Nesrečen dan orjanov Matijček, to vam ,je bil pač ves Gorjanov Matijček! Priden, razposajen, vesel, tih — vse vam je bil, samo nikoli ne dolgo časa. Kakor ga je prijelo, tako je pa ravnal: da bi ostal stauoviten, tega rau ni bila skrb. Zato tudi ni ni& čudnega, če je vže veliko skusil na tem božjem svetu, če prav je še le zadnjo zimo spolnil deveto leto. Devet let sicer res ni Bog si ga vedi kako dolga doba, a poraisliti je treba, da zdrav, živ deček, kakeršen je bil Matijček, na dan vže nekaj predirja in prevpije in prenagaja! In koliko v devetih letih! Pa da mi vsakdo bolje veruje, povem raje, kaj se je vse pri-petilo Matijčku samo jeden dan, tisti rnesrečni dan." No, bilo je ob žetvi. Vroče je bilo, to so zatrjevale ža-njiee, govorili kosci in pastirji. Da. da, pastirji ne leže vedno v senci, ampak trda jim prede, kadar nadležne muhe vznemirijo živino, da se razkropi na vse strani po grmovji. Tačas je traba biti urnih nog, drugače pa ni ¦—*** 91 >¦•—- kaj domov gnati. Gorjanov Matijček je po navadi pasel dopoludne, ker je hodil v popoludansko šolo. Starejša njegova sestra Minka pajehodila dopoludne v šolo in gonila popoludne živino na pašo. Ko je toraj vročega dopoludne Matijček pasel svoje krave, zbezljale so mu prav vse. Lovil jih je ter dirjal za njimi, pa obodel se je stopivši na bodečo nežo in potem ni miroval, dokler mu ni posodil sosedo? Gašper svojih črevljev. Temu so se namreč tako osušili od zime sem, da jih ni mogel več obuti, da-si jih je namakal nekoč tri cele ure. Matijček je pa skoraj stopil vanje. Kako tudi ne? Saj je bil Gašper jnnogo večji in starejši, no pa tudi — lenejši, hodil je namreč še vedno z malimi v popoludansko šolo. Matijček je bil prav zadovoljen s prevelikimi črevlji; na vse zgodaj je vže štorkljal neko jutro v njih po veži in koraaj čakal, da bi bile krave pomolzene. „ Kako bodeš pa pasel v črevljih ? Saj bodeš izgubil vso živino, ker ne moreš teči! Na potu bodi bos, tam ni trnja, sicer strgaš obutalo do zime in tedaj ne boš imel kaj obuti," opominjal ga je oče. Matijček je sieer obljubil, storil pa vse drugače. Ce tudi ni mogel nikamor steči ali splezati, vender so mu bili črevlji tako všeč, da jih je imel ob jednajstih, ko je domov prignal, še vedno na nogah. nKaj sem ti pa rekel davi?" pokaralgaje zato oče. nSedaj bi nosil čretflje, vzpomladi bodeš pa brž bos, da le sneg skopni po cestah, potem pa kašljaš noč in dan. Kar precej jih sezuj!" Nič kaj rad ni ubogal Matijček in dolgo ni spravil črevljev z nog. nMatijček, pojdi, pojdi h kozolcu in odganjaj kokoši, vse pfclno jih je." To lahko delo mu je naložila mati, pa Matijčku se je zdelo neizrečeno težko. Najraje bi bil šel k sosedovemu Gašperju, s katerim sta vedno skupaj tičala, kadar sta le utegnila. nMorda pa Gašper pride k meni." utolaži se naposled in gre h kozolcu. Ni bilo dolgo, in Gašper se mu res pridruži. »Matijček, ali greva gledat," tako ga začne brž vabiti, nkako zidajo našo kaščo ?" nNe smem," brani se Matijček, npaziti raoram, da kokoši ne bodo delale kvare pri žitu." . nEj, kaj bi to! Ali si ne znaš pomagati? To nadlego sitno tako daleč od-podiva, da se dolgo ne povrne, pa si prost. Kar po njih! Šu—šu—ii!" Matijčku je bil nasvet všee. Kokoši so morale v tek, dečka pa sta se na-potila k Plevuikovi kašči — tako se je namreč reklo na Gašperjevem domu. Nič. posebnega ni bilo videti tu, a naša znanca sta vender le oblezla vse kote. Nazadnje se spravita celo na podstrešje in stikata ondi. Ko se vže vsega naveli-čata, zleze Gašper prvi po lestvi oavzdol, Matijček pa jo raahne za njim. A ni stopal dovolj oprezno, in lestva, ki ni bila nič kaj trdno prislonjeiia, zdrsne na stran, ia Matijček je bil hkrati ua tleh. „ Ali si se kaj udaril ?" popraša ga Gašper. nMalo, pa ni sile," odreže se Gorjanov, toda ni govoril resnibe. Prav pošteno se je kresnil na roko ob neki kamen, pa bil je tako prestrašen, da še dobro vedel ni, kaj se mu je pripetilo. Sčasoma pa ga je začela rana skeleti in kri teei, vender ni hotel povedati Gašperju. Tiho je vtaknil roko v žep in kmalu odšel, češ, da raora nazaj h kozolcu, ker ga bodo morda v kratkem klieali k južini. Pa ubogi 6* —~< 92 >¦•— Matijček ni irael sreče. Z očetom sta prišla namree vsak od jedne strani h kozolcu, perotnina je pa prav pridno poskakovala po najboljše klase. BKod se potikaš, ti grdin ti ?" pozdravi ga oee ne posebno prijazno. „ Ali meniS, da kokoši pobirajo zrnje po tleli in vtikajo v klase ? — Šu — šu ! Kolikokrat ti bodem še zabičeval, da mi kratko malo ne zahajaj vedno k Plevnikovim ?" Dobro, da je mati prišla na prag in rekla, da je južina vže v skledi. Pri jedi je bil Matijček nenavadno molčeč in nekam bled, levice pa ves čas ni vzel izžepa, če prav je z desnico sajno komaj lupil krompir. Materi se je to čudno zdelo. nKako pa danes nerodno ješ?" pokara sinčka in ga resno pogleda. Tudi oče se ozre in zapazi na sivih hlačah krvavo progo. nNo, kaj pa je to ?" zavzame se ia prime Matijčka za levo roko. Ta je bil izdan. Vse ,je moral poredati in še le sedaj je tudi sam videl, kako zelo se je bil -ranil. Začelje jokati, ker ga je bolelo in ker se je bal kazni. ,Doma bi bil ostal — sedaj pa imaš! Še nekaj gorkih bi se ti spodobilo po vrhu, da bi bolje pomnil!" Tako mujegovoril oče resno ter bil žalosten zaradi Matijčkove neubogljivosti. Le-ta se je sedaj tudi vže sam kesal ter obljubil: BSaj ne bodem nikoli več!" Tačas je prišla Minka iz šole, in treba je bilo Matijčku misliti na šolo. Obesil je toraj torbico čez ramo in se kmalu napotil iz vasi. Komaj je prišel mimo zadnjih hiš, dotekel ga je vže Plevnikov Gašper. »Matijeek, Matijček!" klical je tiho za njim, ^poeakaj, nekaj ti povem! Veš, kaj mi je prišlo na raisel'? Danes je tako lepo vreme, nikar ne hodiva v šolo, tam bode strašno dolgočasno. Pojdiva raje po borovniee, jaz vem zanje, pa za koliko! Vse tema jih jo in kakšnih!" nNe grem," ugovarja mu tovariš, ndoma bodo zvedeli, pa bom tepen, v šoli pa kaznovan. Saj lahko počakava; če me bodo pustili po šoli, greva jih brat takrat." . rT, saj se v šoli sedaj ne bomo učili nič novega, ker bode v soboto vže sklep. Samo ponavljamo — tisto pa vže vse znava." Matijček je jel omahovati: nPa vender" — BBojazljivec, le pojdi sedet v šolo, meni se bode pa bolje godilo pri borov-nicah." In Gašper jo krene sam s ceste na stezico, ki vodi ob potoku v gozd, Matijeek pa obstane na mestu. Ead bi šel v šolo, ker mu govori vest, da je to njegova dolžnost; zelo pa ga mikajo tudi borovniee. Vže se prestopi po cesti naprej, a noge nečejo slušati . . . Plašno se ozre po cesti nazaj, potem pa steče za Gaš-perjem ... Iz prva sta hodila urno, da ne bi ju videl kak sošolec ali domačih kdo. Ko sta pa ctospela v gozd, mudilo se jima ni nikamor več. Knjige sta odložila pod košat hrast. potera pa urno k vodi! . . „Ali imaš nožek?" poprašal je Gašper Matijčka. »Narediva mlin!" Matijček je posodil Gašperju pipec. Potem je pregradil vodo s skalami in jo tako napeljal, da bi lepo gnala mlin. Gašper pa je hitro jel rezati pripravnih ¦ palic. Ker sta oba hitela, bil je mlin kmalu narejen. Na dveh rogovilastih palicah se je vrtelo kolesce s šestimi lopaticami. In to vrtenje jima je bilo tako všeč, da sta kar gledala in gledala. Valeki pa so šumeli med skalami in hiteli naprejj • veselo se pomenkovaje. Da. da, valčki so se pogovarjali, in žal, da Matijček ia Gašper nista razumela njih govorice. Ali morda mislite. da je tisto šumenje v potoku samo tako? Kaj še! Le poslušajte, kaj se meuijo valčki v strugi! { „Ali si vže? ali si vžeV kličejo prvi tistim, kateri so kaj zamude za to ali ono skalo. In le-ti jim odgovarjajo: BVže, vže, vže!" ter hitu za njimi. Mar-" sikateri valček — ubožček pa zaide, ne more "naprej, zato se žalostno oglaša: ,,Ne še, ne še—še!" A drugi ga spodbujajo, naj se le frudi čez skalao zagrajo, češ: nBodeš vže! le še, le še!" Tako žvrgolo valčki v jedno mer, in ker jih ,je na sto in sto in ker se pri vsaki skali mude s takimi pomenki, nastane ono skrivnostno šumenje. Bog jih je ustvaril majhne, slabotne, a pogurane, vedno delavne. Ne po dnevi, ne po noči ne počivajo, ampak brez prestanka potujejo proti morju. Matijček iu Gašper sta gledala mlin ter slušala žuborenje, vender nista slišala oponiina, da je treba veduo delati in da je napačno tratiti čas, kakor sta ga onadva. Id ker nista bila pridna, tudi nista bila vesela, kakor marljivi valčki. Ne-kako dolgočasiti sta se jela. »Kje so pa borovnice? Skoraj sva jih pozabila," izpregovori najprej Matijček. ' i * BGlej no, saj res!" pritrdi mu Gašper; še malo naprej morava, saj niso več daleč." Kmalu potem sta dospela zares na prostor, kjer je bilo polno zrelih jagod — , Ijorovnic. Fridno sta jih zobala, dobre so bile. A vender, kadar je kaj zašumelo, zganil se je Matijček, misleč, da ju jo kdo zalotil. To je pač čudno, da nemiroa vest vedno trepeta! — Ko se jima je dozdevalo, da se tovariši vračajo iz šole, napotila sta se domov. nKaj imam tudi jaz tako črne ustniceV začudil se je med potjo Matijček zapazivši, da so Gasperju pustile jagode precej sledu. ^Prav pošteno si marogast!" posmejal se mu je Gašper. nTak ne smem dornov," odgovoril je prvi, in oba sta se šla umivat k potoku. Ne dolgo potem pa sta se srefno vrnila dom6v. Malo tesno je bilo Matijčku, ko je prestopil hišni prag. .,- nAli si bil kaj vprašan?" nagovoril ga je oče. nNič,u odrezal se je sinček. — nNič ne vedo," tolažil se je zadovoljno; ~ ,,nfe hudega ne bode." nSedaj idi pa Minki na pašo pomagat in drevi kmalu domov priženita," velel mu je na to oče. * Matijček je skrivaj pobasal svoje ]jube črevlje ter šel za sestro na pašnik. • Sama bi bila narareč težko prignala krave in ovce domov, kcr se žival tako rada razkropi. Običajno je Matijček pasel ovce, kadar sta bila oba z Minko pri živini, zato ker je imel posebno rad koštruna. Preeej dobro ga je vže naučil trkati, Češ, da se ga bodo drugi otroci bali. nBaca—trk! baca—trk!" klical mu je včasih in nastavljal roki. No, danes je skoraj pozabil svojega Ijubljenca, črevlji so ga preveč premotili. Proti veeeru je naprosil Miuko, naj ona žene ovce, ker je sam v črevljih težko tekal za njimi, krave so pa bolj počasi in pametno stopale. Obveljalo mu ' je in pognal je prvi domov. Mislil je pa samo na črevije; vsako trnje je pohodil, češ, danes sfe te pa ne bojini. Tam ob potu je bil kup kamenja. Brž je bil na njem! A okrogli kameni so se razraaknili, in Matijček je telebil na tla. Počasi je v - ¦ vstajal. Koštrun pa je menil, da se bosta raalo poigrala z Matijčkom, požene se toraj od zadaj in ga podere, še predno je bil na nogah. Našemu pastirčku je bila ta burka bore malo všeč in lezel je vnovič k višku. Koštrun pa zopet nazaj — trk! — in Matijček še vedno ni hodil. Pri drugem padci se je tudi precej udaril na glavo, a koštruu se je vender*še pripravljal za nov naskok, toda Minka ga je odpodila. Matijček se je nekaj kisal, pa bolj na skrivnem, ker se je sramoval sestre. Ta večer je izprevidel, kaj se pravi: nBaca—trk" . . . Doma je naglo skril črevlje, da ne bi ga zopet karali, potem pa je šel v hišp čakat večerjp. Za vrati na klopi pa je sedel ta večer star berač, ki je navadno prenočeval pri Gorjanovih. BTi dečko, ti imaš urne noge, ali bi skočil h krojaču in mi prinesel za dva krajcarja sukanca? Rad bi se malo zašil." Tako je poprosil mož Matijčka. Ta je bil postrežljiv in mu kmalu prinesel, kar je želel. rNo, ker si me tako hitro ubogal, podarim ti nožek. Tam za potokom v go^du sera ga našel; sam ga ne potrebujem." Reksi, pomolil mu je pipec. rBog povrni!" zahvalil se je Matijček uljudno ter močno zarudel, ko je spoznal svoj lastni nožek, kateri sta bila popoludne izgubila z Gašperjem, a ga doslej še ni pogrešil. BPokaži, kakšen je?" dejal je oče. Nerad ga je izročil Matijček. rčisto tak je, kakor tvoj, glej, glej!" čudil se je oče Gorjan. BKje pa imaš svojega, da primerjam? In še celo tako zarezo iraa, kakor tvoj! To je čudno!" Matijčku se pa ni zdelo nič čudno, marveč hudo, hudo. BMari bi bil Sel v ^olo," zdihoval je in se kesal. A bilo je prepozno. Spokorno je toraj spoznal svojo napako in prosil odpuščenja. Beraču je bilo žal, da je spravil Matijžka v tako zadrego, zakaj menil je, da ga bode močno razveselil; toda oa ni bil krir. BZa kazen pojdeš brez večerje spat!" Tako je ukazal oče resno in mati je bila tudi takih mislij, da se Matijčku ne godi krivica. Samo Minki je bilo budo, ker je brat jokal. Pa kaj je hotela ? Ali ni zaslužil tega ? BZ Gašperjem ne grem nikoli in nikamor več," sklepal je ta večer Matijček v svojem srci in premišljeval nesrečni dan. Bil je popolnoma prepričan, da ne doživi nikdar več tako žalostDega. Da bi ga le kdaj zmodrilo! I, Gorjanov Matijček, to vam je bil pač res Gorjanov Matijček! Kajtimar