Položaj primorskega učiteljstva. rimorsko učiteljstvo bije obupen boj za vsakdanji  kruh. Leta m leta raoledujejo ti ubogi pijonirji narodne prosvete za izboljšanje gmotnega stanja, a merodajni krogi, ki imajo v rokah usodo uciteljstva, iraajo za vse le opravičene prošnje gluha ušesa ter niraajo srca za ubogega narodnega tlačana in trpina. Ta lahkomiselna prezirljivost se utegne hudo maščevati nad slovenskim narodorn v našem Primorju. Narod, ki hoče obstati in napredovati, si mora ustvariti najprej dobro šolstvo ter plaoati svojega učitelja tako, da bo mogel brez skrbi za vsakdanji kruh posvetiti svoje sile svojeinu važnemu poklicu. Dobro šolstvo je prvi pogoj narodnega obstanka in ijudske blaginje. Kdor pa trdi, da je treba rešiti poprej vsa druga vprašanja, kakor vprašanje o učiteljskih plačah, ta ne pozna narod&vih potreb! V prvi vrsti bi raoralo v boju učiteljstva za vsakdanji kruh stati ob strani slovensko časopisje ter poučevati preprosti narod o važnosti šolstva in učiteljskega stanu za vsak narod in posebe še za slovenski narod. Tako je delalo slovensko časopisje Ijubljansko lansko leto, ko je kranjsko učiteljstvo prosilo za izboljšanje gmotnega stanja. Zal, da priraorsko časopisje glede na izboljšanje učiteljskih plač v Primorju ne izvršuje le svoje naloge, ampak še celo nasprotuje opravičenim učiteljskim prošnjara. Zato srao bili pa prav veseli, da se je usmilil primorskih naših tovarišev ,,Slovenski Narod" ter jim dal v tem trdem boju na razpolago svoje predale in zastavil v svoji 253. številki z dne 4. t. m. pod gornjim naslovom krepko besedo zanje. Hvala mul.Tako je prav! Tisti je pravi prijatelj šole in uciteljstva, kdor pozna učitelja tudi v stiski in potrebi njegovi. Dotični članek slove: Zadnji čas se čujejo pogostoma glasovi, opisujoči mizerijo priraorskega učiteljstva. Ti glasovi pričajo, da je materijalno stanje učiteljstva tako klaverno, kakor samo še v najzaostalejših kronovinah, in se je kar čuditi, da je učiteljstvo doslej sploh prenašalo take razraere in raoglo izhajati v takem uboštvu. 0 priraorskem učitelju se lahko reče, da ima preraalo, da bi mogel živeti, in preveč, da bi vsled pomanjkanja umrl, in to označuje dovoij njegov položaj. Materijalne razmere primorskega učiteljstva so že naravnost sramotne, in je regulacija uciteljskih plač naj- nujnejša zadeva, katero je rešiti v Istri in na Goriškem. Ta zadeva je veliko nujnejša in tudi dosti važnejša kakor kak poštni pečat, ker je učiteljstvo eden prvih faktorjev v vsern narodovem življenju, sosebno pa še v življenju politično in gospodarsko prikrajšanega naroda. Zahteve primorskih uciteljev govore same zase in so tako uteraeljene, da jim ne more nihče ničesar ugovarjati. Tudi primorsko časopisje ne taji, da se raorajo plače urediti in da se mora učitelju zagotoviti človeškega bitja dostojna eksistenca, a vzlic terau nacelnemu pripoznanju niso našle učiteljske zahteve pri tem časopisju tistih simpatij, katere zaslužijo. S sarnim načelnim priznanjem pa učiteljstvu ni prav nio pomagano, saj postane naposled vsak človek načel sit, kadar kruha strada, in priraorsko učiteljstvo — strada. Prav ker so zahteve goriškega in istrskega učiteljstva popolnoma utemeljene, ne raoremo umeti postopanja priraorskega časopisja. Ton, v katerera se govori z učiteljstvom, je taksen, da sporainja citatelja nehote na tiste ošabne kmete, ki bi še dandanes najrajši videli, da bi bil učitelj vsemu svetu pokorni ,,šomašter" in bi moral hoditi od hiše do hiše po hrano, kakor v onih »dobrih starih časih", ki se na srečo ne vrnejo nikdar več. Eden teh listov je na pritožbo iz učiteljskih krogov odgovoril z osebnimi napadi in zgražal se je pri tem tako, da je kar dva klicaja postavil tam, kjer je povedal, da kaplan nima nič boljšega stanovanja kakor dotični ucitelj, ki se je osmelil popisati splošne učiteljske razmere. Še slabše je pa uoiteljstvo naletelo pri drugera listu. Ta je uciteljstvu brezobzirno povedal, da še ni prišel čas za rešitev njegovih pritožb, da je sedaj druge reči reševati in da tudi denarja ni, češ, kdo bo pa plaoal regulacijo učiteljskih plač. Postopanje . časopisja je med učiteljstvom na Primorskem naredilo najslabši vtisk, kar nam kažejo različne pritožbe, ki so nara došle. Učiteljstvo je užaljeno in to po pravici, ker je smelo za svojo potrpežljivost, za svoje požrtvovalno in uspešno delovanje pričakovati vsaj v krogih inteligence boljšega priznanja. Učitelj je za narodovo prosveto prav tako važen faktor kakor duhovnik, če ne še važnejši, in učiteljske razmere na Primorskera so sila slabe, naj v kakera kraju tudi kak kaplan nima nič boljšega stanovanja kakor uci- telj. Regulacija je nujno potrebna in sodi med najvažnejše zadeve, katere je na Priraorskern rešiti, med tiste, katerih nikakor ni odkladati, a ob sebi je umevno, da jo bo plačal davkoplačevavec, saj učitelj davkoplačevavcu največ koristi. Ge je kranjski davkoplačevavec, ki se tudi ne valja v izobilju, zraogel troške za regulacijo učiteljskih plač, jih zmore tudi primorski. Od nekdaj je bila naša zahteva, da raora biti učitelj naš, ves naš, da z veseljem izpolnuje svoj težavni, a velevažni pokJic. Učitelj je eden poglavitnih stebrov v naši narodni organizaciji, v njegovih rokah je več ali manj usoda prihodnje generacije, a kako naj izpolnuje svojo nalogo, ako nima za življenje niti najpotrebnejšega, ako mora živeti kakor kak pisar in često še slabše? Re^ulacija učiteljskih plač ni nobena milost, kakor menda raeni priraorsko časopisje; učiteljstvu ni treba zanjo beračiti, ker iraa pravico zahtevati, naj se njegovo težko in pošteno delo tudi pošteno plača, in primorsko učiteljstvo sme regulacijo plač toliko bolj zahtevati, ker mu nihče ne more odrekati priznanja, da svoj poklic z unerao, vestno in točno izvršuje. Kranjska dežela je napela vse sile, da je svojemu učiteljstvu zagotovila dostoJDO eksistenco. V očigled temu je nemogoče, da bi druge sosedne kronovine zaostale, in so primorski poslanci vezani, da se za učiteljstvo zavzerao. Pričakujerao, da to brez odlašanja store in to v interesu učiteljstva, v interesu šolstva in v interesu vsega prebivavstva. Preziranje opravičene zahteve primorskih učiteljev bi moglo imeti najžalostnejših posledic ne samo za šolstvo na Primorskem, ker bi učitelji trumoraa bežali iz dežele in bi zmanjkalo naraščaja, ampak tudi za vso našo narodno stvar, in radi tega uparao, da ne apelujemo zaman na poslance, ampak da bodo ti nemudoraa storili vse, kar treba, da se ugodno dožene to prevažno, če ne najvažnejše primorsko vprašanje. Wr*~