116
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o sla v.
27.
Vrtovi arabski in turški.
(Konec.)
Po arabskih vrtovih so zavzemale cvetlice prvo mesto. In kakor so bili Arabci deca južnega podnebja, tako so bile tudi njihove cvetlice in sploh uresne rastline gotovo vse z južnih krajev, ter se niso mogle razširiti v osrednjo Evropo. Po arabskih vrtovih je bila velika množina četverovoglatih malih cvetnjakov, in po njih so rastle in cvetele rože, lilije, narcise, žefran, mak in seboj. Ti cvetnjaki so bili obrobljeni z nizko obrezanim grmjem kadulje ali žajbeljna, rožmarina in prave sivke. Ob stezah so stale ciprese, naranče, ci-trone, a sam vrt je zapirala gošča lavorik, zelenik, mirt, oleandrov in niargaran. Pravi ures teh vrtov so bile vitke palme, prekrasni vodometi in žuboreči potoKi. Po kraljevih vrtovih v Kahiri napravljali so cvetnjake v obliki pisanih sagov.
Arabci so v Evropo prinesli krasni egipetski papir, ki se je jim priljubil zaradi slikovite lepote svoje. Zasadili so ga na Siciliji, kjer je še dandanes v obližji Sirakuze najlepši ures ondotni okolici.
Žalostna verba je doma v Mali Aziji. Prvi jo spominja okolo 1000 1. arabski zdravnik in prirodoslovec Aviccena, in bas Arabci so jo najbolj razširili po Evropi.    Viseče veje njene izbujajo žalost v človeku.
Dateljnova palma je bila uže popreje v Evropo prinesena in zasajena zaradi uresa. Toda, ko je propadel kulturni svet, pošle so dateljnove palme po južni Evf$pi, Kar je bilo popolnoma naravno. Dateljnova palma po teh krajih ni obrodila, vrtovi in letni dvorci, katerim je bila za lepoto, bili so zanemarjeni in opuščeni, in v ljudstvu se je zgubila smisel za lepoto. Ali ko so se Arabci prikazali na obalah sredozemnega morja, vzdignila je zopet ponosna palma svojo pernato krošnjo ne-besu pod oblake. Na Španjskem j-e jo zasadil okoIo L 756. z lastno roko kalif Abderrahman I., ter je opeval svoje gojenke v uzvišeni pesmi. Vse one silne palme, s katerimi se dandanes ponaša Španjska, neme so priče arabske kulture. Trdi se, da tudi palme, ki dandanes lepotičijo Sicilijo, zasadili so Arabci. Prav tako so Arabci razširili palme tudi ob hvalinskem morju. Tako je postala arabska država ob enem gospostvo dateljnove palme, kakor je nekdaj bila rimska država gospostvo vinske trte in oljke. Arabec je menil v verskem fanatizmu svojem, da dateljaova palma po božji previdnosti more vspevati samo ondi, kjer &e veruje na islama, kakor da je slutil, da v hladnih pokrajinah evropskih ni ostanka arabski moči.
Zvezda arabske moči pa je začela polagoma ugašati in turška plemena so osvojila semitski vzhod. Križarske vojne so zbližale vzhod z zahodom, in tako je prišlo s turških krajev razno cvetličje v Evropo. TurKi so bili veliki ljubitelji lepega drevja, a vz^asti pisanega cvetja. Lepo uresno rastlinje, ki je rastlo in cvetelo v prvi njihovi domovini, na vedrem Turkestanu, prirastlo jim je taiso na srce, da se niso mogli ločiti od njega. Kedar so tedaj došli na Bospor, posadili so po vrtovih stambulskih zopet stare svoje ljubljence in ljubljenke. Vse lepe cvetlice in cvetnato grmje, ki je rastlo po širokem turškem cesarstvu, zbirali so neutrudljivo, ter prinašali na svoje vrtove. S Štambulom ali Carigradom bil je v prvem času v najbližnji dotiki Beč ali Dunaj, in je zato cvetličje s turških vrtov prišlo najpreje v Beč. Ob tistem času je živel na Dunaju vrlo zaslužen vrtnar Clusius, ki je največ storil za razcvet vrtnarstva na Dunaju. Cesar Maksimilijan L šel mu je na ro^e, dajal mu je vseh sredstev, da tem sijajneje uredi vrt v Laksenburgu in na samem Dunaju. Tudi je naročil svojemu poslaniku v Carigradu, da mu kar največ ures-uih rastlin dopošilja.
Tako je postal Carigrad in turško cesarstvo naj-važneji izvor krasnega cvetličja zahodni Evropi. Sploh pa se vse cvetlice in uresno drevje, ki rastejo po turških vrtovih, ponašajo z oholo oblico in živobojmm cvetjem. Naj omenimo samo nekaterih, ki smo jih prejeli s Carigrada.
Najbolj znano uresno drevo po naših krajih je divji kostanj. Gotovo je to najlepše tuje drevo, ki se je pri nas udomačilo. Divji kostanj se pri nas rad prime, dosti brzo raste ter postane visoko in jaso košato drevo, kot nalašč za šetališča. Zgodaj na spomlad se operi, in brzo potem razvije cvetove. Okolo 1550. i. prinesli so TurKi divji kostanj v Evropo, ter so ga v Carigradu radi sadili zavoljo njegovega cvetja, ki je osobito ugajalo njihovemu ukusu. Quackelbeen, zdravnik cesarskega poslanika Busbeka v Carigradu, poslal je zrnje divjega kostanja slavnemu vrtnarju Clusiusu, in tako so leta 1576. spoznali prvi divji kostanji na Dunaju. Od tu se je brzo razširil po vsi Avstriji. Ljubljana ima jako lepa in prijetna šetališča obsajena z divjim kostanjem.
Kako imeniten je bil nekdaj tulipan (Tulipa Ges-neriana)! Te cvetlice niso poznali v Evropi ne v starem ne v srednjem veku.                               (Konec prih.)