1ED.
OBZORJA STROKE poročila
■	ciklus etnoloških oddaj o letnih šegah in navadah ljudi na lakolnem Radiu Cerkno (november 1996-marec 1997),
-	klekljarska delavnica v okviru XVI, Čipkarskega festivala, 23, in 24. 8, 1997 (organizirala in vodila jo je Mirjam Gnezda),
-	kulturni dan na OŠ Spodnja Idrija z naslovom Kaj je to -etnologija?, 12. 11. 1997 (izpeljala ga je Mirjam Gnezda);
-	prireditve:
■	sodelovanje pri organizaciji etnološko-turističnc prireditve Čipkarski festival,
-	projekt Rudarska hiša zaživi v okviru XVI. Čipkarskega festivala, 23. in 24. 8, 1997,
•	štirje etnološko-kulinarični večeri v gostilni Nchesa;
•	publicistika:
-	objavljeni prispevki v publikacijah: Glasnik SF.D, Tradiiiones, ARGO, zbornik Etnološki ftlm med tradicijo in vizijo. Idrijski razgledi, Fiiatelist, Bilten Pošte Slovenije,
-	priprava za tisk raziskovalne naloge dijakov idrijske gimnazije Firma Franc Lapajne,
-	izbor motivov idrijskih čipk za redno serijo slovenskih poštnih znamk,
-	izbor motivov cerkljanskih laufarjev za priložnostno serijo slovenskih poštnih znamk;
-	predavanja in referati:
-	na mednarodnem simpoziju o karnevalih in maskah v Bincheju (Belgija), 7. 2. 1997, referat o cerkljanskih laufarjih,
-	v okviru Stalnega strokovnega izpopolnjevanja padagoških delavcev v šolskem letu 1997/98 refarat Etnologija v osnovnih šolah;
-	študijsko in strokovno izobraževanje:
-	udeležba na predavanjih v sklopu Muzeoforuma,
-	udeležba na zborovanju slovenskih muzealcev v Murski Soboti, 8. 10.-10.10.1997.
Mojca Šifrer Bulovec
POROČILO 0 DELU KUST0SIN3£ ZA ETNOLOGIJO V LOŠKEM MUZEJU V ŠKOF]I LOKI V LETU 1997
Leta 1997 je etnološki oddelek Loškega muzeja pridobil 110 predmetov. Med njimi je bilo največ tekstilnih: raznih delov oblačil, prtičkov, kotnih prtov, vezenih vrečk za glavnike in krtače, posteljnine in mrtvaških prtov.
Nadaljevalo se je delo v zvezi z muzejsko dokumentacijo: hemeroteka seje v preteklem letu povečala za 161 enot. negativoteka za 338, fototeka za 46 in diateka za 160 enot. Odkupili smo tudi videokaseto o oglarjenju, ki je bila posneta v loških hribih. Etnološki oddelek našega muzeja načrtuje postopoma preurediti postavitve stalnih zbirk, da bi bile bolj vabljive za obiskovalce. Tako sem bila v prvih mesecih preteklega leta močno zaposlena s postavitvijo klobučarske in glavnikarske zbirke, ki smo jo odprli in predstavili javnosti 2. julija 1997. Proti koncu leta sem začela pripravljati že nova scenarija za predstavitev čipkarske in sitarske obrti, ki sta bili nekdaj zelo razviti tudi v širšem okolišu Škofje Loke. V Škofji Loki smo imeli 28. junija 1997 prvič srednjeveški sejem. Na
S.E.D. 38/1,2 1998, stran 82
njem sem v sliki in besedi predstavila staro barvarsko obrt, ki je bila še posebej v samem mestu nekoč močno razvita. S kolegico Miro Kalan sva pripravili tudi dve delavnici, v katerih so otroci spoznavali pletarsko obrt in izdelovanje malega loškega kruhka. Januarja smo v grajski kapeli Loškega muzeja občanom predstavili knjigo Huliovi iz Stirpnika, za katero sem napisala strokovno oceno. Skozi leto sem imela tudi živahne slike s strankami, predvsem študenti, ki sem jim posredovala iskano gradivo iz naše zbirke. V tem letu so izšle tudi štiri nove bibliografske enote.
Damjana Fortunat Cernilogar
GORIŠKI MUZE] - TOLMINSKA MUZEJSKA ZBIRKA LETNO POROČILO 1997
Zametki Tolminske muzejske zbirke segajo v leto 1950. Takrat je bil v Tolminu formiran sedemčlanski pripravljalni odbor za ustanovitev muzeja v Tolminu. Le nekaj let po uradnem odprtju Muzeja za Tolminsko je bil leta 1958 združen z Goriškim muzejem in pod njegovim okriljem deluje še danes. Muzej je več let deloval v težkih delovnih pogojih (vlaga, pomanjkanje prostora in kadra). Leto 1992 lahko zato označimo za prelomno, saj se je tega leta pričela celovita obnova muzejskih prostorov. Vzporedno so potekali razgovori o pridobitvi novih prostorov za potrebe muzeja. Po dokončani prvi fazi obnove, to je delne ureditve razstavnih prostorov v pritličju in prvem nadstropju, so bile javnosti predstavljene arheološka zbirka - "Arheološka predstavitev Tolminske", začasna postavitev etnološke zbirke -"Iz zakladnice ljudske kulture Tolminske" in umetnostnozgodovinska zbirka. Objekt s svojim lepšim izgledom in z zbirkami pridobiva na ugledu, kar se kaže tudi v porastu obiska. Delo v muzeju je bilo v času obnove večkrat moteno in pogosto seje bilo treba sproti prilagajati nastalim razmeram.
Kratko poročilo o dejavnosti oddelka
V	Tolminski muzejski zbirki sta zaposlena kustos etnolog Margo Grego in kustosinja zgodovinarka Darruana Fortunat Černilogar. Iz programa javnih del je bila v muzeju zaposlena čistilka Cvetka Pičulin, Izidor Leban pa je skrbel za vzdrževalna in čuvajska dela. Od 25. avgusta je v muzeju opravljala de! pripravništva etnologinja Karla Kofol.
V	letu 1997 so se nadaljevala obnovitvena dela. V mansardi so bile dokončane in opremljene tri pisarne in knjižnica. V drugem nadstropju so položili v treh prostorih lesen pod. v štirih pa parket. Prostori so pripravljeni za postavitev stalne zbirke. V pritličju so bila montirana nova zunanja okna.
Kljub, zaradi obnove, še neurejenem depoju smo pridobili nove muzealije. Poleg gradiva, ki smo ga sami pridobili na terenu, je občina Tolmin muzeju podarila kredenco, skrinjo, zapuščino Andreja Cankarja in omogočila izdelavo dokumentarnih fotogratij Jake Čopa. Župan občine Tolmin je konec leta muzeju podaril dva
S.E.D. 38/1.2 1998. stran 83
poročila OBZORJA STROKE
1ED.
akvarela izdelana meti 1. svetovno vojno, sicer dar gospe Marije Mumar poročene Solarij. Število vseh muzcalij ocenjujemo na cca 6000 kosov. V zadnjih letih, ko je potekala obnova muzeja, zaradi večkratnih selitev depoja, vseh eksponatov ni bilo mogoče inventarizirati. V letu 1997 seje močno povečal knjižni fond. za 446 enot. Knjige smo preselili v obnovljen prostor v mansardi. Večino knjig smo dobili v dar. Tako sta tudi Arhiv R Slovenije in Narodni muzej Tolminski muzejski zbirki darovala večje število njihovih Publikacij, botodokumentaeijo smo sproti urejali. Popisanih je bilo 406 negativov z pozitivi, 274 diapozitivov in 56 reprodukcij. Pridobili smo nekaj arhivskega gradiva: 15 knjig, 7 zemljevidov. 34 Plakatov, 85 dokumentov, 10 načrtov. Sproti smo urejali hemeroteko. Pregledano je bilo 821 časnikov (Delo, Primorski dnevnik. Primorske novice. Oko).
v letu 1997 smo realizirali bogat program. Pripravili smo 6 likovnih razstav, eno fotografsko razstavo ter eno predstavitev knjižnega Prvenca. Konec leta smo skupaj z občino Tolmin pričeli s ciklom akademskih večerov v Coroninijevi graščini. Kustos Tolminske muzejske zbirke Marko Grego je aprila pripravil razstavo "Planine gornjega Posočja. Dediščina preteklosti za Prihodnost.", ki je gostovala v Huttriju v Italiji. Razstava je nastala v soorganizaciji Goriškega muzeja in občine Kobarid. Glede na to, daje delno obnovljeni muzej ponovno odprt za javnost dobri dve leti smo pač glede na možnosti (večina denarja je bila namenjena investiciji) skušali muzej promovirati na različne načine. Zbirko smo predstavili na sejmu Alpe Adria v Ljubljani (18.-22. 3.), muzejskem sejmu v Ljubljani (19. - 24. 5. ), na sejmu Maze v Vicchtu (Firenze, Italija / 23. - 31. 8.), na 5. mednarodnem sejmu gostinstva in turizma Gost Tur 97' v Mariboru (7. - 12. 10) in na sejmu "Dobrote narave, zdravje in zabave" v Novi Gorici (5.-9. II). v Mariboru in Ljubljani smo se predstavili s prikazom srednjeveškega pogrinjka ■ utrinek iz stalne razstave, drugje pa Predvsem s propagandnim gradivom in prodajnimi spominki. Muzejska zbirka bo predstavljena v seriji dokumentarnih oddaj o Posočju, ki jo pripravlja dr. Boris Filli z ekipo RTV Slovenija. O delovanju muzeja in razstavah je poročala tudi lokalna TV. Kustosa sta za različne uporabnike zbirala gradivo in željeno dokumentacijo. Marko Grego je bil mentor dijaku lesne šole pri izdelavi seminarske naloge o Kosovcm mlinu. Damjana Fortunat Černilogar je bila mentorica pripravnici Karli Kofol. Kustosinja je kot ¿lan uredniškega odbora in kot avtor treh prispevkov sodelovala Pn izdelavi Tolminskega zbornika 1997. Kustos pa je za omenjeni zbornik izdela! in pripravil slikovno gradivo. Sodelovala sta z zgodovinsko sekcijo iz Bovca. Aktivno sta sodelovala na simpozijih, ki 50 Potekali v Bovcu (13. 8. in 22. 11.) in v Kobaridu (25. 10.). Kustosinja je kot mentor zgodovinske skupine sodelovala na M. Mladinskem raziskovalnem taboru v Dolenji Trebuši in sodelovala s Predstavniki Črnega križa iz Salzburga pri pripravi spominskih ^'ošč padlim v I. svetovni vojni, ki so pokopani na vojaških Pokopališčih v Zgornjem Posočju.
Pripravnica je uredila vso hemeroteko po enotenem sistemu in nastavila dosjeje po občinah oziroma krajih. Obisk muzeja je bil glede na pogoje kar dober. Muzejske zbirke in razstave v muzeju si je ogledalo okrog 3000 obiskovalcev.
Razstavna dejavnost:
^ lolminski muzejski zbirki (TMZ) sla na ogled arheološka zbirka naslovom "Arheološka predstavitev Tolminske", etnološka zbirka
Zakladnice ljudske kulture Tolminske" in kulturnozgodovinski oddelek.
a)	razstave v TMZ
-	Likovna razstava Borisa Y. Rožiča - 14. 2. / 4. 3.
-	Likovna razstava Dore Plestenjak in Domna Slana - 6. j. I 4. 4.
-	Likovna razstava Poldeta Miheliča - 9. 5. / 6. 6.
-	Likovna razstava skupine I.IK iz Izole - 27. 6.1 14. 8.
-	Razstava ilustracij Lucijana lieščiča - 11. 9. / 10. 10
-	Fotografska razstava Jaka Čopa • 18. 10/7. 11.
-	Likovna razstava Leopolda Stmada - 28. 11, / 24. 12.
b)	druge prireditve v TMZ
-	Literarni večer - 6. 2. (pripravila ZKO Tolmin)
-	Literarni večer - 26. 3. (pripravila ZKO Tolmin)
-	Predstavitev romana Saše Vuga, Opomin k čuječnosti - 5. 6.
1. akademski večer v Coroninijevi graščini - gost akademik prof. dr. Emilijan Ceve - 27. II.
c)	gostujoče razstave TMZ
Buttrio, Italija - 24. 4. - 5. 5. 1997, kustos Marko Grego je pripravit razstavo "Planine gornjega Posočja. Dediščina preteklosti za prihodnost." Organizator razstave Goriški muzej in občina Kobarid.
Raziskovalna dejavnost:
a)	raziskovalne teme
* Damjana Fortunat Černilogar je kot mentor zgodovinske skupine sodelovala na 11. Mladinskem raziskovalnem taboru v Do!et\ii Trebuši od 7. do 14. julija. Tema raziskav je bila poselitev doline ob Hotenji in sistem oštevilčevanja hiš. ki se je na tem prostoru trikrat spremenil.
-	Marko Grego je kot mentor sodeloval pri raziskovalni nalogi o Koso ve ni mlinu.
-	Pričeli smo s pripravami za postavitev stalne zbirke v 2, nadstropju in se predvsem posvetili problematiki tolminskih kmečkih uporov in pripravi secnarija celovite predstavitve Tolminske.
b)	sodelovanje na okroglih mizah in simpozijih:
■ Bovec. 12. 8. * na simpoziju "O soški fronii in prehoju pri Kobaridu", ki sta ga priredila Socialdemokratski narodni forum in Nova revija je sodelovala mag, Damjana Fortunat Černilogar s prispevkom "Kritičen pregled virov z oziram na Odnos bojujočih se strani na soškem bojišču do obstoječe kulturne dediščine". Prispevek je bil objavljen v Novi reviji.
-	Kobarid, 25, 10. - na simpoziju ob 80. Icinici preboja pri Koharidu, ki ga je pripravil Kobariški muzej je sodelovala mag Damjana Fortunat Černilogar s ris pevko m "Preboj pri Kobaridu in posledice votne za civilno prebivalstvo in kulturno krajino". Prispevek bo objavljen.
-	Bovec. 22. II. - na Soških razgovorih 1997/98 v organizaciji Zgodovinske sekcije Bovec - KUD Golobar je mag. Damjana Fortunat Černilogar predstavila "Muzej v Tolminu od prvih zametkov do nove podobe in moderne postavitve novih zbirk. Marko Grego pa je spregovoril u problematiki odpiranja lokalnih zbirk in zbiranja premične dediščine. Prispevek bo objavljen.
e) bibliografija mag. Damjana Fortunat Černilogar,
-	Soška fronta ni peskovnik. Mag št. 17 - 18, letnik 3, 23. april 1997, s. 97
-	BroSura: Gabrje, vojaika kapela (slov.. angl., nem.. Hal.), Tolmin 1997
-	Tolminski muzej od prvih zametkov do nove podobe in moderne postavitve novih zbirk.
Tolminski zbornik 1997, Nova Gorica 1997, s. 2! - 34
-	Gorenja Trebuša v preteklosti. Tolminski zbornik 1997, Nova Gorica 1997. s. 113-118
-	Simon Gregorčič ■ njegov rod in rojstna hiša. Tolminski zbornik 1997, Nova Gorica 1997, s. 337 - 342
-	Marko Grego, "Planine gornjega Posočja. Dediščina preteklosti za prihodnost.", april - maj 1997