poleno ji je padlo iz rok, drugi pa so slišali strašen tresk, ki je zamajal hišo do temeljev. Gospodarja v tem trenutku ni bilo doma, pač pa je bila v hiši vsa družina, šest otrok, med njim! že nekaj odraslih. Našli so mater v zadnjih zdihljajih in vsi poskusi, da bi jo ohranili pri življenju, niso uspeli. Umrla jim je vsa otrpla na rokah, številna družina zgublja v pokojni Ani Cankarjevi dobro družinsko mater, ki je skrbela za dom in za otroke in pomagala možu pri njegovem delu. Po mnenju vseh, je strela udarila najbrž skozi dimnik in oplazila pokojno Ano, ko je kurila peč.
Včerajšnje vreme je tudi drugod napravilo precej strahu. Neprijeten dogodek so doživeli okrog pol 6 tudi izletniki v bližini Skaruene, ko so se vračali proti Ljubljani. Ploha, ki se je vlila, jih je prisilila, da so šli vedrit pod streho gospodarskega poslopja, ki se je držalo hleva. Kdo bi sj mislil, da bo strela tudi tja udarila. Silen tresk je večino vedrečih samo prestrašil, dva pa sta začutila močne bolečine po rokah in nogah in iz tega sklepala, da sta za las ušla hujšemu. Krave v hlevu so začele mukati kar v zboru in pes, ki jc bil priklenjen ob poslopje, je tulil in javkal, da ga niti domači niso mogli pomiriti. Hvala Bogu
pa se ni zgodilo nič hujšega.
•
—	četrtinska vožnja za Kmečki tabor v Soboti dne 5. maja je dovoljena! (Odlok GD br. 27057) Za prihod od 3. do 5„ za vrnitev od 5 do 7. maja. Prosimo naše čitatelje po deželi, naj obvestijo vse člane Kmečke zveze, ki se nameravajo udeležiti Kmečkega tabora v Soboti, da imajo za to prireditev četrtinsko vožnjo po vseh progah v Sloveniji. Zaradi te ugodnosti bo omogočeno tudi revnejšim, da se tega kmečkega tabora udeležijo. Natančna navodila za udeležence bodo objavljena v nedeljskem »Slovencu« in v prihodnji (majski) številki »Orača«.
—	Pri zaprtju, motnji ▼ prebavi — vzemite
zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Mesečna rekolekcija za duhovnike z de-rele, člane Unionis Apostolicae in nečlane, bo v sredo 24. aprila ob pol 10 v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Vsi iskreno povabljeni. — Škofijsko vodstvo UA.
^ _..........., , m |M|— in mi——in" ■■
JCoj plavite?
Naval v ljubljansko splošno bolnišnico je velikanski. Vanjo se mora zatekali selo veliko po-deželanov, ki dovaiajo svoje bolnike iz najoddalje-nejših krajev. Prečesto pa se dogaja naslednje:
Revni svojci dovaiajo v bolnišnico bolnike tako, da za dovoz potrošijo zadnje denarje. Ko bolnika oddajo v bolnišnico, nimajo vet niti polene pare in dnevno se dogaja, da odhajajo potem ljudje peš domov v daljno Savinjsko dolino, tja pod Gornji grad ali pa v zadnji kot blejskega okraja. 6e huje pa se dogaja bolnikom, lz bolnišnice so odpuščeni v takem stanju, da so komaj godni zn najskrbnejše zdravljenje na domu. Bolnišnica je seveda zmerom prepolna in zalo mora bolnik brž s postelje, ker nanjo taka ie vel drugih bolnikov. Toda ti bolniki so večinoma tako revni, da nimajo sredstva za polne stroške. Tako se zgodi, da morajo šibki bolniki peš domov kam daleč za Litijo ali pa še dlje v podeželje.
Nekaj časa je ljubljanski mestni socialni urad dajal podpore iz svojega fonda; bilo je vsaj za vlak! Toda lo izplačevanje podpor se je ustavilo, ker so ugotovili nekaj zlorab. Zaradi malenkostnega števila zlorab mora pa sedaj dnevno odhajali iz Ljubljane več bolnikov ali pa njihovih svojcev tako, kakor da živimo v 15. ali IG. stoletju., ne pa v 20. stoletju, ko je na cestah skoraj *vet avtomobilov ko pa pešcev
To sramoto, ki tako izrabila bedo, bi morale strgali » sebe najprej posamezne občine. Obline *o'prejele ie okrožnico banske uprave o tem, da naj vsaka občina izroti odhajajočemu revnemu bolniku ali njegovemu spremljevalcu potrdilo o tem da bo občina krila stroške prevoza m pol-nine. Toda naši ljudje ne vedo za to in tako prihajajo v Ljubljano brez vsega, tukaj pa nikjer vet ničesar ne prejmejo. Krajevne oblasti naj torej takoj poute vse o tem. kajli nikomur danes ne bi imelo biti več nujno, da prihaja desetine kilometrov daleč po bolniško pomoč, potem pa, ko jo prejme, odhaja v takem položaju da mora na poli izgubiti vse tisto, kar mu ie nudila reritina ljubljanske bolnišnic
—	Izid banovioskega nagradnega natečaja za najboljše likovne umetnine z motivi iz domače zgodovine. Za razpis hanovinskih likovnih nagrad za najboljše likovne umetnine iz domače zgodovine je vladalo letos veliko zanimanje. Tekmovanja se je udeležilo 16 umetnikov s 23 deli, med katerimi je bilo 14 slik In 9 plastik. Razsodišče, ki so ga sestavljali univ. prof. dr France Štele, prof. in akad. slikar Gojmir A. Kos, akad. kipar Boris Kalin in upravnik Narodne galerije Ivan Zorman in kateremu je predsedoval načelnik prosvetnega oddelka banske uprave dr. Lovro SuSnik, je prisodilo prvo nagrado v višini 6000 din plastiki Tineta Kosa pod značko »Pnntarieva prisega«, 2 drugi nagradi po 5000 din sliki Marija Preglja »Za tabor-dtim obzidjem« pod značko »Pliaronica« in plastiki Janeza Weisa »Slavnostni sprevod po ustoli-čenju« pod značko »III—X« ter 2 tretji nagradi po 2000 din sliki Rajka Slapernika »Freskant Jane« ljubljanski pri delu« pod značko »Talma« in sliki Toneta Kralja pod značko »Slovanska blagovestn:ka«. Ugotovilo se je, da jc letošnji natečaj pokazal viden napredek proti lanskemu, ker so umetniki obravnavali dano nalogo konkretneje in predmetneje. Vsa dela bodo razstavljena v Jakopičevem paviljonu.
—	Občni zbor Slovenske matice se bo vršil v nedeljo, dne 5. maja ob 11 v Celju in sicer v prostorih I. deške ljudske šole. Razen poročil funkcionarjev in volitev je na dnevnem redu še predavanje predsednika g. univ. prof. Karla Ozvalda »Vzgajanje značaja« Občni zbor se bo spomnil tudi 20-letnice smrti bivšega predsednika Henrika Schrei-nerja. K udeležbi vabi odbor vse člane društva.
—	Akademija meščanske šole v št. Vidu nad Ljubljano. Meščanska šola v št. Vidu je priredila v nedeljo popoldne zelo uspelo akademijo v Ljudskem domu. številni obiskovalci i/, bližnje in daljne okolice so pokazali, kako zelo se zanimajo za napredek mladine. Na programu, ki je bil zelo pester, so nastopili učenci in učenke s pevskimi in telovadnimi točkami. Pevski zbor nam je zapel pod vodstvom g. nastavnika Jovana narodne pesmi tako lepo, da je žel zanje velik aplavz. Dalje so dečki popolnoma pravilno izvajali proste vaje, prav tako, so nas presenetili z vajami na orodju. Tudi deklice so se odlikovale s prostimi vajami, zlasti lepa je bila njih simbolična slika. Za vesel konec so poskrbeli še z rajalnim nastopom. Učence in učenke naj ta uspeh vzpodbuja k nudaljnemu delu, učiteljstvu pa naj 1k> na tem mestu izrečeno priznanje za njihovo prizadevanje.
—	Na rednem občnem zboru AKD »Danice« v Zagrebu 13. t. m. je bil izvoljen novi odbor: predsednik: AVodinger Janez, cand. med., podpredsednik: Tancik Rudi, cand. agr., tajnik: Planinšek Franc, cand. med., blagajnik: Krištof Franc, cand. komerc., gospodar: Mikuš Boris, stud. apr. Revizorji: Lenarčič Drago, cand. agr., T robove Martin, cand. agr., Simonič Franc, cand. agr. Razsodišče: Sekolec Karel, abs. vet., Bezjak Tone, abs. med., Trebovc Martin, cand. agr.
—	Ljubljana - Bloke - Prezid - Parg Cabar -Gerovo - Sušak, redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane postajališče gl. kolodvor ob 5.35, Krekov trg 5.40, prihod na Sušak ob 11.35. Odhod s Sušaka ob 13, prihod v Ljubljano ob 18.50. — Avtopodjetje Pečnikar, telefon 49-28.
—	Nepojasnjena smrt 141etnega dečka v Šmarju - Sapu. Iz Škofljice je prispelo včeraj dopoldne kratko poročilo o zagonetni smrti 14 letnega kmečkega dečka, sina nekega posestnika v Šmarju-Sapu na Dolenjskem. Deček je nenadoma umrl. Po vasi se je hitro razširila govorica, da fantek ni umrl naravne smrti. Orožniki v Škofljici so se začeli zanimati za dečkovo smrt. Na prošnjo je zdravnik pregledal mrtveca in dognal, da je deček
storil smrt z obešenjem. Sedaj je vprašanj«, ali ti je deček sam končal življenje, ali je bil nasilno obešen. Njegov oče je oroinikom že toliko priznal, da j« fantka našel obešenega in da mu ni mogel več pomagati. Škofeljski orožniki vodijo o žalostni fantovi smrti nadaljnje poizvedbe,
Lep uspeh socialne in zdravstvene akcije v slovenski Koroški
O tej skupni akciji Higienskega zavoda in Društva prijateljev Slovenskih goric, ki se je vršila od 3. marca do 7. aprila, smo že poročali, javnosti nam je še predložiti zaključno poročilo, ki navaja, da so razdelile zaščitne sestre ob priliki obiskov v kmečkih in delavskih domovih ogromno množino povsem novega materiala, zlasti za nego dojenčkov. Podarile so med drugim: 2135 navadnih plenic, 205 tetra plenic, 503 kose nepremoč-ljivega platna, 500 stekleničk, 1170 srajčk za dojenčke, 500 cucljev, 177 kg mila, 450 brisač, 122 umivalnikov, 490 škatlic vazelina, 520 škatlic otroškega pudra itd. Siromašnim materam so darovale tudi mnogo živil (med drugim 133 kg sladkorja, 132 kg žitne kave), obleke in osebnega perila, tako da znaša skupna vrednost razdeljenega blaga 100.751.50 din. Res ganjene so sprejemale revne matere ta lepa darila in nauke zaščitnih sester, ki so obiskale 408 domov in obdarovale 572 družin. Z velikim zanimanjem so sledili ljudje zdravstvenim predavanjem (skupno 48) in si povsod pridno ogledovali higiensko razstavo. Na predavanjih ie bTio 5120 poslušalcev, razstavo pa si je ogledalo 2415 ljudi. Lepi uspeli akcije naj bo v najlepše zadoščenje prirediteljem in vsem plemenitim darovalcem.
Zgodnja toča
Ljubljana, 22. aprila.
Letošnji izredno suhi april nam proti koncu skuša ponagajati z vremenom. Kmetovalci in vrtnarji si žele izdatne moče, da bi se moglo rastlinje bujneje razraščati, da bi mogle razne kulture bohotnejše uspevati kakor doslej, ko je bila njih rast močno ovirana po aprilskem mrazu. Zadnji dnevi nam prinašajo prav velike razlike in skoke v dnevnih temperaturah. Zjutraj je še hladno, čez dan se razvija huda sopara in nato nastajajo lokalne nevihte, omejene na čisto majhen prostor. Nedelja nam je prinesla v nekaterih krajih nalive in tudi točo.
S Črnuč nam danes poročajo:
Današnja jutranja najnižja temperatura je bila +3° C pri transformatorski postaji, ob 11 dopoldne je bila najvišja +23° C, ob 14 pa je že padla na +18» C. Močno se je pooblačilo. Padlo je nekaj dežja. Včeraj, v nedeljo, okoli 17 je bila nad Črnučami kratko trajajoča nevihta. Nad vasjo in okolico se je vlila ploha, ki so jo prignali črni oblaki v divjem vrtincu. Postalo je med dežjem prav hladno. Začela je na nekaterih krajih padati srednje debela toča. Padlo je le nekaj zrn. škode toča ni napravila. Toča je padala tudi v Jaršah pri Ljubljani.
V Ljubljani satni smo imeli včeraj zelo soparno. Okoli 17 se je nad mestom, in sicer samo po nekaterih ulicah in cestah, vlila ponižna ploha. Trajala je par minut. Okoli frančiškanske cerkve in tja proti vzhodu je dežja padlo toliko, da so bile ceste in ulice dobro jx)škropljene. Od Most proti Vevčam so se vrstili močnejši nalivi od večera proti polnoči. V okolici Dev. Marije v Polju, kakor nam poročajo iz Vevč, je bilo precej izdatnega dežja, ki je namočil polja in vrtove. Po polnoči je nehalo deževati. So bili kraji v mestu in okolici, ki niso imeli v nedeljo in ne ponoči niti kaplje dežja Tako je bila Galjevica z dolenjsko stranjo brez dežja. Na Viču in v Šiški je padlo nekaj
kaP^Kakor nam dalje javljajo iz Podloga v Savinjski dolini, je bila tam močna nevihta okoli 16 v nedeljo. Cez dan je bilo zelo soparno. Danes je bila tam najvišja temperatura +17" C.
Toča je v nedeljo popoldne padala tudi okoli Brežic.
po> cUžavi
♦	Pogreb Škota Njaradija v Ruskem Krsturu.
V petek popoldne je bil slovesen pogreb blago-pokojnega grško-katoliškega škofa dr. Dionizija Njaradija v Ruskem Krsturu. Že v petek so^ pripeljali krsto z zemskimi ostanki pokojnega škofa na navadnem kmečkem vozu v vas. Pred vozom jo šla šolska mladina in pevska društva, za vozom pa 27 grškokatoliških in rimskokatoliških duhovnikov, zastopniki občine in velika množica ljudstva. Pred cerkvijo je stala častna straža redarjev iz vsega kulskega okraja. Skozi špalir mladine so prenesli krsto v cerkev in jo položili na pripravljeni sarkofag v sredi cerkve. V petek so bili slovesni obredi pokopavanja ob navzočnosti belgrajskega nadškofa dr. Josipa Ujčiča in subotiškega škofa Budanoviča, narodnega poslanca Franja Hamma ter zastopnikov občino in oblasti ter velike množice ljudstva iz vse srednje Bačke. Bilo je izgovorjenih več govor, v katerih so bile poudarjene odlike pokojnega škofa kot cerkvenega poglavarja, pa tudi kot voditelja Ukrajincev. Cerkvene kroge in tudi ljudstvo grsko-katoliške vere zanima, kdo bo naslednik pokojnega škofs dr. Njaradija. Med kandidati se omenjajo imena: prelat Dimitrij Nagy, duhovniki Sverovič, dr. Segedi, Daniel Šimrakovič in dr. J Simrak. Tako poroča zagrebški »Jutranji list«.
#	Zakaj Novi Sad ni dvignil dovoljenega posojila 20 milij. din. V zvezi s katastrofalno povodni jo, ki je zadela Novi Sad, je mestni župan dr. Miloš Petrovič izjavil na neki seji, da mesto ni moglo zgraditi potrebnih nasipov, ker ni imelo razpoložljivih denarnih sredstev. Državna hipotekama banka pa ni dovolila zaprošenega posojila v ta namen. Sedaj pa Državna hipotekama banka izjavlja, da je na prošnjo mestnega županstva v Novem Sadu dne 20. januarja 1038 načelno dovolila posojilo mestu Novemu Sadu v znesku 20 milij. din. Ker mestno županstvo ni storilo potrebnih korakov za realizacijo tega posojila niti v petih mesecih cd prejetega obvestila, da je posojilo dovoljeno, je bilo to dovoljenje razveljavljeno. Novosadski meščani se sedaj sprašujejo, koga zadene krivda, da dovoljeno posojilo ni bilo realizirano in se niso zgradili nasipi, ki bi preprečili strašno katastrofo, ki je povzročila, da je 12.000 prebivalcev Novega Sada sedaj brez strehe.
*	Velik požar v tovarni preprog v Novem Sadu. V tovarni preprog Breiner in drug v Novem Sadu je nastal ]>ož.ar, ki so ga gasilci k sreči kmalu omejili. Kljub temu pn jo zgorelo tri vagone pretkane jute v vrednosti 500.000 din.
*	Nova koča na Sar-planlni. Planinsko društvo »Šar-planina« jc sklenilo, da bo skupaj z lovskim Hrnitvnm v Tetovu ztfradilo na Ponovi Sapki, enem
izmed vrhov Šar-planine, novo planinsko kočo. Z deli bodo začeli še ta mesec. Šar-planina nudi lepe terene za smučarje, vendar pa je bilo doslej za prenočišča in preskrbo planincev slabo preskrbl|eno, ker so bili vsi navezani na edino kočo, ki je last skopskega društva »Južna Srbija«.
*	Ravnatelj gozdne uprave v Han Pijesku umorjen. V noči od preteklega petka na soboto okrog 11 je bil v Han Pijesku umorjen ravnatelj gozdne uprave inž. Mustafa Krajišnik, učiteljica Mirka Bakovič pa je odnesla hude poškedbe. Vzrok umora še ni pojasnjen, tudi o morilcu ni nobenega 6ledu. Inž. Krajišnik je prej deloval v Glamoču in je bil še le pred kratkim premeščen v Han Pijesak. V petek zvečer je spremljal učiteljico Mirko Bakovič, ki stanuje v šolskem poslopju, domov. Ko se je ravno poslavljal od učiteljice, je počil strel. Učiteljica se je zgrudila na tla, V naslednjem trenutku je oddal napadalec, ki je bil skrit za drevesom, drugi strel, ki je zadel inženirja v glavo in ga na mestu ubil. Hudo ranjeno učiteljico so prepeljali v sarajevsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Kakor so ugotovili orožniki, je napadalec streljal z lovsko puško. Morilec je v temi pobegnil. Če gre za napad iz ljubosumnosti ali maščevanja, se še ne ve. Skoro gotovo pa morilec svojega groznega dejanja ni storil iz maščevanja, ker je inženir Krajišnik še le pred nekaj dnevi nastopil svojo službo kot ravnatelj gozdne uprave v Han Pijesku. Inženir Krajišnik je bil star 30 let in izhaja iz ugledne banjaluške družine. Zaradi svoje sposobnosti in korektnosti je bil pri predpostavljenih in uslužbencih enako cenjen in priljubljen.
*	Za časnikarja se je izdajal. Pred okrožnim
sodiščem v Subotici se je te dni zagovarjal 38-letni Mirko Weiss iz Osijeka, ki je bil obtožen, da je v decembru lanskega leta poskušal izsiliti od notarja Luke Bogdanoviča v Bački Topoli denar. Notarju se je \Veiss predstavil kol referent Osrednjega dopisnega urada v Belgradu. Weiss je bil že prej štirikrat pred sodiščem obsojen, ker se je izdajal za časnikarja in je na ta način zagrešil različne goljufije. Pred subotiškim sodiščem je zatrjeval, da so mu vladni krogi poverili zaupna poslanstva. Pustolovca so obsodili na tri mesece strogega zapora.
*	Na stroške ubogih delavcev Je bogatela. Ko je lansko leto ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje predpisalo, da si mora vsak delavec nabaviti novo delavsko knjižico, je prejšnji policijski šef v Senti Zdravsko Čeleketič poveril svojo tajnico Aranko Poljak za izdajo delavskih knjižic. Pristojbina za izstavljenje delavske knjižice je znašala deset dinarjev, Poljakova pa je zahtevala od delavcev, ki so prišli po delavske knjižice, po 30, 50, celo po 70 dinarjev. Ker je bilo v Senti izdanih okrog 2500 delavskih knjižic, je uradnica »zaslužila« na račun navedenih delavcev prav lepo vsoto, ki se 6Uče okrog 100.000 dinarjev. Goljufija je prišla na dan, ko je zaupnik novosadske delavske zbornice Jovin Zlaloj za svojega znanca dvignil delavsko
JUubliana^^
Gledališče
Drama: Torek, 23. aprila: »Hamlet«. Red A. Gostovanje Zvonimirja Rogoza, člana Narodnega divadla v Pragi. — Sreda, 24. aprila: »Partija šaha«. Red Sreda. — Četrtek, 25. apr.: »Hamlete. Red Četrtek. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Opera: Torek, 23. aprila: Zaprto. — Sreda, 24. aprila: »Lucija Lammermoorska«. Red B in Poletni abonma. Gostovanje Sonje lvančičeve in Josipa Gostiča. — Četrtek, 25. aprila: »Adrlana Lecouvreurc. Izven. Gostovanje V. Leventove.
Radio Ljubljana
Torek, 23. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — It Šolska ura: Jurjevanie in drugi običaji na Koroškem (ga. Jul. Cuček)
—	12 Mojstri harmonike (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold, koncert Radii, orkestra — 14 Poročila — 1H Pesmi o pomladi, poje dekliški zbor^ »Vigred«, igra Radij, orkester, dirig. D. M. Šijanec — 18.40 Dušeslovne prvine gospodarstva (dr. Fr. Veber) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Samostan in kuit sv. Save v Palestini (prof. Branko Popovič, Bgd) — 19.40 Objave
—	19.50 Deset minut zabave — 20 Valček za valčkom (plošče) — 20.15 Ivan Pregel: Ljubljanski študentje (člani Radij, igral, družine)
—	22 Najxivedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester.
Drugi programi
Torek, 23. aprila: Belgrad: 19.40 Narodne pesmi — 22 Bolgarska gl. — Zagreb: 21 Konc. domače gl. — 19.30 Slovaške nar. pesmi — Praga: 20.10 Pisan spored — Sofija: 19.50 Orgelski konc. — Budimpešta: 20.45 Prenos iz opere — 23.20 Cig. ork. — Bukarešta: 18 32 Violinski konc. — Beromiinster: 19.43 Pisan konc.
—	22.10 Vesele pesmi — Stockholm-Horby: 21.15 Lahka gl. — Francoske postaje: 20.30 Simf. konc. — Trst-Milan: 17.15 Čelistični konc.
—	21 »Romeo in Julija«, tragedija — Rim-Bnri: 20.30 Godalni konc. — Florenca: 22.50 Pisana gl. — Stottens: 19.35 Zab. gl.
Prireditve in zabave
»Gledališče mladih«. V ponedeljek 29. t. m. bo ob 20 ponovilo »Gledališče mladih« Cankarjevo »Lepo Vido«.
Predavanja
Salezifanska prosveta na Kodeljevera priredi drevi ob 8 v Mladinskem domu zanimivo predavanje: »O dobrinah sveta«. Predaval bo g. prof. Šarabon.
Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi danes ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje gospoda docenta dr. Ivana Pintarja »Naša zdravstvena kulturu v prejšnjih stoletjih.«
Sestanki
Društvo posestnikov novih hiš t Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne
28.	t. m. ob 9 dopoldne v beli dvorani hotela »Union« z običajnim dnevnim redom. Člani vsi vljudno vabljeni. Odbor.
Redni občni zbor Stavbne zadruge »Trnovski prosvetni dom« v Ljubljani r. z. z o. z. bo
29.	aprila 1940 ob 20 v Prosvetnem domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapis, zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načclstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za leto 1939. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev načelsva in nadzorstva. 8. Slučajnosti. Načelstvo.
Cerkveni vestnik
Priprava na praznik Matere božje Dobrega sveta za članstvo Društva za varstvo deklet (Kolodvorski misijon) je 23., 24. in 25. t. m. ob 4 popoldne v kapeli Vajenskega doma, Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvrševa (Dunajska ) 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in inr. Gartus, Moste-Zaloška cesta.
knjižico in je moral tudi on plačati, kakor je znašala določena pristojbina.
*	Petnajstletni deček ubil ciganko. Neka ciganka iz okolice Petrinje je preteklo soboto plačala svojo vsiljivost in surovost z življenjem. Na dvorišče obrtnika Srečka Srnata je prišla ciganka Ljubica Nikolič in je hotela s silo priti skozi vrata v hišo, da bi prosjačila. Petnajstletni vajenec pa je ni pustil v hišo. Ciganka ga je začela zmerjati in tepsti. Vajenec je brcnil ciganko z nogo v trebuh, nakar je zbežala. Kmalu so jo pa popadle liude bolečine in so jo prenesli v bolnišnico, kjer je čez dve uri umrla. Bila je že peti mesec v blagoslovljenem stanju.
*	Višek drznosti roparjev. V Starčevanu pri Bjelovaru je bil eno preteklih noči izvršen drzen roparski napad na starko Julo Srebrenovič, ki prebiva v svoji hiši sama s služkinjo Jago Henc. Dva roparja sta vdrla skozi okno v sobo. Eden je takoj skočil k postelji, na kateri je ležala prč-]>lašena starka, jo prijel za vrat in zaklical: Daj denar, baba, če misliš živeti!« Drugi ropar pa je med tem odpiral vrata v omaro. En ropar je imel vojaški bajonet, drugi, ki je odpiral omaro, pa črno ruto na glavi. Iz omare sta roparja vzela 1250 din, 60 din, ki so bili last služkinje, pa sta vrnila služkinji. Roparja sta nato šla v kuhinjo, kamor sta si prinesla vina in šunke in se dobro gostila. Pri odhodu sta se poslovila od služkinje in ji podala roko. Taki obziri nasproti služkinji so se zdeli orožnikom sumljivi. Poleg tega so tudi ugotovili, da okno ni bilo s silo odprto in da sta roparja prišla v hišo, ne da bi jima bilo treba vlomiti. Prijeli so služkinjo, ki je končno priznala, da je eden izmed roparjev njen sin Rudolf, drugi pa je soobčan Anton Dolak. Oba roparja, kakor tudi služkinjo so orožniki aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Bjelovarju.
Anekdota
Ko je bil angleški kralj Henrik VIII. sprt s francoskim kraljem Francom I., je hotel poslati temu odposlanca, ki bi naj kralju zabrusil v obraz nekaj psovk in groženj. V ta namen je izbral nekega škofa, ki pa ni hotel sprejeti tega nenavadnega poslanstva.
»Čisto mimo greste lahko tja,« je skušal kralj pregovoriti škofa. »Če vam bo dal kralj Franc odsekati glavo, bom jaz takoj dal odsekati glave »to Francozom, ki 60 v moji oblasti.«
»To prav rad verjamem,« je odgovoril Skof. »Dvomim pa, da bi se katera izmed teh glav prilegala mojemu vratu.«
p LJUBLJANA
Petdeset let
življenja je petdeset mlinskih koles, ki sučejo človeka in ga obdelavajo in krotijo v svojo siner velikega stroja življenja, ki ni nikomur samo v veselje in srečo. Življenje je huda pot navkreber, na vrh do smotra. Na desni in levi so prepadi, in nešteto je trnjevih bodic, da izlahka krvavijo noge in po njih krvavi tudi duša in srce. še posebej veljajo take besede za ženo in mater, ki — bodi tega ali onega stanu — predobro pozna pomen in vsebino besede trpljenja, požrtvovalnosti, samozataje in poguma. Veljajo tudi za gospo Pavlo Prepeluhovo, ki ima danes petdeset let življenja za seboj. Rojena je bila 23. aprila leta 1890 v Ribnici na Dolenjskem iz znane Pir-kerjeve družine in se je šolala v Smihelu v zavodu sester Notre Dame in za učiteljico na bivši višji dekliški šoli v Ljubljani. Slednjič je kot učiteljica službovala na družbeni šoli sv. Cirila^ in Metoda v Trstu, nakar se je poročila s književnikom Albinom Prepeluhom v Ljubljani.
Kot vdova vodi podjetje, tiskarno Blasnik in nasl. v Ljubljani, in ga vodi kakor človek, ki_ mu utripa srce tudi za podjetje. To bo pač edina ženska — Slovenka, ki ima v rokah tako obsežno, važno kulturno podjetje. Podjetje samo ji daje spričevalo vsestranskih zmožnosti za tako tvrdko. Mimo zunanjih zmožnosti pa je poglavitna dobrota, to je srce, ki pri današnji slavljenki ni otopelo za pomoč do bližnjega. Vprav naš rajni Dolinar je več let dobival prehrano in preskrbo v hiši ge. Pavli Prepeluhove. Koliko je drugih dijakov in revežev, ki so jim njene roke delile in jim še delijo pomoč. Tega ji Bog ne bo pozabil! Naj jo blagoslovi za teh petdeset let, to ji iz srca želimo!
1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani
priredi avtobusni izlet na Sveto goro pri Gorici v začetku maja. Dan se bo določil pozneje, Udeležniki naj se oglase v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu najpozneje do 26. aprila ter naj prineso po dve fotografiji za vizum. Fotografiji morata biti mehki in okrog 5 krat 5 cm veliki. Stroški za vožnjo bodo 120 dira, ako se več udeležnikov priglasi, nekoliko manj. Odhod iz Ljubljane bo 6 Kongresnega trga ob 6 zjutraj, povratek isti dan zvečer.
1 Akademiki in akademičarke. Akademska zveza poziva vse akademike in akademičarke, da se udeležijo pogreba našega pokojnega tovariša Emila Milaneza, stud. techn. Pogreb bo danes, v torek,
23.	aprila izpred mrtvašnice 6plošne bolnišnice k Sv. Križu ob pol 2 popoldne, — Akademska zveza.
1 Sedejeva družina javlja, da je umrl njen član in odbornik mladinskega odseka Milanez Emil, stud. tehn. Odbor poziva vse članstvo, da se udeleži njegovega pogreba, ki bo danes ob pol 2 iz mrtvašnice splošne bolnišnice!
1 Ustanovni zbor »Lige dostojnosti« bo v sredo,
24.	aprila ob pol 8 zvečer v dvoranici na frančiškanski porti v Ljubljani. Vsi, ki uvidite, v čem je resnična kultura naroda in imate voljo, pri tem prvem in najpotrebnejšem kulturnem delu pomagati, 6te vabljeni, da pridete na ustanovni zbor. »Liga dostojnosti« in »Društvo treznosti« sta dve bratski društvi, ki hočeta delati roko v roki za pravo kulturo naroda. Polje delovanja obeh društev je silno obširno in še zelo neobdelano, delavcev pa dozdaj — bore malo. Seveda to delo ne nosi ne dobitka ne časti, pač pa neko notranje zadoščenje. Upamo, da se bo dobilo toliko idealno mislečih in čutečih ljudi, ki uvidijo potrebo, da se za boljšo vzgojo naroda kaj več stori, da bodo napolnili to dvoranico. Brez hrupa, na 6promen način, se bo položil temeljni kamen gradbi srčne kulture našega naroda. Prijatelji in pospeševalci srčne kulture — priditel
1 Slikar Franc Godec razstavlja. V novi Obers-nelovi galeriji v Knezovi hiši na Gosposvetski cesti je bila v nedeljo dopoldne odprta prva javna razstava slikarja Franca Godca. Ob tej priliki se je zbralo v razstavnih prostorih prav lepo število ljubiteljev umetnosti. Razstavo je s kratkim nagovorom odprl slikar Božidar Jakac, ki je pozdravil zastopnika baneke uprave referenta Široka in zastopnika mestne občine načelnika profesorja Pretnarja ter navzoče občinstvo. G. Jakac je očrtal življenjsko pot Franceta Godca, ki je prav zanimiva. Za Jak-cecn je spregovoril tudi slikar Godec o svoji življenjski in umetniški poti in vzgoji. Govoril je tudi še g. Obersnel in pojasnil namen galerije, katero je ustanovil. Navzočni so si nato ogledali razstavljene slike, ki jih je 86. Slikar Godec je sam vodil občinstvo od slike do slike ter tolmačil svoja dela, ki so tempere in olja. Slikar Godec je bil doslej naši širši javnosti le malo znan, s to prvo javno razstavo pa je dosegel popolno moralno zadoščenje. Razstavljena dela nam kažejo, da je Godec velik talent, ki nam bo s svojim čopičem ustvaril še prav veliko umetnin. Obiskovalci so z razstavo prav zadovoljni ta V6i hvalijo mladega umetnika, ki mu želimo, da bi imel na razstavi prav veliko obiskovalcev, še bolj pa, da bi prodal čim več svojih umetniških del. Razstava je odprta V6ak dan od 8 zjutraj ves dan. Obisk te razstave prav toplo priporočamo.
1 Drevi bodo igrali za red A Shakespeareje-vega »Hamleta«. Naslovno vlogo bo imel kot gost g. Zvonimir Rogoz. katerega prvo in drugo gostovanje je potrdilo njegovo priljubljenost pri občinstvu, ki je gosta nadvse prisrčno sprejelo. — Uspela sobotna in nedeljska predstava je priča velike prizadevnosti in umetniške zmožnosti našega ansambla — Nova inscenacija in kostumi, scenska glasba Balatke in režija prof. Šesta, tvorijo slikovito in zaokroženo celoto. Upravnika g. O. Župančiča mojstrski prevod, zrcali vse lepote Shakespearejevega originala.
1 Bolgarska umetnica Vanja Leventova, ki je z izrednim uspehom gostovala kot Madame But-terfly, bo nastopila sredi tedna še v naslovni partiji velike italijanske romantične opere »Adriana Lecouvreur«, kjer nam bo spet lahko pokazala vso dognanost svoje pevske in igralske umetnosti.
1 Krščansko žensko društvo priredi v sredo, 24. t. m. ogled tovarne »Saturnus«. Zbirališče ob 3 popoldne pred Kolinsko tovarno. Članice in prijateljice društva vljudno vabljene! — Odbor.
1 Iz Legije koroških borcev. Članstvu krajevne organizacije LKB v Ljubljani sporočamo, da je umrl naš bivši bojni tovariš gospod Bogomil Gorazd, katerega spremimo na zadnji poti v torek, ob 17 izpred hiše žalosti, Nunska ulica št. 17. — Vabimo vse tovariše, da spremijo na zadnji poti svojega nekdanjega soborca.
1 Pevski zbor Glasbene Matice drevi izjemoma nima vaje. Prihodnji vaji bodeta pod vodstvom ravnatelja Poliča v sredo in četrtek ob 20 za mešani zbor. — Odbor.
1 Blago za moške obleke in površnike dobite najceneje pri tvrdki Goričar, Sv. Petra cesta. Oglejte si zalogo in cenel
1 Vlak mu je odrezal roko. Davi je bila obveščena policijska stražnica v Mostah, da leži na železniškem nadvozu, ki gre čez cesto, ki vodi v Zeleno jamo, neznan moški, kateremu je vlak odtrgal <2sno roko pri zapestju. Vodja policijske postaje Mrolih Alojzij ie takoi ob tri četrt oa 7 zjutraj od-
hitel na nadvoz, tam našel ponesrečenca in mu na hitro obvezal roko, da bi preprečil izkrvavitev. Takoj nato je obvestil reševalce, ki so z največjo naglico ponesrečenca odpeljali v bolnišnico. Ponesrečenec je bil prenešen naravnost v operacijsko dvorano, kjer so mu roko, katero je vlak odrezal čez dlan, odrezali še naprej v zapestju ki mu tako rešili življenje. Ponesrečneec je Perme Leopold, 27 letni sezonski progovni delavec z Grosupljega. Perme stanuje v Ljubljani v Pokopališki ulici in je šel v ponedeljek zjutraj od oma v kurilnico v Šiški. Da bi si prikrajšal pot, je šel kar ob železniški progi. Prav na viaduktu se je hotel izogniti tovornemu vlaku, ki je prihajal z glavnega kolodvora. Temu 6e je re« izognil in sicer na drugi tir, gledal pa je proti prihajajočemu tovornemu vlaku in pri tem preslišal, da prihaja v smeri iz Dev. M. v Polju osebni vlak št. 630. Šele prav v zadnjem trenutku je spoznal grozečo nevarnost in odskočil, pa ne dovolj, lokomotiva ga je zagrabila, vrgla po tleh in kolo mu je šlo čez roko in pri tem zmečkalo dlan.
1 Drzna tatvina ▼ pasaži. V noči od nedelje na ponedeljek 6i je drzni vlomilec privoščil v pasaži Pokojninskega zavoda izložbeno okno tvrdke Rot, ki tam razstavlja dragocene bove. Odprl je s ponarejenim ključem izložbeno okno in izbral od osmih bov 5 najbolj dragocenih, med njimi nekaj srebrnih lisic in jo popihal. Celotna škoda znaša nad 18,000 dinarjev.
1 Akademska Zveza kot zakonita predstavnica katoliških akademikov slovenske univenze ugotavlja, da je bila o priliki manifestacije dne 8. aprila 1940 povezanost osebe g. v. d. univ. sekretarja Karla Sketlja z namenom te manifestacije brez vsake osnove, kakor bi se utegnilo sklepati iz poročevanja dnevnega časopisja— Za Akademsko zvezo: predsednik Sojer Franc 1, r., tajnik Kraner Martin 1. r.
1 Žepar se je ujel. V nedeljo popoldne so zalotili nekega okrog 35 let starega Anžiča Pera, doma iz vasi Turič v bližini Brčkega. V stranišču je povpraševal nekega Ljubljančana, ki je hotel odpotovati, koliko velja karta do Zagreba. Ko je ta iskal vozni red, da bi mu povedal, mu je prevejeni uzmo-vič mimogrede izmaknil zlato uro in zlato verižico. Čisto po naključju je Ljubljančan zapazil, da je brez
f
Charles Boyer in lepa Irene Dume v prekrasni ljubavni romanci. Ta film zasluži, da ai ga ogledate I
KINO UNION telefon 22-21. Predstave: 16, 19 in 21
LJUBAVNI KRIK |
ROSALIE
V glavni vlogi:
NELSON EDDY - ELEAN0R P0WELL
Razkošna filmska umetnina z naj epšo glasbo, odličnim petjem in izvrstnim baletom. Prizori, kanršne more ustvariti le največja fantazija! Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri
KINO SLOGA tel. 27-30
ure. Hotel je namreč pogledati, če se mu ne mudi že na vlak, ko je na žalost ugotovil, da ure ni več v telovniku. Takoj se je zavedal, da mu je radovedni izpraševalec izmaknil uro, zagrabil ga je in zagnal krik. Stražnik je bil hitro na mestu in v žepu uzmoviča so našli uro in verižico. Spočetka žepar ni hotel priznati, da je ukradel uro. Pri zaslišanju včeraj dopoldne na policiji pa se je vedno zapletal v protislovja in ko je videl, da jo je popolnoma zavozil, je tudi tatvino priznal.
1 Čigava je srebrnina z monogramom L. M. Pred nedavnim smo objavili v Slovencu, da je ljubljanska policija zaplenila nekim ciganom zlat pretan. Lastnik tega prstana se je že javil. Iz istega vira pa imajo na policiji še lepo zbirko srebrnega jedilnega pribora, ki nosi monogram L. M. in tudi nekaj pribora cenejše vrste, vendar iz nerjavečega jekla in brez monograma. Kdor pogreša kaj takega, naj sporoči upravi ljubljanske policije.
1 Vtihotapil se je na avtobus in ponesrečil. Vsak dan vidimo, kako se šolska mladina obeša večinoma na vozove in 6e tako zastonj vozi. Nekaj takega je poskusil tudi 71etni učenec 1. razreda ljudske šole Plečko Marjan iz Most. Ko je Pečnikarjev avtobus te dni zopet obstal na postajališču pri mitnici, je skočil na stopnico avtobusa in se peljal naprej. V bližini gostilne Marenčič pa je avtobus, ki je vozil kvečjemu 30km na uro, hitro spremenil smer na ovinku, pobič pa je odletel z V6o 6ilo s stopnice na cesto in nezavesten obležal. Mimoidoči stražnik Tomšič Alojzij ga je takoj pobral in odnesel v gostilno Marenčič. Obveščeni 60 bili tudi starši, na kar je bil pobič odpeljan v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo in poškodovano desno nogo,

Študijska knjižnica dobi nove prostore
Maribor, 22. aprila.
V prvem nadstropju mariborskega kazin-skega poslopja, v katerem se nahaja mestna študijska knjižnica, so se pričela večja preure-ditvena dela. Za študijsko knjižnico, s katero se naše mesto upravičeno ponaša, je mestna občina že veliko žrtvovala, sedaj pa je zopet jiokazala, da se zaveda velikega kulturnega pomena te ustanove. Dala ji je na raz.]x>Iugo nove prostore, katere bo preuredila ter bo na ta način omogočeno redno poslovanje in razmah knjižnice. Svoječasno je obstojal načrt, da bi se študijska knjižnica premestila v grad. Premestitev pa bi zaradi dragih adaptacij v gradu zahtevala velike denarne žrtve, pa se je občina zaradi tega odločila, da ostane knjižnica v svojih dosedanjih prostorih, dobi pa na razpolago še veliko kazinsko dvorano. O nočr-tih za preureditev sedanjih prostorov s kazinsko dvorano smo svoječasno že poročali. Omenjali smo tedaj, da se bo v zvezi s temi deli nadzidalo tudi upravno poslopje muriI>or-skega gledališča v Slovenski ulici za eno nadstropje ter se bodo tja preselili gledališki študijski prostori iz prvega nadstropja kazine. Z nadzidavo pa sedaj ni nič in tako se je moral izpremeniti tudi načrt za preureditev kazin-skih prostorov v svrhe knjižnice.
Po načrtu, ki se je začel sedaj izvajati, bodo imeli prostori študijske knjižnice sledeč položaj: Vhod v knjižnico ostane tam, kjer je sedaj. Sedanja čitalnica se premesti, prostor, v katerem se čitalnica nahaja, pa se pregradi po sredini z vmesno steno. V prvem prostoru, v katerem se pride pri vhodu, se bodo postavile zaklenjene vitrine, ki se uporabljajo za knjižne in rokopisne razstave. Iz tega prostora se bo prišlo v izposojevalnico, ki lx> na ta način ločena od čitalnice. Pregraditev sedanje čitaL niške dvorane je potrebna predvsem zaradi kurjave, ker se sedanji ogromen prostor nikakor ni dal pozimi primerno ogrevati. V izposojevalnici se bo namestila leposlovna zbirka knjižnice, ki mora biti izposojevalcu knjig najbolj pri roki. Čitalnica dobi najlepše prostore, dvorano ob južni strani z okni na Slomškov trg. Nova čitalnica bo predvsem zelo svetla in pa, ker bo ločena od izposojevalnice, mirna. Oboje se je pri sedanji čitalnici zelo pogrešalo. V čitalnici se bo namestila bogata priročna knjižnica ter bo imel v njem svoj prostor tudi nadzorni uradnik. Za čitalnico sledi rav-nateljeva soba, ki se samo nekoliko preuredi — v njej se bo namreč namestila jeklena ognja varna omara za shranjevanje najdragocenejših rokopisov in knjig, ki jih ima knjižnica znatno število ter predstavljajo za njo nenadomestljivo vrednost. Za ravnntrljevo sobo se nahaja še magacin za knjige, ki ostane takšen kakor je sedaj. Glavna izprememba se bo izvršila s tem, da se knjižnici priključi velika kazinska dvorana. Ob stenah te zelo prostorne dvorane se bodo namestile visoke police, ki se sedaj nahajajo v rnvnateljevi sobi ter v bodoči čitalnici. po sredini dvorane pa nova dvostranska stojala. Velika dvorana bo imela iz knjižnice dva vhoda, enega iz čitalnice, drugega iz izposojevalnice. Oba vhoda bosta opremljena z vetrolovom.
Ptuj
Požar v Podvincih pri Ptuju. V nedeljo ob 5 zjutraj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Čučka Franca v Podvincih pri Pluju požar, ki je v kratkem času uničil vsa gospodarska poslopja, t. j. hleve, liatnjake, šupe itd. Na mesto požara sta prišli gasilski požarni brambi iz Dornove in Spuhlje, ki sta lokalizirali ogenj in rešili, kolikor se je rešiti dalo. Skupna škoda znaša okrog 40.000 din, Tragično je pri tej stvari, to, da je Čuček že trikrat pogorel in to v precej kratkih presledkih. Ko si je pc zadnjem požaru zopet na novo postavil lepa gospodarska poslopja mu jih je uničujoči element 6e-daj zopet upepeijil. Čuček je bil zavarovan, toda če bo škoda z zavarovalnino krita, ni znano.
Knjižnica Prosvetnega društva si zmeraj nabavlja nove knjige, da tako ustreže svojim čitateljem. Zato jo pridno obiskujtel Nahaja se v minoritskem samostanu, dohod 6 trga.
Na drugi strani hodnika, ki pelje k dohodu v knjižnico, se nahaja mala ozka sobica, ki se tudi priključi knjižnici in ki sc sedaj preure-juje v ognjavnrno shrambo za nenadomestljive časopise. Strop, stene in pod te sobice se opremijo z železobetonom, vrata in okna pa bodo železna. V tej shrambi bo knjižnica spravljala predvsem edinstvene izvode Slovenskega gospodarja, Straže, Mariborčanke — torej domačega mariborskega tiska, katere hrani samo ona.
Z novimi preureditvami, ki bodo tekom letošnje pomladi končane, l>o imela knjižnica dovolj prostora za naduijnih 15 do 20 let, potem pa so ji še na razpolago tudi prostori nad veliko kazinsko dvorano, ki se bodo dali zlahka preurediti.
nogavice najugodneje
pri
LAHA, Maribor
m Umrla je v Vojniku gospa Marija Lipuš v 80. letu starosti. Pokojnica je bila mati uradnika pri mariborski policiji g. Lipuša. Bila je dolga leta gostilničarka v Ivenci in vdova dolgoletnega župana" obč,:ne Višnjavas. Znana je bila kot zelo zavedna Slovenka; posebno se je izkazala s pobiranjem podpisov za majniško deklaracijo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje,
m Divji prašiči zanimajo Mariborčane. Včeraj so hodili Mariborčani v Ulico Kneza Koclja pred Gustinčičevo trgovino ogledovat krasen lovski plen — dva velika divja prašiča iz znanih kozjanskih revirjev. Oba je ustrelil v dubleti s štirimi streli zakupnik tega revirja odvetnik dr. Šmid iz Zagreba. Pri pogonu na divje 6vinje so sodelovali tudi mariborski lovci.
m Slivniška graščina na dražbi. Grad in velepo-sestvo grofa Schonborna v Slivnici pri Mariboru bo prišel v celoti na dražbo. Sedaj se vrši cenitev posestva in objektov. To bo ena največjih dražb v mariborski okolici. Polovica tega posestva je bila že svoječasno na dražbi ter jo je kupila grofova hčerka, vendar pa prometna komisija ni odobrila prenosa. Za posestvo vlada veliko zanimanje; zemljišče se bo razprodalo po posameznih kosih,
m Nabava gramoza za okrajne ceste. V začetku meseca maja bodo dražbe za nabavo gramoza za ceste okrajnega cestnega odbora v Mariboru. Dne 8. maja ob 9 dopoldne bo dražba na okrajnem cestnem odboru na Koroški cesti za ceste na področju okrajnega sodišča Maribor, dne 9. maja bo dražba ob 10 dopoldne pri Sv, Lenartu v Slov. goricah v dvorani Narodnega doma za področje lenarškega sodišča, dne 10. maja ob 9 dopoldne pa v dvorani občinske posojilnice v Slov. Bistrici za področje bistriškega sodišča.
m Orkester Glasbene Matice bo na 6vojem koncertu dne 3. maja izvajal tudi skladbe nordijskih mojstrov, med njimi Svendsonovo »Norveško rapsodijo«. Vstopnice za koncert se dobe pri »Putniku«.
m Študijska knjižnica. Zaradi preurejanja prostorov bo Študijska knjižnica od 1. maja dalje za nedoločen čas zaprta. Prosi 6e, da se do takrat izposojene knjige vrnejo. Kdaj se bo začelo zopet z rednim izposojanjem, bo razglašeno v časopisju in na vratih knjižnice.
m Kovinarski strokovni tečaji. Danes, v torek zvečer ob 7 se začne v meščanski šoli v Krekovi ulici tečaj za kovinarsko tvarinoznanstvo in tehnologijo, ki ga priredi tukajšnja poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrti zbornice TOI.
m Šahovske novice. V nedeljo bi se morala vršiti šahovska tekma med Mariborskim šahovskim klubom in ŠK Vidmarjem. Mariborski šahovski klub pa bi moral nastopiti zaradi odsotnosti treh igralcev v preslabi postavi, pa je prepustil 6vojemu nasprotniku zmago brez boja. ŠK Vidmar je prišel s tem v semifinale, ki ga bo odigral s Celjskim šahovskim klubom. Prva tekma bo v nedeljo ob 10 predpoldae v Mariborekem dvoru, revanža pa v nedeljo, 2. maja v Celju.
m V Račah so spet pogosti požari. Pred nekaj leti so imele Rače žalosten sloves zaradi požarov, ki so skoraj vsako noč ožarjali nebo. Nekaj časa je bil potem mir, sedaj pa 60 imeli v Račah kar po vrsti spet požare, pri katerih je ugotovljeno, da so bili skoraj vsi namenoma od zlobne roke podtaknjeni. Tako je zgorelo posestniku Alojzu Ekartuvse
imetje — hiša, hlev in svinjaki ter ima 25.000 din škode, posestniku Štefanu Baumanu pa jc zgorel kozolec, vreden 30.000 din. Oba posestnika 6ta bila neznatno zavarovana.
m Huda kazen za brezvestno ženo. Pred mariborskim kazenskim senatom se je zagovarjala 64 letna vdova Ivana Topler iz Leš pri Prevaljah, ki 6e je pečala z odpravo plodu. Dobila je za ta posel kot plačilo 2 leti robije in 4 leta izgube častnih pravic.
m Velik vlom ▼ Maistrovi ulici. Včeraj dopoldne med deveto in deseto uro je bil izvršen v Maistrovi ulici 6 v tretjem nadstropju v stanovanje Martine Pire drzen vlom, ki se jc vlomilcu dobro izplačal. Odnesel je na dosedaj nepojasnjen način zlatnino in razne dragocenosti v vrednosti 11.000 din. Slučaj preiskuje policija.
Gledališke
Torek, 23. aprila, ob 20: »Ana Christie«. Red B.
Sreda, 24 aprila: zaprto.
Četrtek, 25 aprila, ob 20: »Izdaja pri Novari«. Premijera. Red C.
Celjske novice
c. Opereta »Moč uniforme« na celjskem odru.
V	soboto in nedeljo je uprizorila celjska Gledališka družina prvo predstavo >Moč uniforme«, opereto v treh dejanjih, ol> kateri so jo občinstvo vidno ogrelo. Delo je brez umetniških pretenzij, je pa odersko spretno zgrajeno in se odlikuje po nekonvencionalnem oderskem motivu. Igro jo uprizoril F. Frece v prijetnem tempu, le ponekod mu je ušla režija v preveliko operetno norčavost Občinstvu so posebno ugajali J. Jurač v vlogi krojača Cvirna, ki je prekosil samega sebe, tako naravno ga je podajal. Ves boječ, brez vsake voljo se je krepko odražal od svojo žene Agate, ki jo je podala D. Božičeva. Njena beseda, njen nastop so tudi Cvirnovega pomočnika Mileka spravile na kolena. Dovršeno je predstavil ta lik F. Frece. Najbolj pa je ugajala občinstvu š, črepin-škova v logi služkinje Liže. Njena neprisiljena naravna igra je le|>o vplivala na občinstvo, in dueti, ki sta jih pela s pomočnikom Milekom, so prav lepo doneli, škoda le, da nima močnejšega glasu, ker bi s tem efektnost njenega petja še mnogo Itolj vplivala. Mnogo smeha je vzbujala maska R. Hodžarja v vlogi člana občinske uprave 1'ečke. Tudi ostali so so prav lepo vživeli v svoie vloge, tako Majer, trgovski zastopnik, katerega je podal V. V rabi, župana F. Zemlje, hlapca Jerneja v osebi I. Freceta in eksekutorja v osebi A. Fiiipiča. Opereto je priredil in na novo uglasbil A. Cerer, ki se mu pozna velika rutina in sposobnost. Sodelovala je vojaška godba 39. p. p. iz Celja. Gledališka družina nas je s to svojo predstavo prijetno presenetila, kar smo lahko razbrali tudi iz razpoloženja gledalcev, ki so skoraj popolnoma napolnili gledališče.
c Gostovanje ljubljansko Opere v Celju. Drevi ob 7 gostuje v celjskem Mestnem gledališču ljubljanska opera z Dvorakovo opero »Rusalka«. Celjane in okoličane vabimo, da se predstave v kar največjem številu udeleže.
c Brezposelnost je padla. Šlevilo brezposelnih na področju celjske Javne borze dela je od 10. t. m. do 20. t. m. padlo od 929 na 7S7. Delo dobe: 4 do 6 hlapcev, 4 poljski delavci, 10 kmečkih dekel, 10 kuharic, 1 hotelska sobarica, 3 sobarice, 4 služkinje, 1 postrežnica.
c -f- Natek Ana. Na Obrežni cesti je umrla včeraj soproga poštnega upravitelja v p. ga. Natek Ana. Pokojna je bila velika podpiratcljica revnih in ubogih, ki so jo še posebno poznali. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Naj v miru počiva!
c Ogenj blizu Sodinovcga skladišča. Okrog pol 5 popoldne v nedeljo je začelo goreti blizu lesenega Sodinovega skladišča stranišče. Ogenj se je razširil in dosegel tudi leseno ograjo, da ie začela goreti. Na kraj požara so prihiteli celjski gasilci in preprečili, da se ogenj ni razširil in zajel tudi skladišče, ki je bogato založeno. Ogenj je najbrž nastal po iskri iz lokomotive savinjsko železnice.
c Svinja odgriznila otroku roko. Blizu Šmarja
Eri Jelšah na Roginski gorci se je zgodila pri korčevih svojevrstna nesreča. 10 mesečni sinček Škorc Alojzij je ležal zunaj na travi, kjer so se pasle svinje. Svinja se je približala otroku in mu odgriznila levo roko v zapestju ter ga tudi poškodovala po obrazu in desni roki. Ta primer naj bo v opozorilo vsein staršem. Otroka so odpeljali v celjsko bolnišnico.
c Grehcnškov tovariš — Avgust Žgank limrl.
V	mariborski kaznilnici je umrl Avgust Zgank iz okolice Polzele. Lani je bil pred celjskim okrož. sodiščem obsojen zaradi številnih zločinstev in sodelovanja z Grebcnškovo tolpo na 10 let robije. Kazni ga je rešila bolezen.
Tudi v celjski kotlini toča
Celje, 22. aprila.
Z veseljem so se včeraj ozirali Savinjčani in vsi v oblake, ki so po svojem videzu obetali pre-potreben dež, katerega je bila suha zemlja res nujno potrebna. Savinjski splavarji so se jih veselili zaradi tega, da bodo vendar po dolgem odmoru lahko odšli s splavi proti jugu in nekaj zaslužili, saj je šlo letos itak nad polovico lesa po železnicah in so splavarji oškodovani. Kmetje niso v pravi meri mogli opravljati rednih pomladanskih del, vsi so se bali, da bo zgodnja suša,
kar je skrbelo zlasti hmeljarje.
Snoči proti 6 je začel padati rahel dež. Okrog 7 pa so pridrveli nad Celje težki oblaki in vlila
se je močna ploha s točo, gromom in strelo. Lilo je kakor iz škafa, da se voda ni mogla niti odtekati po ulicah ter so bile ulice skoraj poplavljene. Neurje je trajalo nad tri četrt ure. Mnogi so zatrjevali, da se je odtrgal oblak.
Drugič je nevihta s točo pridrvela nad Celje danes ob četrt na 3 popoldne, ni pa bila toliko silna kot včeraj in ni napravila posebne škod?.
Sv. Barbara v Halozah
Veliko in važno gospodarsko predavanje 1k> dne 28. aprila v šoli zjutraj po rani sv. mnšj. Dolžnost našo je. da sc tega predavanja udeležimo v obilnem številu.
Kukavica že poje in črešnje že tudi cveto.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljansko gledališče: Shakespeare: »Hamlet«
Gostovanje g. Z. Rogoza
Moderni Efifalt
Shakespearov »Hamlete, ki smo ga videli vnovič na premieri 20. t. m., ni pomenil samo eno največjih nalog in zmag našega gledališča izza osvobojenja, ampak je postal tudi najprivlačnejša igra povojnega sporeda, tako da so ga imenovali ljudsko igro v najboljšem pomenu besede. Ze to opravičuje njegovo ponavljanje in obnavljanje v vsaki dobi. Še posebej pa nas je zanimala letošnja predstava zategadelj, ker je v nji kot gost nastopil po daljšem presledku Zvonimir Kogoz, čigar »Hamlet« nam je še vsem dobro v spominu, čeprav smo medtem videli že tudi nove podobe tako tega lika samega kakor tudi celotne predstave Shakespearovega dela.
Kar zadeva uprizoritve samo, je bila letošnja predstava v bistvu ponovitev igre, kakor jo poznamo iz prve režije g. Osipa Šesta, ki je vodil tudi letošnjo uprizoritev. Kajpada je velik razloček med takratnim in sedanjim »Hamletom«, saj je na oblikovanje tega človeško in odrsko neizčrpnega pesniškega dela vplivalo skoraj dvajset let razvoja in prizadevanja v našem gledališču. Tudi če bi bila mogoča ujirizoritev docela v prvotni zamisli in zasedbi, bi se poznalo to dejstvo v večji dognanosti celotne podobe in nastopa posameznikov. Kazen tega pa je letošnji »Hamlet«, čeprav se v osnovi loči od zadnje uprizoritve v režiji Cirila Debevca, vendarle nehote prevzel mnogo od tam, že zaradi tega, ker je obema skupna osnova novi Župančičev prevod, zlasti pa tudi zaradi zasedbe, ki se v bistvu naslanja na zasedbo v uprizoritvi pred sedmimi leti. Tako je letošnji »Hamlet« v celoti sinteza dosedanjih prizadevanj v tej smeri, čeprav je kajpada v njem odločno čutili vodstvo režiserja g. Šesta.
Razloček med enim in drugim pojmovanjem je precejšen ter je viden tako v dramaturški prireditvi kakor v odrskem slogu. Nedvomno prihaja v Šestovi režiji bolj do izraza milje, ki je vanj postavljena zgodba Shakespearove tragedije, njena vnanja slikovitost, ki je bila letos izpopolnjena z nekaterimi posrečenimi podrobnostmi. Vendarle pa nam je žal marsikaterih okrajšav in zlasti tistih obratov na vznoter, ki so tako značilni za Debevčevo režijo, kar se je morebiti najbolj čutilo v prizoru med materjo in Hamletom ter v končnem prizoru. Vendarle pa razloček ni bil več tako očit deloma zaradi prej navedenih dejstev, pa tudi zaradi Rogozove igre, ki je dala letošnji uprizoritvi poglavitni poudarek.
Priznati moramo, da nas je Rogoz presenetil kljub temu, da smo ga v tej vlogi že videli. Upamo si trditi, da je prerasel samega sebe in pokazal to, kar je bilo nekoč podoba v zasnutku, v popolnosti igralskega izraza. Njegov nastop ni bil zanimiv edinole sam po sebi, ampak je hkrati odkrival smisel in metal luč na vso zgradbo Shakespearove tragedije. Njegov Hamlet nam je predvsem povedal, da ta danski kraljevič ni človek razmišljanja kakor Faust, a tudi ne melanholični blaznik, ampak predvsem pretresljiva podoba ranjenega človeškega srca, v katerem je doživela razkol njegova čista vera v vse plemenito in dobro. Še nikoli nisem tako občutil, da je Hamlet v bistvu gotski človek, prestavljen v dobo renesanse, ki pa ne more umreti v njenem indi-vidualizmu, ampak se prav zaradi prebujene osebne človečnosti še bolj zave najvišjih nalog
in se mu še silneje približajo skrivnosti zemlje in neba. To njegovo etično in metafizično vrednotenje življenja je tista tragična krivda, ki ga požene v razpor in borbo s svetom izrojenega in materialističnega individualizma, ki se kaže v egoizmu, strasteh in zločinih njegove okolice in to cclo najdražje. Moral sem misliti na Prešerna in njegovo »Slovo od mladosti«, zlasti pa sem razumel, zakaj jo Ivan Cankar imenoval Hamleta našega »praotca«. Ali nimamo tega problema — borbe vesti z nepoštenostjo, človečnosti z njenimi spakami — tudi v njegovem »Kralju na Betaj-novi«? Toda to so razmišljanja, ki nas oddaljujejo od našo naloge. Hamlet g. Rogoza je bil naj-prepričevalnejši prav v tem, da nam je odkril vsebinske globine Shakespearove podobe, njeno pretresljivo srčno stisko in to s sredstvi najčistejše odrske umetnosti. Zlasti je bila pri njem jasno označena tista dvojnost Hamletove duševne lepote in bolečine ter igra blaznosti, ki pa v bistvu ni nič drugega kakor ironija, s katero se rešuje in hkrati skriva pred svetom. Rogoz ni Hamleta analiziral, ampak podajal njegov lik v neposrednosti doživetja, tako da ga nam je docela približal v njegovi nežnosti in plemenitosti, ki sta mu jo dala vzgoja in narava, pa tudi v stiski njegovega brezupnega spoznanja. Uglajen na zunaj vendarle ni zašel v teatraliko, čustveno romantičen vendarle ni bil pretirano patetičen. Prizori kakor so srečanje z očetovim duhom, sprejem igralcev, monolog »biti ali ne biti« (ki ga recitira z bodalcem v roki) in še nešteto drugih, ki jih ne moremo posebej omenjati, so nam ostali prav posebno v spominu. Prezreti ne smemo tudi njegove izredne kulture govora, ki se mu prav rahlo pozna prizvok češkega naglasa, a ima morebiti prav zaradi tega neko posebno melodiozno polnost.
Kakor je bilo že omenjeno, je bila ostala zasedba v bistvu ista, kakor pri zadnji uprizoritvi. S priznanjem lahko ugotovimo, da so igralske podobe vseskozi ostale na doseženi višini, deloma pa so nas presenetile celo z novimi odkritji. Tako se mi zdi na primer letošnja Ofelija ge. Šaričeve obžarjena od neke doslej nevidene lepote. Prav tako so bile odlično upodobljene osebe kralj Klavdij (Skrbinšek), Hamletova mati (Marija Vera), Polonij (Lipah), Laertes (,lan) in kraljica v igri (Boltarjeva). Izmed na novo zasedenih vlog naj omenimo predvsem Levarja, ki je nastopil v vlogi prvega igralca, ter Kauklerja kot duhovnika. Oba sta bila izrazita zlasti v govoru. Manj nam je ugajal Peček, čigar Horacij je bil posebno v začetku pretiran v kretnji in glasu. Tudi duha Hamletovega očeta (Potokar) bi si želeli v izrazitejši podobi, kar pa je deloma krivda režije (11. slika). Izmed dvornikov sta bila dobro označena zlasti Rozenkranc (Drenovec) in Gildenstern (Sever). Krepko izoblikovana sta bila nadalje oba grobarja; prvega je igral s krepko, pretirano govorico g. Plut, drugega pa Presetnik. Pa tudi vsi ostali, ki nastopajo v igri, so po svojih močeh pripomogli k uspehu igre, ki je v čast gledališču in bo nedvomno privaijila mnogo občinstva kljub že nekoliko poznemu času.
Obisk na premieri je bil nenavadno živahem tako da lahko zapišemo, da se je ljudi kar trlo! Igralci so bili nagrajeni z obilnim ploskanjem, posebno gost Zvonimir Rogoz je bil ponovno klican pred oder,	France Vodnik.
»Ime Ouisling si bo vsak Norvežan, ki ljubi svobodo in neodvisnost svoje domovine, zajK>mnil za zmerom in ga bo izgovarjal s studom,« tako je govoril te dni najx)vedovalec neke norveške radijske postaje. Ouisling je medtem že odigrali svojo vlogo, njegova vlada je odstopila in mož je jm> vsej priliki že zaključil svojo karijero.
Leta 1938 je izšla v Nemčiji v seriji spisov, ki jih je izdajalo vrhovno vodstvo SA-oddelkov, med drugimi tudi brošura, v kateri je bilo govora o stanju narodnosocialističnih (ribanj v ne-nemških deželah. V brošuri je pisec napovedoval skorajšnjo zmago sira Mosleya v Angliji, Doriota v Franciji, Musserta v Holandiji, Degrella v Belgiji, Codreana v Romuniji, Lindholma na Švedskem in — Ouislinga na Norveškem. Brošura vsebuje tudi nekaj življenjskih podatkov Ouislin-ga, ki pa jih je treba dopolniti še iz drugih virov.
Pred leti je imel major Ouisling precej važno službeno mesto v norveškem generalnem štabu. Bil je nekaj časa tudi v Rusiji, potem pa več let vojaški ataše pri norveškem poslaništvu v Helsinkih. Pred kakimi desetimi leti je bil v vladi norveške kmečke stranke postavljen za vojnega
ministra. Kmalu pa se ie njegova postavitev za ministra izkazala za usodno zmoto. Ouisling je zagrešil več neumnosti in takratni predsednik vlade je bil prav vesel, ko se mu je ob prvi ugodni priložnosti posrečilo Quislinga vreči iz kabineta. Ouisling je bil zaradi tega tako užaljen, da je izstopil iz kmečke stranke in osnoval narodnosocia-listično gibanje s pripadajočo mladinsko organizacijo, pod imenom »N. S. Ungdommen«. Program Qtiislingove stranke je obsegal boj proti demokraciji, za avtoritarno vlado, za razdolžitev kmeta, razpust vseh socialističnih strank in pa neizprosen boj proti komunizmu, judovstvu in prostozidarstvu. Najbolj zanimiv pa je bil njegov zunanjepolitični program: Ouisling je namreč zahteval, da se ustanovi zveza skandinavskih držav j,od britansko hegemonijo! Ko pa je prišel v Nemčiji na oblast Hitler, je Ouisling čez noč spremenil svojo barvo: njegove simpatije so se obrnile proti Berlinu. Monakovu in Berchtesgadnu.
Pri volitvah je njegova stranka res dobila 28.000 glasov od 1,240.000 oddanih. Toda za ta »uspeh« se je imel Ouisling zahvaliti dvema ugodnima dejstvoma. Možakar in njegova stran-čica sta namreč vodila ogorčen boj proti Troc-kemu, ki je tedaj prosil norveško vlado, da bi se smel naseliti v njeni državi. Večina norveške javnosti se ie obrnila proti Trockemu, ki je moral zapustiti deželo. Ouisling je znal ta uspeh predstaviti kot svojo zaslugo. Drugi ugodni činitelj za Ouislinga je bila moralna podjx>ra, ki jo je njegova strančica našla pri slavnem norveškem pisatelju Knutu Hamsunu. Knut Hamsun je pred volitvami zapisal v Quislingov časopis »Fritt Folk« naslednje: »Ako bi imel deset glasov, hi vseh deset dal Ouislingu. Njegov energični značaj in pa njegova močna volja sta nam v današnjih časih nujno jx>trebna.« Toda niti ogromna Ouislingova propaganda niti Hamsunova podpora nista mogla doseči, da bi Ouisling dobil toliko glasov, ki bi zadostovali za enega poslanca ...
Zelo se je Quislingovo gibanje udejstvovalo v protikomunističnem boju. Ouisling je stalno obtoževal norveško vlado, da žene deželo v naročje boljševizma. Toda po nemško-sovjetski prijateljski pogodbi se je tudi v tem oziru čez noč spremenil. V začetku rusko-finske vojne je celo organiziral v Oslu demonstracije proti maršalu Man-r.erheimu. ki pa so klaverno propadle. Od tedaj je Ouislingovo gibanje žalostno pojemalo.
Vloga, ki jo je Ouisling imel pri zadnjih dogodkih na severu, pa je znana in bodi vsem malim nevtralnim državam v resen opomin...
S I® O R T
Recitacijski večer Literarnega kluba
Eno najvidnejših znamenj trenutnega položaja v našem knjištvu je nedvomno dejstvo, da se ' zmanjšuje število prevodov, medtem ko narašča I izvirna proizvodnja in zanimanje zanjo. O tem pričajo ne le številna izvirna dela, ki smo jih dohili v zadnjem času, ampak tudi pojav neka- I terih založb, ki imajo namen izdajati izključno le spise slovenskih avtorjev. Mednje spada tudi Založba literarnega kluba, ki je začela delovati v novim letom in je izdala doslej »Prve podobe« Jožeta Kastelica in »Zaznamovane« B. Magajne.
Razen tega pa so se nam predstavili pesniki in pripovedniki Literarnega kluba na svojem prvem bralnem večeru, ki je bil 19. t. m v Delavski zbornici. Prireditev je bila zanimiva že zato, ker se je na nji predstavilo širšemu občinstvu nekaj mlajših imen v našem slovstvu, med katerimi je nedvomno nekaj izrazitih talentov; pa tudi tisti, ki pozorneje zasledujejo naše književno življenje, so imeli priliko potrditi ali pa zanikati že ustvarjeno sodbo zlasti o delih začetnikov.
Za uvod v bralni večer je imel dr. Tine D e b e 1 j a k predavanje, v katerem je podal najprej svoja opazovanja glede na tokove v naši najnovejši književnosti, nato pa posebej označil vsakega izmed nastopajočih avtorjev. Kar zadeva prvo, je Debeljak poudaril predvsem to, da je v zadnjem času opaziti vedno močnejše prizadevanje po sintezi duhovnega in snovnega v literaturi, kar pomeni, da prihaja rod, ki se bo ločil tako od skrajnega spiritualizma povojnih ekspresio-nistov, kakor tudi od enostranskega naturalističnega poudarjanja materije in gonov. To opazovanje je vsekakoi točno, a zdi se nam, da za marsikoga izmed nastopajočih ne velja toliko, medtem ko bi ga lahko potrdil tudi marsikateri pisatelj izven Literarnega kluba. To je čutil tudi predavatelj, ki je zaradi tega že takoj spočetka opozoril, da večer vendarle ni programatičen nastop neke nove slovenske književne generacije, zaključene v sebi in homogene v vsem hotenju in težnji umetnosti. To je dobro pokazala tudi njegova sicer splošna, vendar pa točna in nazorna označba posameznikov, še bolj pa seveda njihov nastop.
Prvi je nastopil nedvomno najzrelejši in naj-izvirnejši poet vse skupine Severin Šali, ki je prebrai cikel svojih čustveno nežnih in oblikovno lahkotnih pesmi. Bral je sicer brez recitatorskega daru, vendar smo čutili, da je to glas resničnega pesnika, čigar napovedano prvo zbirko pričakujemo zaradi tega z največjim zanimanjem. Izrazitejši v zunanjem nastopu je bil Jože Dular, ki se nam je predstavil z daljšo pesmijo »Viteška
Jugoslovanski patent št. 8545
od 1. IV. 1931 z naslovom »Postupak za rastavlja-nje plinovih mješavina pod niskim tlakom sa djelomičnim prevadanjem u tekuče stanje« in jugoslovanski patent št 8555 z naslovom »Postupak za izdvajanje kiseline i drugih para sa niskom ta-čkom ključanja iz gasova sublimovanjem pri re-versionom jaltom hladenju« sc prodasta oz. se daje lirenra. Ponudbe je poslali na: inž. Drago Mala-novič, patentni inženir, Ljubljana, Wollova u. 1.
ljubezen^, ki prehaja iz lirike v epiko. Morda bi bil njegov nastop še prepričevalnejši, če bi se bil omejil na prvo pismo. France Novšak je bral odlomek iz svojega novega romana »Hudobni angeli«. To je »roman otroka«, čigar usodo nam prikazuje avlor od najnežnejše mladosti do vstopa v življenje. Delo ima nedvomno nekaj strani, ki razodevajo Novšakov pripovedni dar, a žal je avtor — menda iz prevelike zaverovanosti v avtobiografsko snov — izbral za to'priliko nezanimivo in medlo poglavje »Raj na zemlji«. Prvi del večera je zaključil Ivan Čampa, ki je bral nekaj primerov (Pred zadnjim smukom, iz Pesmi materinstva) ter odlomek iz napovedane idilične povesti »Mlin ob grapi«. Ze ta dvojnost literarnega oblikovanja kaže, da je avtor šele na začetku svoje poti. Vendarle pa so ga njegove pesmi, med katerimi je treba posebej omeniti »Večer na vrtu<, pokazale z nove strani, tako da je mogoče ugotoviti napredek mimo njegove docela začet-niške zbirke »Iz belih noči«.
V drugem delu smo slišali najprej »Heleno«, novelo Bogomira Magajne, ki pa sam ni nastopil. Dasi je delo za pisatelja značilno, bi si vendarle želeli katerega izmed njegovih spisov z bolj realističnim motivom. Tudi bi bilo stvari v prid, če bi bil namesto avtorja bral ne samo prijeten, ampak tudi izviren in prepričevalen recitator. Zato nas je ugodno presenetil Jože Kastelic, čigar nastop je bil v bralnem pogledu prav gotovo najboljši. Avlor nam je recitiral štiri pesmi iz zbirki »Prve podobe«, razen tega pa tudi dve novi pesmi, izmed katerih je bil učinkovit zlasti »Rekviem« Jože Kastelic je, kar se redko dogaja, tolmačil svoje pesmi tako močno, da nas je preko pesniškega izraza samega pritegnil v svet prvotnega doživetja, tako da so bile njegove besede v resnici govorjene od srca do srca. Škoda, da ni recitiral tudi soneta »Brez smisla kakor dež«, ki utegne biti doslej njegova najmočnejša pesem. Še bolj pa smo čutili skladnost človeka in pesnika iz nastopa Ceneta V i p o t n i k a , čigar pesmi niso bile nič manj pretresljiva izpoved bolečine, ki niha med nebom in zemljo, a so razen tega prepričevale tudi same po sebi. Avtor se resda še ni povsem osvobodil verbalizma (Pogovor z zemljo, soncem in vetrovi), vendar je drugod (Pesem slovesa, itd ) dosegel tisto skladnost med vsebino in obliko, doživetjem in jezikovnimi podobami, ki je najlepše poroštvo za resnično pesem. Poleg Severina Šalija je prav on zbudil največ vere v nas. Kot zadnji je nastopil Cene Kranjc, ki je preprosto in neizumetničeno tolmačil cikel svojih drobnih in subtilnih pesmi v prozi, kakor bi lahko imenoval njegove »Utrinke«. Kajpada hi bilo mogoče recitirati te stvari mnogo subtilneje, kakor pa je to zmogel avtor, vendar je njegov nastop napravil ugoden vtis.
Kljub mnogim začetniškim potezam, ki jih opravičuje samo mladost nastopajočih, je bil prvi bralni večer Literarnega kluba zanimiv in vreden obiska. Resda je slaba recitacija zabrisala marsikaj, kar bi drugače prišlo bolj do veljave, vendar pa ima z druge strani tudi to svojo mikavnost za občinstvo, ki rado vidi in sliši, kako avtorji sami tolmačijo svoje stvaritve. Posebej moramo omeniti nadvse lep obisk, za kar gre hvala predvsem mladini, ki je tvorila poglavitni del občinstva.	Frauce Vodnik.
Nedeljski rezultati domačih prvenstvenih tekem
Nedeljski izidi ožjega domačega nogometnega prvenstva v glavnem niso prinesli nikakih presenečenj. Imena klubov, ki bodo v prihodnji sezoni delovali v nogometnem prvenstvu Slovenske lige, so že danes znana. Kaj malo verjetnosti je, da bi mogle mogle še zadnje tekme prvorazrednih klubov prinesti kaka posebna presenečenja in bistveno izpremeniti vrstni red klubov v posameznih skupinah. Nedeljski rezultati so bili:
Ljubljanska skupina:
V	Ljubljani: Jadran : Bratstvo 1:1 (0:0);
Hermes : Svoboda 5:0 (1:0).
V	Domžalah: Disk : Mars 2:3 (2:0).
V	Kranju: Kranj ; Reka 1:0 (1:0).
Vrstni red klubov je naslednji:
1.	Kranj
2.	Bratstvo
3.	Mars
4.	Hermes
5.	Jadran
6.	Reka
7.	Disk
8.	Svoboda
12 8 12 8
12 12 12 12 12 12
1	37:17 19 točk
2	43:22 18 „
3	33:28 18
4	39:24	13
5	26:27	11
7	18:34 7
8	29:43	6
9	16:46	4
Mariborska skupina:
V	Mariboru: Rapid : Maribor 1:3 (0:2).
V	Murski Soboti: Mura : Gradjanski 7:1 (3:0).
Položaj v številkah je takšen:
1. ČSK	9	8	0	1	31:13	16 točk
2. Železničar	8	5	1	2	14:8	11
3. Maribor	9	4	0	5	16:17	8 „
4. Rapid	9	3	0	6	15:19	6 „
5. Gradjanski	10	2	2	6	13:31	6 „
6. Mura	7	2	1	4	14:15	5 „
Celjska skupina: V Celju: Atletiki : Krastnik 4:4 (1:1).
Tablica pa je takale:
1.	Amater
2.	Olimp
3.	Celje
4.	Hrastnik
5.	Atletiki
7	5	2	0	22:7	12 točk
6	4	1	1	20:9 9 „
7	4	1	2	21:14 9 „
8	2	1	5	14:17 5 „ .8	0	1	7 9:39 1 „
Ligaško prvenstvo
Prvenstvenih tekem v hrvaško-slovenski ligi preteklo nedeljo ni bilo zaradi mednarodne tekme hrvaške in švicarske reprezentance v Bernu. Zadnje kolo teh tekem bo prihodnjo nedeljo Naš ligaš Ljubljana potuje v Osjek, kjer bo igral z osješko Slavijo.
Ligaško prvenstvo v srbski ligi pa se je presenetljivo končalo s porazi vseh favoritov. Najslabše se je godilo belgrajskim klubom, ki so vsi po vrsti razen Baska izgubili.
V	Sarajevu: Slavija BSK 3:2 (2:1).
V	Belgradu: Jugoslavija : Vojvodina 0:1 (0:0).
V	Zemunu: Zemun : Bask 2:1 (0:0.
V	Skoplju: Gradjanski : Jedinstvo 3:1 (0:1).
V	Subotici: Žak : Bata 1:0 (1:0).
Prvenstvena tabela srbske lige se glasi:
1.	BSK	17	14	1	2	76:17	29 točk
2.	Jugoslavija	17	9	1	3	51:17	23 „
3.	Slavija (Saraj.)	17	10	2	5	46:27	22
4.	Vojvodina	17	8	5	4	35:31	21 .,
5.	Gradjanski (Sk.)	17	9	1	7	30:34	19 „
6.	Bata	17	6	4	7	13:36	16 „
7.	Jedinstvo	17	7	2	8	31:39	16 „
8.	Žak	17	5	0	12	19:60	10 „
9.	Bask	17	2	5	10	18:34	9 „
10.	Zemun	17	1	3	13	17:59	5 „
Hrvaška : Švica
Zmaga hrvaške nogometne reprezentance v Švici v Bernu, kjer so Hrvati premagali odlično švicarsko državno enajstorico, je eden najlepših hrvaških uspehov v nogometu. S svojo zmago v Švici so Hrvati dokazali visoko stopnjo svojega nogometa in ponovno pokazali, da njihov prvi uspeh nad znamenitimi Švicarji ni bil prvi nič slučajen ampak popolnoma zaslužen. S svojo ponovno zmago v Bernu so Hrvati ponesli slavo svojega nogometa po vsem svetu in s tem napravili tudi veliko propagando za ves jugoslovanski nogomet.
Dve sijajni zmagi jugoslovanskih nogometašev (zmaga na Dunaju nad izbrano enajstorico Nemčije in v nedeljo v Bernu nad Švicarji) sta bili nepričakovani in sta odjeknili po vsem svetu. Jugoslovanski nogomet je danes nedvomno na veliki višini. To dejstvo nam najboljše dokazujeta obe zadnji zmagi. Ves mednarodni športni svet nam bo moral priznati, da se danes jugoslovanski nogomet lahko meri z vsakim. Ob začetku sezone nam ti uspehi tudi v vseh bodočih mednarodnih srečanjih obetajo kar največ.
Soglasna poročila iz Berna nam povedo, da bi bila zmaga Hrvatov v Bernu lahko še višja, če bi bili nekateri igralci v napadu malo okretnejši in prisebnejši in da ne bi zapravili nekaj prav zrelih j prilik. Odločilni gol je zabil v drugem polčasu krilec Jazbec iz daljave kakih 20 metrov.
Hrvaškim nogometašem k njihovemu uspehu čestitamo in se ga veselimo z njimi vred.
Tekme za ožje državno prvenstvo
Upravni odbor vrhovne nogometne zveze je pri svoji nedeljski seji v Belgradu sporazumno s hrvaško in srbsko nogometno zvezo določil naslednje termine za odigranje tekem ožjega državnega nogometnega prvenstva.
Ti termini so naslednji:
2. maja Hajduk : BSK, Hašk : Jugoslaviji.
5.	maja Gradjanski : BSK, Jugoslavija : Slavija (Sarajevo, Hajduk : Hašk.
12. maja Hajduk : Gradjanski, Hašk : Slavija. BSK : Jugoslavija.
15.	milja Gradjanski : Slavija.
19.	maja Gradjanski : llašk, Slavija : BSK, Jugoslavija : Hajduk.
20.	maja Gradjanski : Jugoslavija, Hajduk : Slavija, llašk : li^K.
26. maja Gradjanski : Hajduk, Slavija : llašk, Jugoslavija : BSK.
2. junija BSK : Gradjanski, Hajduk : Jugoslavija. llašk . Slavija.
6.	junija Slavija : Gradjanski, BSK : Jugoslavija : llašk.
9. junija llašk : Gradjanski. BSK : lla j duk : Jugoslavija.
16.	junija Jugoslavija : Gradjanski, BSK : llašk, Slavija : Hajduk.
Vse lekme bodo odigrane na igriščih prvo imenovanih klubov. Pripominjamo, da sm > vzeli Hajduka in Slavijo iz Sarajevu kot tretji
klub hrvaško - slovenske oziroma srbske lige. Za primer, da bi se prvenstvena tabela v zadnjem kolu — kar pa skoraj ni verjetno — kai izpremenila, bo igral mesto llujduka oziroma Sla vi je v ožjem državnem prvenstvu oni klub, ki se bo plasiral na tretje mesto v ligaškem prvenstvu srbske oziroma hrvaško - slovenske lige.
Namizni teniški turnir za prvenstvo Ljubljane
SK Korotnn razpisuje VI. pokalni table-tenis turnir /,a prvenstvo Ljubljane. Pokroviteljstvo je zopet blagovolil sprejeti predsednik mest« Ljubljane gt>s|K)d dr. Jure Adlešič. — Določila: 1. Turnir se igra 27 in 28. aprila v dvoranah SK Korotana na Rakovniku: 27. aprila od lil do 22, 28. aprila od 8 do 12 in od 14 do konca. Tekmuje se v naslednjih disciplinah: •t) moštva, b) single senljorjev, c) sltlgk juniorjev, d) dnublo Moštvo tvorita dvn Itrrnvca. Vsak klub lahko postavi več mošt .v. Pod a) d) sc igra po čistem Coup sistemu, na dva dobljena sela. Seniorjl in juniorji igrajo po Coup sistemu do kvart finala, filiale pa po sistemu ne točke (vsak z vsakim), nn dva dobljena aeta. Protesti uvažtileio le. če ko podani v pismeni obliki in najpozneje pol tir» po odigrani partiji s priloži*- kavcijo 30 din, ki se vrne, ako so protestu ugodi. Zmagovalci pod 5 nbc prejmejo prehodne jioknlt. ki so morajo vsako leto 7 dni pred pričetkom turnirja vrniti nepoškodovani prireditelju. V trajno last preide pok.il po trikratni zaporedni zmagi ali petkratni v presledkih. Prijave igrai-eev z disciplinarni, v katerih žele naitoplti. je '.roba poslati najpozneje do 2<i. april- na naslov: Športni klub Koroton, Ljubljana 8, Rakovnik.
Vojna na severu bo težavna in dolgotrajna
0 tem nam zgovorno pričata tudi spodnji dve sliki
Poročila vrhovnih poveljstev obeh vojskujočih ee taborov s skandinavskega bojišča so že dober teden sem takšna, da so mnogi nad njimi razočarani. Zlasti so razočarani oni, ki so pričakovali odločitve na severu Evrope v nekaj dneh, misleč, da bo tukaj prišlo do velike odločilne bitke nekje na norveški zemlji, ki bo v kratkem odločila zmago ali poraz ene ali druge strani. Tem nestrpne-žem je treba povedati, da so si vsi vojaški strokovnjaki, tako oni iz vojujočih se taborov, kakor tudi iz nevtralnih držav, ki v teh dneh objavljajo svoja naziranja o vojni na severu Evrope, edini v tem, da bodo operacije na severu dolgotrajne, preden bo prišlo do kakršne koli odločitve. Pomisliti je treba, da je Norveška po površini za dobrih 70.000 kvadratnih kilometrov večja od naše države, poleg tega pa Norveška dežela ni podobna Poljski, ki je bila po svoji površinski strukturi idealna dežela za tako imenovano »bliskovito vojno«, ki so jo odločili motorizirani oddelki in letalstvo. Zdaj o izkrcanju zavezniških oddelkov na raznih delih severozapadne norveške obale ne more biti več nobenega dvoma. To izkrcanje priznavajo tako v enem kakor v drugem taboru. Toda dolgo bo še trajalo, preden se bosta obe armadi na Norveškem čutili sposobni, tvegati nekje odločilno bitko. Ta bitka bo zahtevala z obeh strani temeljitih priprav in ker je treba obe armadi zalagati z vsem potrebnim po morju in deloma po zraku, bodo priprave trajale še dalj časa, kajti tako morske kakor zračne prevoze bo ena kakor druga stran ovirala, kolikor se bo le dalo. Poleg tega pa bo imelo veliko vlogo tudi letalstvo, ki bo skušalo preprečevati ali vsaj ovirati koncentracijo nasprotnih sil. Vojna na Norveškem bo torej gotovo trajala nekaj mesecev, preden bo prišlo do kakšne odločitve. Poraz na Norveškem za ta ali oni tabor bi bil preveč odločilnega pomena za na-daljni potek vojne, zato se gotovo noben nasprotnik ne bo dal zapeljati h kakšni nepremišljeni akciji.
Naši dve sliki nam kažeta, kakšen je teren, na katerem se bodo odigravali boji in bitke. Zgoraj vidimo podroben zemljevid okolice Narvika iti ob pogledu nanj nam mora biti povsem razumljivo, zakaj se zaveznikom doslej še ni posrečilo zavzeti Narvika samega. Oblika in razčlenjenost Ofot-fiorda nas skoraj spominja na našo Boko Kotorsko, le da so tam zgoraj razsežnosti nepri-
merno večje, o čemer se lahko vsak čitatelj prepriča na podlagi merila na vrhu zemljevida. Po zadnjih poročilih iz angleškega in francoskega vira, obvladujejo zavezniške čete nekatere važne položaje v okolici Narvika, Nemci pa trdijo, da so v Narviku in okolici še zmerom edini gospodarji položaja. — Na drugi naši sliki vidimo motiv iz pokrajine na Lofotih in v ozadju je videti del gorskega venca, ki obdaja Ofot-fjord. Takšno je zemljišče v večini norveške dežele in na takšnem področju se bodo razvijale borbe. S slike je videli, da je to v vojaškem oziru tipično maneversko zemljišče, ki ima svoje dobre in slabe strani za oba nasprotnika. Obramba je na takšnem zemljišču olajšana, napad pa otežkočen, samo odločitev pa je težko izsiliti tako enemu kakor drugemu, zlasti še, ako sta si nasprotnika po svojih močeh prilično enaka. Ce si predstavljamo, da bodo operacije potekale po takšnem zemljišču in da ni na razpolago železnic in dobrih cest, potem se nam ne bo zdelo čudno, če vojaški strokovnjaki napovedujejo na Norveškem dolgotrajno vojno.
Viničarsko-delavski tabor
priredi Strokovna zveza viničarjev — ZZD Ljutomer pod pokroviteljstvom g. bana dravske banovine ob priliki 201etnice obstoja viničarske organizacije
in ob lOIetnici Viničarske kreditne zadruge v nedeljo, dne 9. junija 19-10 v Ljutomeru z naslednjim sporedom? Na predvečer ob 8 v dvorani Viničarsfcega doma 20. redni občni zbor Viničarske zveze. Drugi dan: od 7—8 zbiranje udeležencev pred Viničarskim domom. Ob 8 6prejem gostov na postajališču. Zalem sprevod skozi mc6to v župoo cerkev, kjer bo ob 8.45 sv. maša z govorom, katero daruje vodja ZZD g. Kriiman Andrej, Pri sv. maši ljudsko petje s sprem-ljevanjem viničarske godbe »Slavček«. Po sv. maši obhod po mestu pred Katoliški dom, kjer bo ob 10 manifestacijsko zborovanje. Govorijo predstavniki naroda iz našega strokovnega pokrcta. Vabimo V6e viničarje, poljedelske delavce, industrijsko delavstvo, rudarje, stavbince itd. ter vse naše somišljenike. Vabimo vso katoliško narodno zavedno dija-štvo, akademsko mladino, katoliške mladinske, kulturne in gospodarske organizacije, k čim večji udeležbi. Blagovolite čimprej sporočiti, koliko udeležence bo iz vašega kraja. Ustvarjajmo obrambni zid proti komun;zmu, gradimo narodno zavednost v naših obmejnih krajih ter se borimo za zboljšanje položaja našega delavstva. Kdor je znami — naj 6C udeležil — Načeklvo.
Kranj
Koncert APZ, ki bo jutri oh 20.30 v dvorana Narodnega doma, bo tudi leto« najelitnejša kulturna prireditev v letošnji sezoni. Akademski pevski zbor iz Ljubljane bo pod vodstvom svojega dirigenta g. Franceta Marolta nastopil s tistim programom, ki je navdušil poslušalstvo v Bosni in Srbiji. Ne zamudite velikega koncerta!
Vrhnika
V nedeljo, 28. t. m. oh 20.10 velik koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane v dvorani Prosvetnega doma. Vrhničani, sprejmimo APZ, ki bo prvič obiskal naš kraj s svojo pesmijo, dostojno in v polni dvorani. Sezite po vstopnicah. Kdor bo APZ slišal, ne bo nikdar pozabil njegovega petja.
Potapljači ugotavljajo,
da ie sovražna podmornica uničena
Francoska admiraliteta je previdna v svojih poročilih
»Potapljačem se je posrečilo najti in identi- t poklical posadko na svoja mesta in dal povelje, ficirati globoko na dnu morja ostanke neke netn- j naj se spuste v morje vodne bombe. Druga za ške podmornice, ki jo je pred nekaj tedni napadla i drugo so padale vodne bombe, težke po 300 kg,
naša patrolna ladja in katere uničenje ni bilo objavljeno v uradnem poročilu francoske admi-ralitete zaradi tega, ker ni bilo pojx>lnoma točno ugotovljeno.«
Tako se glasi poročilo francoske admiralitete od 18. aprila zvečer.
Pariški list »Le Jour« dodaja k temu poročilu tudi tole: Pred nekaj tedni je ena naših patrolnih ladij, ki je križarila v bližini francoske obale, zaslišala značilne zvoke, ki jih povzroča vijak podmornice, kadar plove pod morsko gladino. Ker ni bila nobena francoska podmornica najavljena v teh vodah, je poveljnik ladje takoj
na mesto, kjer je poveljnik po zračnih mehurjih in po malih sledovih olja slutil, da se nahaja podmornica. Toda po prvi seriji bomb se ni pokazalo ničesar. Zato je poveljnik patrolne ladje ukazal, naj vržejo še pet vodnih bomb. Zdaj se je zdelo, da je bombardiranje doseglo uspeh. Nad mestom, na katerega so padale vodne bombe, se je pokazal velikanski madež olja, kar naj bi bil znak, da je sovražna podmornica potopljena. Posadka je čakala še dolgo časa, da bi se morda pokazal še trup uničene podmornice, toda zaman.
Z vso skrbnostjo je poveljnik napisal poročilo o doživljaju patrolne ladje in ga poslal admirali-teti. Toda admiraliteti so se zdeli madeži olja na morski površini preslab dokaz, da bi bila sovražna podmornica v resnici uničena. Zato v svojem poročilu ni ničesar omenila o tem dogodku. Toda ali se ne bi dalo kljub temu ugotoviti, ali je imelo bombardiranje z vodnimi bombami uspeh ali ne? Saj je stalo v poročilu poveljnika patrolne ladje, da je morje na onem mestu globoko le 60 m in potemtakem bi bilo možno ugotoviti, ali se je sovražna podmornica pravočasno umaknila, ali pa leže njeni ostanki 60 metrov pod vodo. To podjetje seveda ni bilo brez težav, kajti morski tokovi na onem mestu so tako močni, da bi silno ovirali dt4o potapljačev. Toda kljub temu so se odločili, da tvegajo poskus. Potapljaški čoln je odplul na mesto, kjer se je po naredbah poveljnika patrolne ladje pripetil dogodek z nemško f>od-mornico. S posebnimi aparati so ugotovili, da se res nahajajo pod morsko gladino v globini ostanki neke ladje. Potapljač se je spustil v globino. Njegovi tovariši na čolnu so napeto pričakovali uspeh njegovega dela. Kmalu je potapljač potegnil za vrv, znamenje, naj ga dvignejo. Potegnili so ga kvišku, toda hrabri mož je tovariše s svojim poročilom razočaral: na dnu morja je res našel ostanke ladje, toda ti ostanki so stari kakih 25 let in izvirajo j>o njegovem mnenju od tovornega par-nika, ki je bil potopljen že v pretekli vojni. Prvi poskus je torej spodletel.
Ali se je poveljnik patrolne ladje, ki je metala vodne bombe, res zmotil? Njegova opazovanja in njegove navedbe, ki jih je sporočil admiraliteti, so bile tako vestne in natančne, njegovo zaupanje v uspeh njegovega napada na podmor-
nico tako trdno, da so se odločili napraviti še en poskus.
17. aprila so električni aparati v bližini do-tičnega mesta naznanili, da so pod morsko gladino ostanki neke ladje. Dva potapljača sta se prostovoljno javila, da gresta pogledat, kaj je na stvari. Spustili so ju v morje in jto kratkem času sta dala znak, da hočeta kvišku. To pot je bilo njuno potapljanje uspešno. V globini 58 metrov sta našla ostanke podmornice, kater? gornji del je bil povsem razbit od vodnih bomb. Z lahkoto sta spoznala, da je bila to sovražna podmornica.
Zdaj je francoska admiraliteta prepričana, da je bila nemška podmornica res potopljena.
Domovina kliče...
Pred norveškim poslaništvom v Parizu se dan za dnem zglasujejo Norvežani, ki bi radi čimprej odšli na pomoč svoji hudo ogroženi domovini. Toda ne samo Norvežani, tudi prostovoljci drugih narodnosti se priglašujejo, tako Danci, Belgijci, llolandci, Italijani, Švicarji in Spanci. Med njuni so možje in fantje, ki so se že borili aa Finskem, pa zdaj nestrpno čakajo, da bi se odšli borit še na Norveško. Iz Rima je te dni prišlo 18 študentov, med njimi neka slavna letalka, dalje neki sudanski črnec, ki je v zasebnem življenju saksofonist na Montmartru, neki znani pariški odvetnik, ki je za francosko vojsko že prestar itd. Prostovoljce odpošiljajo na Norveško obenem s francoskimi četami.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
Sam prevzvišeni nadpnstir je zadnjo soboto, ko je 213 našim otrokom jiodolil zakrament sv. birme, blagoslovil tri stranske oltarje. Prenovljeni po pozlatarskem mojstru g. Zamudi delajo sedaj našo farno cerkev lepo kot pu-šeljc.
Bolezen meningitis ne bo — kot je sedaj videti — zajela pri nas večjega obsega. Ob zadnjem zdravstvenem predavanju o njej je ljudstvo zvedelo za preprosio domače zdravilo p rot i tej in drugim vročinskim l>olcznim. Obstoji v tem, da se na čelo, tilnik in podplate priveze surov, nastrgan krompir, ko postane črn, ga jc treba premenjati.
Za spomenik padlim junakom v Gornji Radgoni
so od i. januarji naprej darovali■ Cukala M. Sv. Jurij ob Tntioru din SO; Unio društvo, Maribor din 50; Nabavljali!« zadruga dri. žel. nnmošč. v Maribor ru din 'Jen-, občina Gornja Radgona din 21.000; Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana din 500; Hranilnica iu posojilnica, SI. Radenci din 100; Kjnder Kari uradnik Ol Zl), Maribor din 50; Ministrstvo pravde v Belgradu din 51)00; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana din 200; Ornlg in Mitrovič, Meža din 100; dr. Tomšič Ivan, Maribor din .1(11; Gologranc Konrad, Celje, din 100; Narodna banka, Maribor din 50; (iaj-šok Kari, Marenberg din 50; Peterlin Miro. Kranj din 'JO; dr. Vauhnlk MuoS, Maribor din 10; Prva br-vatska Stedionica. Maribor din 100; BureA Franjo, din 50; Sodin Franc. Ljubečna din 50; llibila Ant.,
vske banovine, Ma-din 300; Občinska feprnger A., Maribor din 50; IntokB Kranj din 20O; Samoc Ivan, Ljubljana din 50; Sirca Ivnn, Horcol din 100; Lavrifi Jože, Ljubljana din 30; fitubec Alojz, Staranovavaa din 50; dr. Ciril in Franc Pavline, Ljubljana din 50; dr. Itekar Ernest., Jesenice din 50; Mojinirovič Nikola, Vršno din 100; Jelačin Ivan, Ljubljana din 100; Ivan Evgen, Sodražica din 10; Ant. Krisper Col, Ljubljana din 30; Itojnik Ivan, Slovonjgradoe din 25; llihnr Matej, Kamnik din 10; Vrstovšek Josip, Brežice din 100: dr, Franjo Li]>old, Maribor din 50; dr. Ogrizek Antoni Celje din 'JO; Hribar Drnjrotin, Ljubljana din 100; Druga drž. realna gimnnzi.in, Ljubljana din 20; Son-far in sin, 1'tuj din v.i; Motor-Oil, Maribor din 50; Sraka Štefan, Sobota din 50; Zaplntnlk Ignac, Ljubljana din 30; Majdič Franc. Domži le din 25; dr. Klar Frnnpe, Dol. Lc.iidpva din 20; Zdravilišče, Slatina Radenol din 21.000; Sokolsko dntSt. Ljutomer din liffl; Ivuharič Lovro, Ljutomer din 50; Občinska hranilnica, Slov. Bistrica din 50; Camornik Ivan, VcrtiPe din 20; Knvarna Jadran, Maribor din 100; Mncun Anton, Mnribor 50; dr. Oorišek Milan, Sv Lenart 100; Ko-vačič Ivan, stoklorna, Maribor din 100; dr. Milorad Vlaškalin, Belgrnd d'n 100; M Kokl, lvranj din 100; Ciril Metodovo društvo, (ior Radgona din 200; Vilnr Venčeslav, Ljutomer din 100; Narodna tiskarna, Ljubljana din 50; Hran. in pos.. zn l.lojski kot. Bled din 50; dr. Zvokelj Dominik, Mnribor din 10; Rtoja-kovič Milan, gran. poročnik, AptiiV din ino; Ceh Franc, Sobote din 100: Braea Ali č. Podsused din 200; Petrovič Krnil, Podsnsc*' din 50; Inž. Urbančič, Ptuj din 20; Fcrš Josip, frešnjevci din i,.
Iz Gornje Radrjon so darovali: Snoj Frnnn, din 1000; Ilrastolj Joža din 500; dr Beo/.io Lenart, din 500; notar Hinko Požun dir 500; Josip ftkerlee din 200; T.anMč Jnnez din 200; Zilavec Frie din 200; nabere. Martin, župnik din 200; R i ton j,i Martin din 200; Samec Frane din 1O0; Mnvrič Kari din 100; Cividini Slano din 100; Jnrša Alojz din 100; Obal Stefnn din din 50; Trdina Andrej din 50; Cajnar Feliks din 50; Hiisjak Frane din 50. Fabjan Anion din 50: Korošec Frane ml., din 50: Korošec Fran,; st. 50; Zotter Matilda din 50, Rvenšek Janko din 50: Hrumeč Frane din 50; Kolor Rudolf din 30. Hafnerlč Ivan din 25; Bcnko Pavel din 25: Kre.n Josipina din 25.
Po in din: NameSSenel obp. pisi.rne. Berlnn Av-gnst, Neudnner Alojz. Pesnik Mi.riea, Klemončič Anton. Korošec Ana. Sletovec Ivan inž Štnrm, Jng Vineene. Mnhič Josip din :a. Ceh Antonija din 15; Po 10 din: M. Kranjc. f!rnrlinsky Frnne. Novak Mn-rien, Slitn-a Ludvik, Pirš Pnvel. Knrl Hnjs. Ostero Jožefa, Manko Lidvina Kavči?1 Josip, Pnčko Alojz Strah Fran.io. Oman Nežlka Križanec Miško, dobec Cilika, nyorkeš Peter. Kampnš T/eopold. — Vsem darovalcem iskrena hvala! Postavitev tega spomenika ne bo v memento samo padlim junakom, ampak tudi slovenski zavednosti. — Ddhnr postavitev siiomeni-ka padlim junal;om v Gor ni Radgon"
Kresuico din 20; ribor din 50; Ceč hranilnica, Krško din
Poročnik Heim "
'•v Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
»No torej! kaj je spet?« je rekla s kričečim in oblastnim glasom žene, ki je navajena delati red med podeželskimi vozniki. »Eno noč — letala; drugo pa — Prusi.«
»Vse je v redu,c je dejal suhoparno Heam. »Boste tedaj govorili, ko vas bo kdo kaj vprašal.«
»Vendar,« je ugovarjala, sluteč, da to nič dobrega ne pomeni, »dvakrat na teden je pa preveč. Nenesse bi vam lahko povedal, da pri nas nimate nič več kaj vzeti. Ta požeruh me je pretekli teden obral do zadnje steklenice vina. To je požeruh!«
Heim in Schmidt sta se osupla spogledala. Prvemu je prešel ia pogled v ironičen nasmeh; obrnil se je k drugemu in hitro dejal v nemščini:
»Krasno! Vaša psa sta res nekaj nenavadnega, moj dragi,« je dejal Heim. »Našla sta že deset dni sture Ncnessove sledi. Če ju bomo pustili, nas bosta vodila do tam, ko je Stiefcl vstopil v vojaško službo, ko je bil še otrok in končno do dne, ko se je Stiefel rodil. Nikoli še nisem slišal, da ima kak pes tako izvrsten voh. Izvrstno!«
»Deset dni je nemogoče,« mu je Schmidt ugovarjal. »Rečem vam, da je bil včeraj tu in prav v tej sobi, iz katere moja psa nočeta oditi.«
»Bomo videli,« se je vdal ITeim.
Obrnil se je proti Francozinji in začel surovo:
»Vi, draga gospa, ste sedaj v nevarnosti za svojo glavo; samo odkritosrčnost vas more rešiti. Stiefel nas nič ne briga Iščemo nekega civilista; naj vam ga opišem (podal je točen
portret potepuha). Dobro vemo, da je včeraj
stopil semkaj.«
Žena se je zamislila, kakor da bi se rada nekaj spomnila.
»Ne spomnim se,« je rekla. »Saj veste, v kavarni ste. Veliko ljudi pride v enem dnevu...«
»Ne lažite!« se je zadri Heim. »Le po kaj naj bi hodili? vodo pit, kaj ne?«
Francozinja je hitro pomislila in nekoliko zardela. Nato je stekla k točilni mizi, si tam prekrižala roke in odločno dvignila glavo kakor tisti, ki hoče zabraniti vstop.
Ileim jo je sunil proč. Pod cinkastim pokrovom je bilo le nekaj, steklenic javelinske vode in dva velika vrča navadne vode. Oficirju se je zdela ta voda sumljiva; zato je pomočil prt v steklenico, ga obliznil in pljunil. Bil je namreč čist alkohol. Že površen pregled je pokazal, da je komaj polovica steklenic vsebovala javelinsko vodo; vse ostale pa so bile uporabljene z močnim žganjem, ki mu je bilo primešanega petindevetdeset odstotkov alkohola. V takih vrčih je bilo trgovanje strogo prepovedano.
»Torej povejte, mamka, odkod to dobivate?«
Žena se je očividno vdala in naznanila nekega nemškega vojaka. Medtem sta psa bolj in bolj postajala nemirna. Samson je celo poskušal odpreti zadnja vrata. Dalila pa se je začela vrteti okoli Francozinje in je zelo renčala. Videti je bilo, da se je žene nenadoma polotil velik strah.
»Torej,« je rekel Schmidt hoteč izrabiti ugodno priliko, »vi tega moža niste videli?«
»Da,« je odgovorila s prisiljeno prepriče-valnostjo. »Zagotavljam vam, da ga nisem videla.«
»A, a! Nočete izdati vojakov iz N° oddelka domobrancev, kaj ne? Tako je, ali ne? Re-
cite, da je tako, če ne.., ste videli moja psa...«
Francozinja se je uklonila; ramena so ji omahnila.
»Poslušajte, vse vam bom povedala, kar boste hoteli; a prej privežite psa.«
»Naj bo, toda lahko ju bom vsak čas izpustil.«
ileim ju je prijel za vrvico in ju zaupal enemu izmed vojakov.
Žena se je oddahnila. Toda Nemca sta se motila glede načina borbe. Žena je hotela zmagati in prvi del je že dobila.
»Tako,« je rekla. »Kar sem obljubila, moram tudi spiti iti. Bes je včeraj prišel sem en preklet domobranec, ki mi je pri|>ovedoval svoje dogodivščine od 28. avgusta dulje. Ime mu je Lambert. Prosil me je. da bi ga vzela v zavetje. Toda imam preveč dela s svojo družino, zato ga nisem sprejela, čeprav se mi je smilil. Svetovala sem mu, naj gre v Belgijo, hodi naj ponoči, sni pa podnevi.
»To ni lepo od vas, da ste ga odslovili,« je rekel Schmidt in se nasmehnil. »Vi niste dobra Francozinja.«
»Sem,« je rekla ženska. »Toda rada bi vedela, če bi bili vi zadovoljni s tako surovino, kot je na primer vaš Stiefel, ki vedno stika za čem. Pred desetimi dnevi je bil v moji hiši vse popoldne. Pretaknil je vse zidove z neko dolgo iglo; preiskal je dno gnojnične jame in obrnil vse no zadnjega. To je pravi norec!«
Njena ogorčenost je pregnala ves strah. Osvete željno je ta klepetulja, kakor kaka sraka začela razgovor o Stiefelu s tako pre-pričevalnostjo, da se je še Ilcimu razjasnilo čelo.
»Toda le kaj je iskal?« je vprašal.
»Kaj vem? Rečem vam, da ni pri zdravi pameti. Ker na lepem mu pride na misel, da je pri meni skrit nek francoski oficir.« , .
»Francoski oficir, pokažite nam ga,« se je pošalil Ileim.
»Itada,« je rekla ženska, ki je postala zelo zgovorna. »Pojdite z menoj.«
Nemca sta šla za njo po strmih stopnicah v prvo nadstropje. Ko je prišla do vrha, je sunila neka vrata in izginila za njimi. Odprl se je en do dva metra širok hodnik, kjer je bilo še dvoje drugih vrat: ena zadaj, druga pa na levi. Stegnila je roko proti prvim.
»Odprite. Tu je francoski oficir.«
Oficirja sta uliogala in obstala na pragu majhne sobe. Mlada žena je bdela sklonjena nad zibeljko. v kateri je mirno spalo leto dni staro dete. Stara Francozinja se je zasmejala in začela z lahkoto govoriti.
»Moj vnuk in njegova mati. Če ga bomo lahko vzgojili, kukor želimo, bo postal nekoč oficir. Tako sem odločila oni dan, ko ste prišli sem. Njegov oče je v vojski, če se vrne, bo gotovo soglašal s tem ...«
Nobenemu nemškemu oficirju ni šlo na smeh.
»In druga soba?« je vprašal Schmidt.
»Je moja. Lahko pogledate«
Zadovoljila sta se, da sta za trenutek pogledala, ker sta imela mirno vest. Nato sta hitro odšla po stopnicah navzdol. Stara gospa ni šla za njima. Ženska se je onesvestila. Ko so njena kolena zadela ob tla, jo je bolečina zbudila iz omotice in je pogumno vstala. Končno so se zaprla vrata, ki so držala na glavno ulico. Žena je zahvalila Boga in njene misli so se povrnile k materialnim stvarem. Na hodniku je zaslišala enakomerno smrčanje, čeprav je bila naglušna.
»Kako je mogoče, da ga niso slišali Nemci?« je rekla hčerki, »^»res, božja Previdnost je z nami.«
Iz Julijske Krajine
Še en noy župnik. Pred nedolgim je bil za župnika v Zgoniku na Krasu umeščen g. Srečko Rejc, tamošnji župni upravitelj, ki pa6tiruje v tej duhovniji, kar se je vrnil z juga.
Zopet strašna nesreča z vojnim strelivom. Pretekle dni sta se odpravila dva mladeniča iz Opatje-ga scla, 301etni Vladimir Devctak in 201ctni France Marušič na gmajno nad Jamljani, kjer sta vedela za veliko, po vojni ostalo granato. Vladimir se je lotil izstrelek odoirati, tovariš pa je v mali razdalji delo opazoval. Nenadoma, okoli šeste ure evečer se je granata razletela in oba mladeniča ubila. Delavci, ki so končavali svoje dnevno delo v bližini, 60 prihiteli na kraj nosreče in onemeli od strahote: Marušič je z zdrobljeno glavo ležal mrtev v mlaki krvi, Dcvctakovo telo je bilo pa tako raztrgano, da je bilo mogoče pobrati le malo ostankov; granata ga jc vrgla v zrak, ga razkosala in užgala, da so neki deli telesa zgoreli. Grozna nesreča je pretresla vso du-hovnijo. Pogreba ubogih fantov 6e je udeležila vsa občina, ki je ganljivo izpričala svoje sočutje z družinama obeh ponesrečencev in globoko žalost radi bridke izgube.
Nagrade za dvojčke. Goriški prefekt je nakazal Ivanu Lapajnetu na Vojskem nad Idrijo in Josipu Štruklju na Vitovljah nad Šempasom vsakemu po 700 lir, ker 6ta dobila zdrave dvojčke.
Žična železnica na Sv. goro. Ze večkrat je bila po časopisju najavljena otvoritev žične železnice na Sv. goro, a je potem ni bilo. Zadnje tedne je ta otvoritev zopet prišla na dnevni red. Med občinstvom se čujejo razna ugibanja in listi prinašajo razne datume. Pred dnevi smo brali, da bo otvoritvena slavnost 24. maja »Gazzetino« pa sedaj poroča iz dobrega vira, da je skoro gotovo določen v to 15. maj. Pomenljive slovesnosti se bodo po tem viru udeležili številni odlični zastopniki režima dežele in občine.
Nesrečno motorno kolo. Pred časom se je vozil 201ctni Franc Mislej, sin lesnega trgovca iz Ba-danj v Vipavski dolini v večernih urah z motornim kolesom iz Št. Vida proti domu. Na vozilu je sedel tudi Ivan Štucin iz Vipave Med vožnjo ju je zadela nesreča: zadela sta v obcestni kamen in se divje prevrnila. Obležala 6ta na mestu in so ju pozneje odpeljali v goriško bolnišnico, kjer je nesrečni Mislej drugi dan podlegel 6vojim ranam. Štucin si pa še zdravi svojo zlomljeno roko. Grozna nezgoda je umevno močno zadela Mislejevo družino, najbolj pa je pretresla 621ctnega očeta, ki je imel v vestnem in pridnem sinu že zanesljivega pomočnika v svojih poslih: zadela ga je kap in je v nekaj dneh umrl. Bil je skrben, delaven gospodar in značajen krščanski mož. Naj oba počivata v miru! Krščansko družino naj pa tolaži dobri.Bog!
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi po dolgi, mukepolni bolezni, v 80. letu starosti, našo ljubljeno mamico, staro mamico, sestro in teto, gospo
Marijo Lipuš
vdovo dolgoletnega župana obč. Višnjavas
Pogreb bo v torek, dne 23. aprila, ob 15 iz hiše žalosti na pokopališče v Vojniku pri Celju. Maribor-Vojnik, dne 21. aprila 1040.
Žalujoče rodbine: Lipuš, Pfibil, Rajner in Butkovif
Mali oglasi
V malih oKiftHlh »elja raafca bonrd« 1 din: ieultoYanJnkl arlaal I din Dahelo tlakana naalnTne heaede aa rafnna.lo dvojno. Najmanjši tueaek ia mM oitlaa IS din. • Mali •Klatil •• plačujejo takoj pri naroČilu. - Pri oglaalh reklamnaca /nafaja a« raAuna annkolotiHka. t mm vlaoka •etltna »rutica p« I din • Za plamen« udirovore (leda malih oslaaov treba prlloiltl anamko.
Šiviljska pomočnica
lšCe stalno službo. Naslov v upravi »Slov.« pod 6855
1000 din nagrade dam
kdor ml preskrbi stalno službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6809.
Poklicni šofer
Išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6073.	(a)
Pekovski pomočnik
trezen, pošten, vojaščino prost, iščo službo. Cenj. ponudbe upravi »Sloven.« pod 6030.	((a
Hlapec
trezen, pošten, zmožen vseh kmečkih del, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6065.
Kuharica
ki Je več let služila v župnišču, želi primerne službe. Gre tudi na sezono. Naslov v upravi Usta pod št. 6S23.
mm\
Učenko
sprejmem takoj v trgovino. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6167.
Tesarske obrti
se želi izučiti močan, 17 let star kmečki fant. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod šifro »Priden« 5772.
Deklica z dežele
iz dobre hiše, se želi učiti v špecerijski trgovini v Ljubljani ali v kakem mestu Gorenjske, pri zavedno vernih ljudeh, z oskrbo v hiši. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gorenjka«.	(v
(I
Kupimo
Vaakovrstn«
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CF.RNE, juveltr, Ljubljana Wolfovu ulica št. 8
t
Vsem sorodnikom, znancem ter prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je umrl v nedeljo, 21. aprila, v 84. letu svoje starosti, previden s tolažili svete vere, po dolgi in mučili bolezni moj mož, oče, svak in stric, gospod
Franc Plateis
veleposestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek ob 16 iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo v farni cerkvi. Sv. Jakob v Slov. goricah, dne 22. aprila 1940.
Žalujoča žena in otroci
•MUija
čevljarskega pomočnika
sprejme Anton Brajer, Praprotnlkova ul., Prulo.
Čevljarskega pomočnika
sprejme Alojz Sedej, Tržaška 62, Ljubljana.
Restavracijsko kuharico
dobro, sprejme gostilna Flgovec«.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(101) »Toda, kralj!« je rekla Autka, >tj sd tako prijazen in tako mogočen, zakaj pa ti ne moreš Peterčika rešiti?« Kralj pa se je smehljal in rekel: »Saj sem vedel, da boš to vprašala, punčka ti mala; vendar sem ti že povedal, da more čar zlomiti samo človeški otrok.«
Dve šteparici
ln tri čevljarske pomočnike sprejme takoj Anton Ješe, Tržič.
čevljar, prikrojevalca
ki zna tudi podnatl, takoj sprejme Frane Plev-čak, Celje, Gosposka 9.
Pekovski pomočnik
skupni delavec, trezen ln zanesljiv — dobi stalno službo. Kirblš, Celje.
Služkinjo
pošteno In pridno, za domača ln poljska dela — sprejme SI. Rotar, Tržič, trgovina.
Kletarja-sodarja
treznega, zanesljivega — sprejmem takoj. Pismene ponudbe v upravo »SI.« pod »Trezen« št. 6154.

JU
Smrečje
Večja količina smrekovih odpadkov (veje), naprodaj po nizki ceni. Polzve se : dolenjska mitnica.
Desertna vina
prošelc, bermet, vermouth stalno na zalogi pri M. Cesar, vinska trgovina, Ljubljana VII., Gasilska ulica 3. Telefon 23-69.
I a. suhe bosanske slive
debele, 10 kg 62 din, 60 kg 260 din; suhe hruške, 10 kg 52 din - franko voz-nina - razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Breskve, višnje.
češnje, nizke vrtnice, vin sko trsje — vse odlične kakovosti — kupite v Drevesnici Jelen, St. I1J Velenje.
Prvovrstna kolesa
po najnižjih cenah, dobite pri »Tehnik« Banjal I LJubljana, Miklošičeva 20
Brez posebnega obvestil«
Po težkem trpljenju nas je danes zapustila naša ljubljena žena, mama, hčerka, sestra, stara mama in tašča, gospa
Ana Natek
vd. Mikuš, roj. Ermenc
soproga poštnega uradnega ravnatelja v pokoju in poscstnica
Pogreb bo iz hiše žalosti Obrežna cesta lav sredo, dne 24. aprila, ob 14 do Glazije, odkoder jo prepeljemo v njen ljubljeni Gornji grad. Maša zadušnica bo v petek, dne 26. aprila, ob 6.30 v župni cerkvi
sv. Daniela v Celju.
Celje, dne 22. aprila 1940.
Franjo Natek, soprog; inž. Mirko in učitelj Stanko, sinova; Ana Lenko vd. Ermenc, mama; Marija Jolovšck, sestra; Franto, Tonček Natek in Vera por. Kraut, pastorki; Jelka in Štefi Mikuš, snahi; Vlado Kraut, zet — ter ostalo sorodstvo
(102) >Kako pa vse to veš, o kralj?« - »Čakaj, ti bo<m že povedal, punčka 1 Globoko v gozdu stanuje še eden mojih podanikov, in sicer čisto sam v hišici iz gobe, kot puščavnik. Imenuje se palček Samotarček.

Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Hišo
solidno zidano, za rento, kupim v lepem kraju Ljubljane za od 100 do 200.000 din. Opis in ceno v upravo »Slov.« pod »Penzioner« št. 5808.
čitajte »Slovenca«
i---»•-.i.T.-i V • s.
Stanovanja
IŠČEJO: Enosobno stanovanje
s kabinetom ali dvosobno iščem z junijem ali po zneje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mirna stran ka«.
Večje stanovanje
6—10 sob ali dvoje stanovanj skupaj, Iščem za avgust ali prej. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sončno stanovanje« 5960
\umn\
Čistokrvne pse doge
tri mesecp stare, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6156.
Kmetovalec ne odlašaj!
Nabavi si takoj najnovejšo
„DEEIHNG"-kosilnlco za travo
in žito, grablje, obračalnik za seno in vse druge poljedelske stroje v železnini
FR. STUPICA - Lfubijana
Gosposvetska cesta štev. 1
Velika zaloga vseh rezervnih delov za «DEERING«-stroje
,,,SLOVENEC44, podružnica t Miklošičeva cesla šl. 5
-S-
V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, oziroma mama, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
Helena Kalčič roj. Arhar
po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, dne 21. aprila ob 23.30 mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 23. aprila, ob 17 iz hiše žalosti Rožna dolina cesta XIII. št. 1 na farno pokopališče na Viču.
Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomini Rožna dolina, dne 22. aprila 1940.
Jože Kalčič, soprog; Jože, Stane, sinova; Himi Cepin roj. Kalčič, hči; Vido Cepin, zet — ter ostalo sorodstvo
Odbor Akademske zveze
naznanja vsem tovarišicam in tovarišem, da je v nedeljo, 21. aprila, ob pol desetih zvečer Vsemogočni poklical k Sebi sredi najlepših mladostnih načrtov za bodočnost našega tovariša
Emila Milaneza
stud. phil.f in člana Akad. kluba Straže
Pogreb pokojnega tovariša bo danes, v torek, dne 23. aprila 1940, ob pol dveh popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
Ljubljana, dne 23. aprila 1940.
Akademska zveza
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčit