ISSN 2385-930X STATOPIS statistični pregled Slovenije 2015 Statopis – Statistični pregled Slovenije 2015 Zbral in uredil: Martin Bajželj Oblikovanje infografik: Matjaž Erker Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/publikacije Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si @StatSlovenija UVODNA BESEDA Statopis je zaživel pred enim letom. V tem letu je »prehodil« dolgo in zelo lepo pot. Predstavljen je bil na konferencah in ob drugih dogodkih po Sloveniji, Evropi in tudi Združenih državah. Morda še kje, pa tega niti ne vemo. Pojavil se je na televiziji, v spletnih medijih, veliko se je pojavljal na družbenih medijih, krožil je po navadni in e-pošti, veliko tiskanih izvodov smo razdelili kot promocijsko darilo. Kljub visoki nakladi jih je v našem skladišču zmanjkalo že mesec pred izidom nove izdaje. In kar je glavno, vsi odzivi, ki smo jih dobili, so bili pozitivni. Koncept publikacije ostaja enak tudi v drugi izdaji: jedrnata, jasna in zanimiva predstavitev naših podatkov. Znova smo izbrali le delček – po našem mnenju – zanimive in aktualne vsebine, ki smo jo predstavili z infografikami in drugimi grafičnimi prikazi ter dopolnili s kratkimi besedilnimi poudarki. Naslovi poglavij se ujemajo z vsebinskimi področji statistike na naši prenovljeni spletni strani, zato boste brez težav dostopali tudi do vseh drugih vsebin, ki jih v Statopisu ni. Novost letošnje izdaje je poglavje o zdravju, izdelano v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, ki je eden od pooblaščenih izvajalcev dejavnosti državne statistike. Vabimo vas, da si ogledate novo izdajo Statopisa in preberete zgodbe, sestavljene iz uradnih statističnih podatkov. Genovefa Ružić generalna direktorica KAZALO UVODNA BESEDA ......................................................................................................................................................... 3 DRŽAVA IN RAZVOJ OZEMLJE IN PODNEBJE........................................................................................................................................................ 6 LJUDJE IN DRUŽBA PREBIVALSTVO..................................................................................................................................................................... 10 IZOBRAŽEVANJE .................................................................................................................................................................. 14 DELO IN BREZPOSELNOST .................................................................................................................................................... 18 PLAČE IN STROŠKI DELA ...................................................................................................................................................... 22 KAKOVOST ŽIVLJENJA.......................................................................................................................................................... 26 SOCIALNA ZAŠČITA ............................................................................................................................................................. 30 ZDRAVJE ............................................................................................................................................................................. 34 KULTURA IN MEDIJI ............................................................................................................................................................. 38 OKOLJE IN NARAVNI VIRI OKOLJE................................................................................................................................................................................ 42 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO ............................................................................................................................. 46 ENERGETIKA ........................................................................................................................................................................ 50 EKONOMIJA IN FINANCE BDP IN NACIONALNI RAČUNI............................................................................................................................................... 54 CENE IN INFLACIJA .............................................................................................................................................................. 58 EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO ........................................................................................................................................... 62 PROIZVODNJA IN STORITVE GRADBENIŠTVO ................................................................................................................................................................... 66 INDUSTRIJA ......................................................................................................................................................................... 70 PODJETJA ............................................................................................................................................................................ 74 RAZVOJ IN TEHNOLOGIJA .................................................................................................................................................... 78 TRANSPORT ......................................................................................................................................................................... 82 TRGOVINA IN STORITVE....................................................................................................................................................... 86 TURIZEM.............................................................................................................................................................................. 90 STATISTIČNA ZNAMENJA, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE................................................................................... 94 Slovenija meri 20.273 km2. Po svoji površini se med vsemi 257 državami sveta uvršča na 155. mesto (www.cia.gov). Kopenska državna meja Slovenije je dolga 1.322 km. Slovenija ima polovico svoje meje skupne s Hrvaško. V zadnjih 10 letih se je v Sloveniji število naselij povečalo za 37, število ulic za 449 in število hišnih številk za 39.441. Površina Slovenije (km2) Dolžina kopenske državne meje (km) Število kohezijskih regij Število statističnih regij Število upravnih enot Število občin Število naselij Število ulic Število hišnih številk Povprečna letna količina padavin (mm) Povprečna letna temperatura (°C) Viri: GURS, SURS, ARSO Povprečna letna količina padavin in povprečna letna temperatura zraka 20.273 1.322 2 2 12 12 58 58 211 212 6.034 6.035 10.349 10.368 543.374 548.537 1.595 1.957 9,3 10,3 Leto 2014 je bilo najtoplejše in najbolj namočeno leto v zadnjih 10 letih. V tem letu je padlo povprečno 1.957 mm (l/m2) padavin. Najmanj padavin v zadnjih 10 letih je padlo v 2011, in sicer 1.088 mm. V 2014 je bila povprečna letna temperatura zraka 10,3 °C. Najhladnejše leto v zadnjem desetletju je bilo leto 2005 s povprečno letno temperaturo zraka 8,3 °C. V 2014 je bila Povprečna mesečna količina padavin in povprečna mesečna temperatura zraka, 2014 povprečna julijska temperatura zraka 18,4 °C. To je bil tretji najhladnejši julij v zadnjih 10 letih. Hladnejša sta bila julij 2011 (18,1 °C) in julij 2005 (18,3 °C). Najhladnejši mesec v zadnjih 10 letih je bil februar 2012 s povprečno temperaturo zraka -3,2 °C. V 2014 je padlo največ dežja v februarju, 278 mm. Najbolj deževen mesec v zadnjih 10 letih je bil september 2010 (326 mm padavin). Najmanj padavin pa je padlo v novembru 2011 in marcu 2012 (10 mm). Vir: ARSO Letne količine padavin in povprečne letne temperature zraka po meteoroloških postajah, 2014 Količina emisij toplogrednih plinov v zrak je bila največja v 2008. Takrat je bilo v zrak izpuščenih 21.384 Gg ekvivalenta CO2 teh plinov. V naslednjem letu (2009) se je količina emisij toplogrednih plinov znatno znižala, od 2009 do 2011 pa se skoraj ni spremenila. V 2012 se je ponovno znižala, v 2013 pa je dosegla najnižjo raven od leta 1995. Toplogredni plini Po podatkih ARSO se je koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 od leta 1750 povečala za okrog 40 %, povprečna globalna temperatura na zemeljskem površju pa se je v zadnjih 130 letih zvišala za okoli 0,85±0,2 °C. Celotna količina izpustov toplogrednih plinov v zrak Vir: ARSO Deleži posameznih plinov v celotni količini izpustov toplogrednih plinov, 2013 V 2013 je bil delež ogljikovega dioksida med toplogrednimi plini daleč največji: 80 %. Delež metana med toplogrednimi plini je v 2013 znašal 10 %, delež didušikovega oksida pa 4 %. Deleži drugih toplogrednih plinov so bili manjši. V obdobju od leta 1992 se je zmanjšal predvsem delež didušikovega oksida, povečal pa se je delež delno flouriranih ogljikovodikov. Prebivalci Slovenije smo bili konec leta stari povprečno 42,5 leta. Moški (41 let) so bili povprečno 3 Prebivalstvo 1. januarja 2.058.821 2.061.085 42,3 leta mlajši od žensk (44 let). 18 % Živorojeni 21.111 21.165 ­ prebivalcev je bilo starih 65 ali več let; po projekciji prebivalstva naj bi bil Umrli 19.334 18.886 76,9 leta 2060 toliko star skoraj vsak tretji Priseljeni 13.871 13.846 32,8 prebivalec. državljani 2.250 2.535 38,3 V sedmih največjih naseljih (Ljubljana, tuji državljani 11.621 11.311 31,6 Maribor, Celje, Kranj, Koper, Velenje in Odseljeni 13.384 14.336 35,6 Novo mesto) je tedaj živela državljani 7.789 8.129 34,1 četrtina vseh prebivalcev tuji državljani 5.595 6.207 37,5 Slovenije. Skupni prirast 2.264 1.789 - Marija in Franc Prebivalstvo 31. decembra 2.061.085 2.062.874 42,5 sta bili najpogostejši imeni prebivalcev -izračun ni smiseln Slovenije. Vir: SURS Naravno in selitveno gibanje prebivalstva V 2014 je bil naravni prirast prebivalstva Slovenije že deveto leto zapored pozitiven: rodilo se je 2.279 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Selitveni prirast prebivalcev Slovenije je bil v 2014 prvič po letu 2010 spet negativen: iz države se je odselilo 490 prebivalcev več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil negativen že petnajsto leto zapored: odselilo se je 5.594 državljanov več, kot se jih je priselilo. V 2014 se je v Sloveniji rodilo 21.165 otrok. Največ deklic je dobilo ime Eva, največ fantkov pa ime Luka. 351 mater je rodilo dvojčke, 3 pa trojčke. Stopnja umrljivosti dojenčkov v 2014 je bila druga najnižja do zdaj. V 2014 sta bila vsak četrti umrli moški in vsaka deveta umrla ženska mlajša od 65 let. V 2014 je bilo sklenjenih 6.571 zakonskih zvez. 10 ženinov je bilo starejših od 80 let. 2.469 zakonskih zvez je bilo v 2014 razvezanih. 76 % vzdrževanih otrok iz teh zvez je bilo ob razvezi dodeljenih materam. Živorojeni na 1.000 prebivalcev 10,3 10,3 Celotna stopnja rodnosti 1,55 1,58 Rojeni zunaj zakonske zveze (%) 58,0 58,3 Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka 29,0 29,1 Umrli na 1.000 prebivalcev 9,4 9,2 Umrli dojenčki na 1.000 živorojenih 2,9 1,8 Povprečna starost umrlih moški 71,9 72,7 ženske 80,3 80,9 Poroke na 1.000 prebivalcev 3,0 3,2 Povprečna starost ob prvi poroki ženin 31,6 31,6 nevesta 29,2 29,4 Vir: SURS Odseljeni državljani Slovenije po državi prihodnjega prebivališča, 2014 Med v 2014 v Slovenijo priseljenimi prebivalci so bili daleč najštevilnejši tisti, ki so prišli iz Bosne in Hercegovine (25 %). Največ iz države odseljenih prebivalcev je odšlo v Avstrijo (17 %). Med v 2014 v Slovenijo priseljenimi prebivalci je bilo 82 % tujih državljanov. 62 % teh se je k nam priselilo iz držav, nastalih po razpadu Jugoslavije, 27 % pa iz držav članic EU. V 2014 je naselje prebivališča spremenilo 113.000 prebivalcev, naslov v istem naselju pa je vsaj enkrat spremenilo 56.000 prebivalcev. 1. januarja 2015 je bilo vsako tretje gospodinjstvo v Sloveniji enočlansko. 56 % žensk in 20 % moških v teh gospodinjstvih je bilo starih vsaj 65 let. 18 gospodinjstev je štelo 15 ali več članov. Med tistimi z vsaj dvema članoma je bilo 83 % enodružinskih. Povprečno najstarejša so bila eno- in dvočlanska gospodinjstva (več kot 55 let), povprečno najmlajša pa gospodinjstva z več kot osmimi člani (29 let). 38.000 prebivalcev ni živelo v zasebnih gospodinjstvih, največ teh oseb je živelo v domovih za starostnike (17.600). Družine po tipu Gospodinjstva po številu članov Skupaj 1 član 2 člana 3 člani 4 člani 5 članov 6 članov 7 članov 8+ članov Povprečna velikost gospodinjstva Vir: SURS 640.198 820.541 28,2 115.395 267.523 131,8 134.141 205.792 53,4 136.688 152.720 11,7 160.721 124.933 -22,3 55.185 43.640 -20,9 24.200 17.194 -29,0 8.678 5.806 -33,1 5.190 2.933 -43,5 3,06 2,47 -19,3 1. januarja 2015 je bila vsaka četrta družina v Sloveniji enostarševska. Najhitreje se povečuje število zunajzakonskih skupnosti (od 2011 se je povečalo za četrtino). V 2015 so bili prvič objavljeni tudi podatki o družinah istospolnih partnerjev. Teh je bilo 81, od tega 46 moških in 35 ženskih. Tri družine od štirih so imele otroke; v vsaki družini z otroki je živel povprečno en otrok in pol. Velikih družin, takih z vsaj 8 otroki, je bilo 78. Družin, v katerih sta bila oba zakonca/partnerja mlajša od 30 let, je bilo 10.000. V šolskem letu 2014/15 je bilo glede na šolsko leto 2013/14 vpisanih: v vrtce 1.050 otrok več, in v osnovne šole 4.020 učencev več, v srednje šole pa 1.389 dijakov manj in na univerze 6.923 študentov manj. V 2014 je v Sloveniji delovalo 57 osnovnih šol in zavodov s prilagojenim programom. Obiskovalo jih je 1.852 učencev. Otroci, vključeni v vrtce Otroci v vrtcih Vrtci z enotami Učenci v osnovnih šolah Osnovne šole in podružnice Osnovne šole in zavodi, ki so izvajali prilagojeni program Otroci v osnovnih šolah in zavodih s prilagojenim programom Dijaki v srednješolskih programih Študenti Diplomanti Štipendisti (dijaki in študenti) Vir: SURS 83.700 84.750 960 979 163.229 167.249 782 781 57 57 1.807 1.852 76.714 75.325 90.622 83.699 18.774 18.400 39.813 57.335 V 2014 je bilo v vrtce vključenih skoraj 77 % otrok od vseh otrok v starosti od enega do petih let. Največ jih je bilo starih od 3 do 5 let. V vrtcih in enotah vrtca je bilo v tem letu povprečno 87 otrok. Na vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja je bilo povprečno 8 otrok. V 2014 je bilo v Sloveniji 10.782 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja, od tega je bilo 98 % žensk. Na začetku šolskega leta 2014/15 je Osnovnošolsko izobraževanje, 2014/15 bilo v osnovne šole (OŠ) v Sloveniji vpisanih 170.668 otrok, od teh 167.249 v redni program OŠ, Število dečkov 1.852 v prilagojeni program OŠ, 1.567 v posebni program OŠ. Število deklic V vseh OŠ ne glede na njihovo Število dečkov, ki ponavljajo razred organizacijsko obliko je bilo v šolskem letu 2014/15 Število deklic, ki ponavljajo razred v razredih povprečno 20 učencev. Na eno OŠ oziroma podružnico je bilo Število dečkov povprečno 214 vpisanih učencev. V zasebne OŠ je bilo v šolskem letu Število deklic 2014/15 vpisanih 1.046 učencev ali 803 učenci več kot v šolskem letu Število dečkov, ki ponavljajo razred 2007/08. Število deklic, ki ponavljajo razred Vir: SURS Dijaki, vključeni v srednješolsko izobraževanje, po vrsti izobraževanja, 2014/15 85.660 81.589 760 395 1.155 697 79 37 V srednješolsko izobraževanje je bilo vključenih 91 % vseh 15- do 18-letnikov. V šolskem letu 2014/15 je bil vpis v srednje splošno izobraževanje za odstotno točko manjši, vpis v srednje tehniško in drugo strokovno ter srednje poklicno izobraževanje pa za odstotno točko večji kot v šolskem letu 2013/14. Vpis v nižje poklicno izobraževanje je bil enak kot v prejšnjem šolskem letu. V šolskem letu 2013/14 je srednješolsko izobraževanje končalo 17.950 dijakov, od teh jih je 43 % končalo srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje. V študijskem letu 2014/15 je bilo v višješolsko in visokošolsko izobraževanje vključenih skoraj pol prebivalcev Slovenije, starih od 19 do 24 let. V višje strokovno izobraževanje je bilo vključenih 11.485 študentov, v visokošolsko izobraževanje pa 72.214 študentov. V študijskem letu 2014/15 je bilo med vsemi študenti izredno vpisanih: 40 % študentov višjega strokovnega izobraževanja, 15 % študentov dodiplomskega študija, 18 % študentov podiplomskega študija. Diplomanti Število študentov po področjih izobraževanja, študijsko leto 2014/15 Družbene, poslovne, upravne in pravne vede 24.880 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 15.238 Naravoslovje, matematika in računalništvo 8.925 Zdravstvo in sociala 8.243 Storitve 8.142 Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev 7.639 Umetnost in humanistika 7.390 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo 3.242 Vir: SURS V 2014 je diplomiralo 7.387 študentov in 11.013 študentk, to je skupaj trikrat več diplomantov, kot jih je bilo v 1980. V 2005 je končalo študij po bolonjskih študijskih programih prvih 6 diplomantov. V naslednjih letih jih je bilo čedalje več in v 2014 je bilo med vsemi visokošolskimi diplomanti že 73 % bolonjskih diplomantov. V 2014 se je glede na 2013 povečalo število aktivnih prebivalcev za 0,5 %, število delovno aktivnih prebivalcev prav tako za 0,5 %, število registriranih brezposelnih oseb za 0,2 %. Registrirane brezposelne osebe so osebe, ki so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje in aktivno iščejo zaposlitev. Brezposelne osebe po Anketi o delovni sili so osebe, ki v tednu pred anketiranjem niso delale, vendar delo aktivno iščejo in so ga pripravljene takoj sprejeti. Število aktivnih prebivalcev 913.424 917.901 Število delovno aktivnih prebivalcev 793.597 797.792 Število registriranih brezposelnih oseb 119.827 120.109 Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 13,1 13,1 Stopnja brezposelnosti po Anketi o delovni sili (%) 10,1 9,7 Vir: SURS Stopnja registrirane brezposelnosti in stopnja brezposelnosti po Anketi o delovni sili Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v prvi polovici 2015 12,7-odstotna. Od 2005 je bila najvišja v januarju in februarju 2014 (14,2 %). Od začetka 2015 se znižuje; v juniju 2015 je bila 12-odstotna. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila najnižja v 2008: 6,7-odstotna. Takrat je bilo brezposelnih 63.216 oseb ali skoraj pol manj kot v prvi polovici 2015. V 2014 je bilo med registriranimi brezposelnimi 26 % oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je po 2008, ko je bila najnižja, najbolj zvišala med osebami z osnovnošolsko izobrazbo: za 13,8 odstotne točke. Med tistimi s srednješolsko izobrazbo se je zvišala za 6,9 odstotne točke, med tistimi z visokošolsko izobrazbo pa za 4,1 odstotne točke. Stopnja registrirane brezposelnosti med osebami, ki so bile brezposelne več kot eno leto, se je od 2008 povečala za 3,1 odstotne točke, med tistimi, ki so bili brezposelni več kot dve leti, pa za 1,7 odstotne točke. Stopnja registrirane brezposelnosti za izbrane skupine prebivalstva Stopnja registrirane brezposelnosti za moške Stopnja registrirane brezposelnosti za ženske Stopnja registrirane brezposelnosti med osebami z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo Stopnja registrirane brezposelnosti med osebami s srednješolsko izobrazbo Stopnja registrirane brezposelnosti med osebami z višješolsko, visokošolsko izobrazbo Stopnja dolgotrajne registrirane brezposelnosti (več kot eno leto) Stopnja zelo dolgotrajne registrirane brezposelnosti (več kot dve leti) Vir: SURS Stopnja registrirane brezposelnosti po starostnih skupinah, 2014 Vir: SURS 12,5 12,0 13,8 14,3 28,4 26,4 11,9 12,8 7,2 7,3 6,1 6,5 3,7 3,9 V 2014 je bil delež registriranih brezposelnih največji med mladimi, starimi 15–24 let. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v tej starostni skupini več kot 30-odstotna; od 2010 se je zvišala za 8 odstotnih točk. Med mladimi, starimi 25–29 let, je bila nižja, vendar še vedno višja od povprečja. Tudi stopnja registrirane brezposelnosti med osebami, starimi nad 55 let, je bila višja od povprečne, čeprav se je glede na 2010 zvišala v manjši meri (za 1,6 odstotne točke) kot skupna stopnja registrirane brezposelnosti. V Sloveniji dela največ, Delovno aktivni prebivalci po dejavnostih, 2014 22 % vseh delovno aktivnih prebivalcev v predelovalnih dejavnostih, najmanj pa v dejavnosti rudarstvo (0,3 %). Vir: SURS Stopnja brezposelnosti po Anketi o delovni sili, EU-28, 2014 V 2014 je bila po Anketi o delovni sili stopnja brezposelnosti v Sloveniji 9,7-odstotna, to je manj od povprečja v celotni EU. V celotni EU je bila namreč 10,2-odstotna. Najvišjo stopnjo brezposelnosti sta v 2014 po Anketi o delovni sili imeli Grčija (26,5 %) in Španija (24,5 %), najnižjo pa Nemčija (5 %) in Avstrija (5,6 %). Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je bila v 2014 za 17 EUR višja kot leto prej. Povprečna mesečna neto plača je bila višja za 8 EUR. Mesečno plačo je v 2014 prejemalo povprečno 636.000 zaposlenih oseb, kar je skoraj 5.400 več kot v 2013. Od 2006 do vključno 2010 so se povprečne mesečne neto plače zvišale za 25 %, od 2010 do vključno 2014 pa le za 4 %. Povprečne mesečne bruto in neto plače Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.523,18 1.540,25 Povprečna mesečna neto plača (EUR) 997,01 1.005,41 Zaposlene osebe, ki so prejele plačo 630.759 636.136 Zaposlene osebe, ki so prejele zaostala izplačila 63.845 62.153 Zaposlene osebe z izplačanimi nadurami 77.569 83.318 Povprečno število dejansko opravljenih delovnih ur na osebo 125 136 Delež zaposlenih oseb z zaostalimi izplačili (%) 10,1 9,8 Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo (EUR) 2.082,94 2.104,23 Vir: SURS Med dejavnostmi, v katerih so se neto plače od 2010 do vključno 2014 zvišale, so se najbolj zvišale v predelovalnih dejavnostih, za 12 %. V naslednjih dejavnostih so se plače v tem obdobju znižale: izobraževanje, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, zdravstvo in socialno varstvo ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Višje novembrske plače so posledica izplačila 13. plače, ki jo nekateri delodajalci izplačujejo ob koncu koledarskega leta. Povprečne mesečne neto plače po dejavnostih, 2014 Vir: SURS Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo (EUR) 2009 1957,45 1677,78 267,61 12,26 6,65 0 6,86M 2010 2032,44 1742,98 279,05 10,70 6,90 0 7,19M 2011 2065,13 1777,69 279,72 7,71 7,02 0 7,01M 20122) 2085,06 1785,47 294,90 5,57 4,90 2,24 8,02M 2013 2082,94 1782,79 293,23 7,50 4,90 2,92 8,41M 2014 2104,23 1802,76 295,70 6,54 4,95 2,51 8,23M M manj natančna ocena – previdna uporaba 1) Subvencije zmanjšujejo stroške dela. 2) Podatki za leto 2012 so revidirani glede na podatke iz raziskovanja o stroških dela 2012. V 2014 je (glede na dejavnost) znašala najvišja povprečna mesečna neto plača 1.441 EUR, najnižja pa 704 EUR. Najvišjo so imeli v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, najnižjo pa v raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Stroški dela na zaposleno osebo so bili v 2014 za odstotek višji kot leto pred tem, predvsem zaradi višjih prejemkov zaposlenih oseb in višjih delodajalčevih socialnih prispevkov. Zaposlena oseba je v Povprečno število dejansko opravljenih delovnih ur na mesec, 20141) 2014 (dejansko) opravila povprečno 136 delovnih ur na mesec. Povprečno največ delovnih ur so opravile osebe, zaposlene v dejavnosti gradbeništvo, najmanj pa osebe, zaposlene v dejavnosti gostinstvo. Zaposlena oseba je v 2014 prejela vsak mesec plačilo za povprečno 168 ur, dejansko pa je opravila 80,8 % plačanih ur. Razmerje med opravljenimi in plačanimi urami je bilo v 2014 najvišje v dejavnosti gradbeništvo, najnižje pa v dejavnosti rudarstvo. 1) Začasni podatki. Povprečne mesečne bruto plače po spolu, starosti, sektorju zaposlitve in izobrazbi, 2014 Vir: SURS Plače žensk so bile povprečno za 5 % nižje od plač moških. Plače najstarejših zaposlenih so bile skoraj dvakrat višje od plač najmlajših zaposlenih. Plače zaposlenih v javnem sektorju so bile povprečno za 330 evrov višje od plač zaposlenih v zasebnem sektorju. Plače visokošolsko izobraženih zaposlenih so bile povprečno za približno 1.240 evrov višje od plač zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo in za približno 980 evrov višje od plač tistih s srednješolsko izobrazbo. V 2014 je znašal mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo 596 EUR neto, za štiričlansko gospodinjstvo, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, 1.251 EUR, za gospodinjstvo, sestavljeno iz dveh odraslih oseb, pa 893 EUR. Odstotek oseb, ki so živele v najtežjem položaju, je bil največji v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov (pod pragom tveganja revščine je živelo 40 % teh oseb), med temi pa še posebej v tistih z vzdrževanimi otroki (pod pragom tveganja revščine je živelo 77 % teh oseb). Število oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti Število oseb pod pragom tveganja revščine Število resno materialno prikrajšanih oseb Število oseb v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo (0–59 let) Delež gospodinjstev, ki si lahko privoščijo primerno ogrevano stanovanje (%) nepričakovane izdatke v višini 600 EUR (%) enotedenske letne počitnice za vse člane (%) 1) Izračun za 2014 temelji na dohodku iz 2013. Vir: SURS 410.000 410.000 291.000 290.000 134.000 133.000 125.000 136.000 94 93 51 51 66 65 Osebe, izpostavljene tveganju socialne izključenosti V 2014 je pod pragom tveganja revščine živel vsak 7. prebivalec Slovenije, vsak 5. je bil izpostavljen tveganju socialne izključenosti. Če bi od dohodka odšteli družinske in socialne prejemke, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 25,1 %. Med vsemi osebami, ki so v 2014 živele pod pragom tveganja revščine, je bilo največ upokojencev (26 %) in brezposelnih (24 %), nato mladoletnih otrok (19 %) in delovno aktivnih (18 %), najmanj pa drugih neaktivnih oseb (13 %). Revščina ogroža v večjem obsegu ženske, še posebej tiste po 64. letu starosti (22 % pod pragom tveganja revščine). Po mnenju gospodinjstev so bili stanovanjski stroški v 2014 veliko breme za 37 % gospodinjstev, srednje veliko breme pa za 52 % gospodinjstev. Vsaj enkrat v zadnjih dvanajstih mesecih (pred anketiranjem) je stanovanjske stroške zaradi finančne stiske plačalo z zamudo 19 % gospodinjstev. S težavami, kot so puščajoča streha, vlažne stene, vlažni temelji, trhli okenski okviri ali trhla tla, se je spopadalo 30 % gospodinjstev. Splošno zadovoljstvo s svojim življenjem so prebivalci v 2014 subjektivno ocenili s povprečno oceno 6,9 (na lestvici od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen). Vir: SURS Odrasli, ki si iz finančnih razlogov niso mogli privoščiti: V 2014 se je glede na 2009 med vsaj 16 let starimi osebami najbolj (za 5 odstotnih točk) povečal delež tistih, ki si v prostem času niso mogle privoščiti aktivnosti, ki jih je treba plačati (npr. rekreacije, obiska kina, prireditve). Vsaj nekaj novih oblačil si ni mogla privoščiti več kot polovica materialno prikrajšanih oseb (51 %). Gospodinjstva z najnižjimi dohodki so v 2012 porabila skoraj 23 % teh sredstev za hrano in brezalkoholne pijače. Petina gospodinjstev z najvišjimi dohodki (5. kvintil) je porabila za nakupe življenjskih potrebščin 3,4­krat toliko kot petina gospodinjstev z najnižjimi dohodki (1. kvintil). Za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu so bili izdatki za hrano in brezalkoholne pijače ter stanovanjske stroške skoraj polovica izdatkov za življenjske potrebščine, za gospodinjstva v najvišjem dohodkovnem razredu pa so bili četrtina teh izdatkov. Struktura izdatkov za življenjske potrebščine glede na dohodek gospodinjstva, 2012 V 2014 je bilo obsojenih 9.410 polnoletnih in 319 mladoletnih oseb. Uvedba predobravnavnega naroka in sporazuma o priznanju krivde v 2013 je povzročila veliko povečanje števila obsojenih oseb. Število obsojenih polnoletnih storilcev je bilo v 2014 nižje kot v prejšnjem letu, vendar v glavnem zaradi omenjenih sprememb kazenskega postopka. Število obsodb za kazniva dejanja na področju gospodarskega kriminala se je v obdobju 2010–2014 izrazito povečalo. 62 % vseh obsodb pravnih oseb se je nanašalo na le dve kaznivi dejanji, in sicer na poslovno goljufijo in kršitev temeljnih pravic delavcev. Za programe socialne zaščite je bilo v 2013 namenjenih 8.959 milijonov EUR, kar je približno enako kot v 2012. Največji del teh izdatkov so predstavljali (predvsem zaradi pokojnin) denarni socialni prejemki, in sicer so znašali okrog dve tretjini (67 %). Celotni izdatki za zdravstveno varstvo so v 2013 znašali 3.278 milijonov EUR, od tega jih je bilo 28,2 % financiranih iz zasebnih virov. Izdatki za programe socialne zaščite socialni prejemki denarni v naravi upravni stroški drugo Izdatki za zdravstveno varstvo sektor država zasebni sektorji Vir: SURS Izdatki za socialne prejemke in zdravstveno varstvo 8.967 8.959 8.800 8.808 5.889 6.005 2.911 2.803 144 145 23 16 3.308 3.278 2.365 2.352 944 926 V obdobju 2004–2013 so se tako izdatki za socialno zaščito kot izdatki za zdravstveno varstvo zvišali za malo več kot 40 %. Od izdatkov za socialno zaščito gre približno polovica za pokojnine, medtem ko gre od izdatkov za zdravstveno varstvo malo več kot polovica za storitve kurativnega zdravljenja. Za programe socialne zaščite je bilo v 2013 namenjenih 25 % BDP. Največji del sredstev, 42 % ali 3.710 milijonov EUR, je bilo namenjenih področju starost. Sledilo je področje bolezen in zdravstveno varstvo; zanj je bilo namenjena malo manj kot tretjina sredstev ali 2.709 milijonov EUR. Glavni vir financiranja programov socialne zaščite so bili socialni prispevki (63,7 %), v okviru teh pa prispevki zavarovancev (37,6 %) in prispevki delodajalcev (26,1 %). Izdatki po področjih (vrstah tveganj) socialne zaščite Vir: SURS Več kot četrtina celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo se financira iz zasebnih virov. Iz skladov socialne varnosti, ki so sicer osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva, pa sta bili v 2013 pokriti skoraj dve tretjini vseh izdatkov za zdravstvo. Skoraj tri četrtine izdatkov za zdravstveno varstvo so bile v 2013 porabljene za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in medicinskotehnične pripomočke. Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo so v 2013 znašali 471 milijonov EUR, kar je skoraj 2 % manj kot v 2012. Razmerje med izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe je od 2003 nespremenjeno: dve tretjini teh sredstev gresta za zdravstvene, tretjina pa za socialne storitve dolgotrajne oskrbe. Skoraj tri četrtine izdatkov za dolgotrajno oskrbo so se v 2013 financirale iz javnih virov, med katerimi so prevladovali skladi socialne varnosti. Izdatki in viri financiranja za dolgotrajno oskrbo, 2013 Izdatki in viri financiranja za dolgotrajno oskrbo (mio. EUR) 471 342 130 izdatki za zdravstvene storitve dolgotrajne oskrbe (mio. EUR) 314 302 12 izdatki za socialne storitve dolgotrajne oskrbe (mio. EUR) 157 39 118 Vir: SURS Vir: SURS Prejemnikov dolgotrajne oskrbe je bilo v 2012 v Sloveniji 59.125, kar pomeni, da je skoraj vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 64 let, prejemal vsaj eno storitev ali en prejemek v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Delež tistih, ki so prejemali storitve dolgotrajne oskrbe v institucijah, je bil približno enak deležu tistih, ki so te storitve prejemali na domu: prvih in drugih je bilo približno tretjina (okoli 21.000). Naslednja največja skupina so bili tisti, ki so prejemali le denarne prejemke za poravnavanje različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe (teh je bilo nekaj več kot četrtina ali okrog 17.000). V 2014 je bilo v Sloveniji 5.760 zdravnikov in 5.135 medicinskih sester; glede na leto 2013 se je na 10.000 prebivalcev povečalo število zdravnikov (za 0,6) in število medicinskih sester (za 1,2). Število bolniških postelj se je v 2014 glede na 2013 zmanjšalo za 21, na 9.356. V 2014 je bilo v Sloveniji izdanih več kot 17 milijonov receptov ali 8,3 recepta na prebivalca. Najpogostejša vzroka smrti zdravniki 27,3 27,9 medicinske sestre1) 23,7 24,9 zobozdravniki 6,7 6,6 farmacevti 6,3 6,6 število bolnišnic 1,4 1,4 bolniške postelje 455,4 453,8 Izdani recepti (beli in zeleni) 8,3 8,3 1) V preračun so vključene naslednje poklicne skupine: diplomirana medicinske sestra, zdravstvenik, višja medicinska sestra, višji zdravstveni tehnik, mag. zdravstvene nege. Vir: NIJZ Zaradi bolezni obtočil je tudi v 2014 umrlo največ prebivalcev Slovenije, saj so bile vzrok za več kot 40 % vseh smrti. Veliko smrti je posledica ishemičnih bolezni srca (srčnega infarkta) in cerebrovaskularnih bolezni (možganske krvavitve oziroma kapi). Bolezni obtočil so glavni vzroki smrti med ženskami, med tem ko so vodilni vzroki smrti pri moških rakava obolenja. Število smrti zaradi poškodb, zastrupitev in nekaterih drugih posledic zunanjih vzrokov upada že od 2007 dalje. Moški so najdlje bolniško odsotni z Vodilni vzroki za začasno odsotnost z dela, 2014 dela zaradi poškodb in zastrupitev, skoraj 4 dni na leto, in zaradi mišično-kostnih bolezni, malo več kot 2 dni na leto. V precej manjšem deležu sledijo bolniške odsotnosti zaradi bolezni dihal in obtočil. Pri ženskah so vzrok nezmožnosti za delo najpogosteje mišično-kostne bolezni; zaradi teh bolezni so ženske odsotne z dela malo več kot 3 dni. Sledijo poškodbe in zastrupitve ter bolezni, povezane z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem (malo manj kot 2 dneva bolniške odsotnosti z dela). Vir: NIJZ Delež oseb, starih 16 let in več, ki ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot dobro oziroma zelo dobro, glede na dohodkovne razrede, 2014 Med osebami, ki so imele v 2014 najvišji dohodek, je bilo več kot tri četrtine takih, ki so svoje zdravstveno stanje ocenile kot dobro ali zelo dobro. Med tistimi z najnižjim dohodkom je bilo takih le malo več kot polovica. V prvem kvintilu je 20 % oseb z najnižjim razpoložljivim dohodkom, v petem kvintilu pa 20 % oseb z najvišjim razpoložljivim dohodkom. V 2014 je prebivalec Slovenije, star 15 Poraba alkohola ali več let, porabil povprečno na leto skoraj 5 litrov vina, več kot 5 litrov piva in malo manj kot liter žgane pijače. Zloraba alkohola je eden izmed glavnih javnozdravstvenih problemov, saj posledično vodi v prezgodnjo umrljivost, številne bolezni, poškodbe in nasilje. Vir: NIJZ Razširjenost kajenja pri mladostnikih, starih 11, 13 in 15 let Štirje od desetih 15-letnikov so že kdaj kadili, vsak osmi 15-letnik pa kadi vsaj enkrat na teden. Med 11-, 13-, in 15-letniki je takih, ki kadijo vsak dan, 3,3 % (3,7 % fantov in 2,9 % deklet). V 2014 je bilo med odraslimi prebivalci Slovenije (15 in več let) 24,2 % kadilcev. V 2014 so radijske in televizijske organizacije predvajale za skoraj 900.000 ur programa. Gledališke in filmske predstave, razstave v muzejih, galerijah in na razstaviščih ter prireditve v kulturnih domovih v 2014 so privabile skoraj 9 milijonov obiskovalcev. Izdani naslovi knjig, brošur 5.084 5.331 Izdane serijske publikacije 1.802 1.812 Radijski programi 92 76 TV-programi 61 55 Kinematografi 55 48 Obiskovalci (dolgometražni filmi) 2.277.595 1.929.161 Muzejske in galerijske razstave 3.028 2.776 Obiskovalci 3.558.551 3.094.947 Prireditve v kulturnih domovih 11.087 12.014 Obiskovalci 2.672.892 3.055.876 Gledališke predstave v matičnih gledaliških hišah 4.746 4.748 Obiskovalci 881.252 745.434 Vir: SURS Obiskovalci kulturnih prireditev Število obiskovalcev kinematografov je bilo v 2014 za petino nižje kot v 2005. Gledališke predstave je v 2014 obiskalo 20 % manj gledalcev kot v 2005. Muzeje, muzejske zbirke, likovna razstavišča in galerije si je ogledalo za 35 % več obiskovalcev kot v 2005. Muzejske zbirke, likovna razstavišča in galerije je obiskalo 3,1 milijona oseb, od tega 22 % otrok in mladine. Eno razstavo si je ogledalo povprečno 1.115 obiskovalcev. V 2014 si je največ obiskovalcev gledališč ogledalo dramske predstave (51 %). Lutkovne predstave si je ogledalo 15 % obiskovalcev, opero 9 % in balet 8 % obiskovalcev. Slovenska gledališča so v 2014 izvedla na novo 287 del, od tega 151 del slovenskih avtorjev. V matičnih hišah je bilo izvedenih 3.854 lastnih in 894 gostujočih predstav. Zunaj matičnih hiš je bilo izvedenih 2.089 predstav (gostovanja). Eno gledališko predstavo si je ogledalo povprečno 157 gledalcev. Vir: SURS Obiskovalci kinematografov, ki so si ogledali dolgometražni film Kinopredstave si je v 2014 ogledalo 1,9 milijona obiskovalcev, in to v 48 kinematografih. V slovenske kinematografe so v 2014 distribuirali 431 dolgometražnih filmov, od tega polovico znova, polovico pa prvič. Med distribuiranimi dolgometražnimi filmi je bilo 31 slovenskih in 400 tujih. Slovenske dolgometražne filme si je ogledalo 5,5 % obiskovalcev kina. V 2014 je bilo ustvarjenih in prvič javno predvajanih 15 dolgometražnih (11 igranih) ter 60 kratko- in srednjemetražnih filmov (28 igranih). Kulturni domovi so v 2014 izvedli skupaj 12.014 kulturnih prireditev. Skoraj četrtina vseh prireditev v kulturnih domovih je bila povezana z glasbo (instrumentalni in zborovski koncerti, rock, jazz in sodobne glasbene zvrsti). Kulturne prireditve v kulturnih domovih je v 2014 spremljalo 3,1 milijona obiskovalcev (vsako povprečno 254 oseb). Vir: SURS Izdani naslovi tiskanih leposlovnih knjig in brošur, 2014 V 2014 je bilo izdanih 5.331 naslovov tiskanih knjig in brošur, kar je za 5 % več kot v 2013. Med izdanimi naslovi tiskanih knjig je bilo 1.434 naslovov leposlovja, od tega (713 iz slovenske, 721 pa iz tuje književnosti). Med izdanimi leposlovnimi deli je bilo največ romanov. V Sloveniji je v 2014 izhajalo 1.812 naslovov tiskanih časopisov in drugih serijskih publikacij. Največ naslovov je izhajalo občasno (22 %), letno (21 %) in mesečno (19 %). V 2014 je v Sloveniji nastalo skoraj 4,7 milijona ton vseh vrst odpadkov, kar je za 1 % več kot v 2013. V 2014 smo načrpali v povprečju 79,6 m3, porabili pa 56,8 m3 vode na prebivalca. V 2014 smo predelali 5 % odpadkov več kot leto prej. V tem letu smo uvozili 401.000 ton odpadkov več, kot smo jih izvozili. Načrpana voda na prebivalca (m3) 79,6 79,6 Voda, dobavljena gospodinjstvom iz javnega vodovoda (m3/prebivalca) 38,0 38,1 Odpadna voda, izpuščena iz javnih kanalizacijskih sistemov (1.000 m3) 178.706 183.285 Dolžina kanalizacijskega omrežja (km) 8.501 8.842 Nastali odpadki – skupaj (1.000 ton) 4.633 4.677 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca na leto) 414 433 Ločeno zbrani komunalni odpadki (% od vseh nastalih komunalnih odpadkov) 62,7 64,7 Delež nevarnih odpadkov od vseh nastalih odpadkov (%) 2,6 3,1 Odpadki, odloženi na komunalnih odlagališčih (1.000 ton) 275 257 Predelava odpadkov brez priprave na predelavo in odstranjevanje 2.878 3.022 in zasipanja (1.000 ton) Izvoz odpadkov (1.000 ton) Uvoz odpadkov (1.000 ton) Viri: MOP, ARSO, SURS Nastali komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, in od tega ločeno zbrani komunalni odpadki, Slovenija 603 671 1.008 1.072 Med komunalnimi odpadki, zbranimi v 2014 z javnim odvozom, jih je bilo ločeno zbranih skoraj 65 %. Med temi je bilo skoraj 28 % biorazgradljivih odpadkov, več kot 21 % papirnatih in kartonastih odpadkov, skoraj 30 % druge embalaže in 6 % kosovnih odpadkov. V 2014 je Količine nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, 2014 v proizvodnih in storitvenih dejavnostih nastalo skoraj 3,8 milijona ton odpadkov (ali 81 % od vseh vrst odpadkov, nastalih v tem letu); 4 % od tega so bili nevarni odpadki. Več kot polovica odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih (56 %) je v 2014 nastala v dveh panogah: v predelovalnih dejavnostih (1,3 milijona ton) in v gradbeništvu (0,8 milijona ton). Dolžina kanalizacijskega omrežja in število priključkov na kanalizacijo V zadnjih desetih letih se je kanalizacijsko omrežje v Sloveniji podaljšalo za 75 %. V 2014 je bilo iz kanalizacijskega omrežja izpuščenih 183,2 milijona m3 odpadnih voda ali skoraj 3 % več kot v 2013. Približno 93 milijonov m3 ali 50,6 % odpadnih voda so bile padavinske in meteorne vode, preostalih 49,4 % pa odpadne vode iz kmetijstva, gozdarstva in ribištva, iz gospodinjstev, iz industrijske dejavnosti in iz drugih dejavnosti. 88 % teh voda je bilo pred izpustom prečiščenih, preostalih 12 % je ostalo neprečiščenih. Emisije toplogrednih plinov Izpusti toplogrednih plinov po kategorijah virov (Gg ekvivalenta CO2), 2013 so v 2013 znašale 18.166 Gg ekvivalenta CO2, kar je za 3,9 % manj kot v 2012. Energetika je proizvedla največ izpustov vseh toplogrednih plinov: 78,7 %. Drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov je bilo kmetijstvo (8,9 %). 1) Zajema uporabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih. Vir: ARSO Slovenija je ena od petih držav članic EU z najvišjimi okoljskimi davki. V 2014 se je v državni blagajni nabralo od okoljskih davkov 1,425 milijarde EUR. Investicije v varstvo okolja so v 2013 predstavljale 1,1 % BDP ali 378,5 milijona EUR, tekoči izdatki za varstvo okolja pa 445,4 milijona EUR ali 1,2 % BDP. V domači prireji mesa se je v 2014 glede na 2013 zmanjšala prireja govejega mesa (za 3,6 %), povečala pa prireja perutninskega mesa (za 3,6 %) in prašičjega mesa (za 2,1 %). V 2014 smo pridelali 173.000 ton pšenice (in pire), glavnega krušnega žita, ali povprečno 5,2 tone na hektar. Skupni pridelek je bil za četrtino, povprečni hektarski pridelek pa skoraj za petino (za 18 %) večji kot v 2013. Viri: SURS, ZGS, MKGP Kmetijska gospodarstva in polnovredne delovne moči Število kmetijskih gospodarstev se je od 2000 do 2013 zmanjšalo za 16 %. V 2013 jih je bilo 72.377. Število polnovrednih delovnih moči (PDM) v kmetijski dejavnosti je od 2000 do 2010 upadlo za nekaj manj kot 30 %, nato se je do 2013 spet povečalo za 7 %. V 2013 je znašal skupni vložek dela v kmetijstvu 82.746 PDM. Kazalnik polnovrednih delovnih moči (PDM) je razmerje med številom ur, letno porabljenih za delo v kmetijski dejavnosti, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur). V 2013 je površina kmetijskih zemljišč v uporabi (brez skupnih pašnikov) merila 477.023 ha, kar je bilo 23,5 % ozemlja Slovenije. Več kot polovica teh zemljišč (276.000 ha) so bili trajni travniki in pašniki. Nekaj več kot tretjina (skoraj 174.000 ha) so bile njive. Preostalih skoraj 6 % (skoraj 27.000 ha) so bili trajni nasadi (vinogradi, sadovnjaki in oljčniki). Vir: SURS Z živinorejo se je v 2013 ukvarjalo 80 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. V največjem obsegu so redili govedo (311.564 GVŽ) in prašiče (33.213 GVŽ). Od 2010 do 2013 je upadlo število vseh rejnih živali, razen perutnine. Najbolj je upadlo število prašičev (GVŽ), in sicer za 25 %. Glava velike živine (GVŽ) je standardna merilna enota, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, in sicer zato, da je mogoče primerjati podatke za posamezna leta. Izhodišče za izračun koeficientov je 500 kg žive mase živali. V 2014 so ribogojci vzredili za 17 % več vodnih organizmov kot v 2013. Prevladovale so sladkovodne ribe; teh so vzredili 945 ton, morskih rib in školjk je bilo 496 ton. Morski ribiči, ki se ukvarjajo z gospodarskim ulovom, so v 2014 ujeli 254 ton rib, glavonožcev, rakov, školjk in polžev ali za 7 % več kot v 2013. Športni ribiči so v 2014 v kopenskih vodah ulovili 147 ton sladkovodnih rib ali za 4 % manj kot v 2013, v morju pa 6,2 tone morskih organizmov. Letni prirastek in posek lesa Akvakultura – skupaj Sladkovodna vzreja Marikultura, skupaj Morski gospodarski ulov – skupaj Morski gospodarski ulov, ribe Morski gospodarski ulov, drugo Športni sladkovodni ribolov – skupaj Morski prostočasni ribolov – skupaj Vira: MKGP, Zavod za ribištvo Slovenije 1.234,3 1440,9 846,7 944,6 387,6 496,3 238,0 254,1 204,2 216,7 33,8 37,4 154,2 147,3 9,3 6,2 Gozd pokriva 58,3 % površine Slovenije. Po deležu gozdnate površine se Slovenija uvršča med evropskimi državami na tretje mesto, za Finsko in Švedsko. Letni prirastek je bil v 2014 za 25 % večji kot v 2000; znašal je okrog 8,6 milijona m3 . V slovenskih gozdovih je bil v 2014 evidentiran posek 6,4 milijona m3 bruto lesne mase, kar je 62 % več kot v 2013 (povečanje je bilo predvsem posledica žledoloma); od tega je bilo 3,5 milijona m3 iglavcev in 2,9 milijona m3 listavcev. V 2014 evidentirani posek je pomenil 103 % možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih. V 2014 je bila odvisnost Slovenije od uvoza energije 44-odstotna. To je bila najnižja energetska odvisnost Slovenije v zadnjih štirinajstih letih. V 2013 je poraba električne energije na prebivalca znašala 6.094 kWh. To pomeni, da je vsak izmed nas porabil povprečno 17 kWh elektrike na dan. Obnovljivi viri energije so: hidroenergija, geotermalna, sončna in vetrna energija, biomasa, bioplin, biogoriva ter industrijski in komunalni odpadki. Domača proizvodnja energije (1.000 toe) 3.617 3.703 Oskrba z energijo (1.000 toe) 6.828 6.593 Končna poraba energije (1.000 toe) 4.883 4.666 Energetska odvisnost (%) 46,5 44,0 Oskrba z energijo na prebivalca (toe/preb.) 3,3 3,2 Poraba električne energije na prebivalca (kWh/preb.) 6.114 6.094 Vir: SURS Sektorski in skupni deleži energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije V 2014 je Slovenija 22 % potreb po energiji zadovoljila iz obnovljivih energetskih virov. V zadnjih desetih letih se je delež te energije povečal za 6 odstotnih točk. Ciljna vrednost, ki bi jo Slovenija morala doseči do leta 2020, je 25 % energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije. Delež energije iz obnovljivih virov se je najbolj povečal pri ogrevanju in hlajenju, in sicer od 2005 za 14 odstotnih točk; v 2014 je dosegel 34 %. V 2014 je Slovenija tretjino električne energije proizvedla iz obnovljivih virov. Od energentov, ki so se v 2014 porabili za ogrevanje prostorov, so predstavljala največji delež lesna goriva: 59 % Sledila sta ekstra lahko kurilno olje (17 %) in zemeljski plin (10 %). V zadnjih petih letih se je od energentov za ogrevanje prostorov najbolj povečala poraba toplote iz okolice, ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk. Delež sončne energije med vsemi energetskimi viri, porabljenimi za ogrevanje prostorov, je bil le 0,04-odstoten. Sredi leta 2014 smo za 100 kWh električne energije plačali skoraj 16 EUR, skoraj 5 EUR več kot sredi leta 2008. Cene energentov za gospodinjstva Poraba energije in goriv za ogrevanje prostorov v gospodinjstvih (TJ), 2014 lesna goriva 15.811 ekstra lahko kurilno olje 4.455 zemeljski plin 2.588 daljinska toplota 2.170 električna energija 1.161 utekočinjeni naftni plin 174 toplota iz okolice 324 sončna energija 10 premog 6 Vir: SURS, preračun IJS-CEU V tem obdobju se je podražil tudi zemeljski plin, in sicer za 24 %. Sredi leta 2014 smo za standardni kubični meter (Sm3) zemeljskega plina plačali 0,73 EUR. Podražila sta se tudi ekstra lahko kurilno olje in daljinska toplota. V 2014 smo za tisočlitrsko cisterno ekstra lahkega kurilnega olja plačali 851 EUR ali 131 EUR več kot pred šestimi leti. Če smo se ogrevali z daljinsko toploto, smo januarja 2014 za 1 MWh plačali 60 EUR ali 17 EUR več kot januarja 2008. V Sloveniji smo v 2014 porabili skupno približno 195.000 TJ energije. V strukturi končne porabe energije predstavljajo naftni proizvodi 48 % energetskih virov, električna energija 23 %, obnovljivi viri 14 % in zemeljski plin 11 %. Vir: SURS Energetska poraba goriv, električne in toplotne energije, vključno s porabo Skoraj 80 % energetskih virov, goriv za transformacijo v predelovalnih dejavnostih, 2014 ki so jih za svoje delovanje v 2014 porabila podjetja, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo, sta bila električna energija in zemeljski plin. Bruto domači proizvod Slovenije je v 2014 znašal 37.303 milijone EUR ali 18.093 EUR na prebivalca. Nacionalno gospodarstvo je v tem letu ustvarilo 2.600 milijonov EUR presežka, kar je za 61,3 % več kot v letu pred tem. Vir: SURS Rast obsega bruto domačega proizvoda V 2014 se je obseg bruto domačega proizvoda glede na 2013 povečal za 3 %. V zadnjih desetih letih se je glede na prejšnje leto najbolj povečal v 2007 (za 6,9 %), najbolj zmanjšal pa v 2009 (za 7,8 %). Na dinamiko obsega BDP vplivajo predvsem industrija in storitvene dejavnosti. Največji izdatki gospodinjstev Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo, 2014 za končno potrošnjo so bili tudi v 2014 izdatki za stanovanje, transport ter hrano in brezalkoholne pijače. Od 2007 do 2014 se je med temi izdatki najbolj zmanjšal delež izdatkov za rekreacijo in kulturo (za 2 odstotni točki), najbolj povečal pa delež izdatkov za transport (za 0,7 odstotne točke). Vir: SURS Izdatki za blago (po trajnosti) in storitve v končni potrošnji gospodinjstev V obdobju 2007–2014 se je povečal delež izdatkov gospodinjstev za netrajne dobrine (za 5,1 odstotne točke), zmanjšal pa se je delež izdatkov gospodinjstev za trajno blago (za 3,3 odstotne točke), poltrajno blago (za 0,5 odstotne točke) in za storitve (za 1,3 odstotne točke). Predvidevamo, da so gospodinjstva v času negotovih razmer preložila nakupe nenujnih trajnih in poltrajnih dobrin na poznejše obdobje. Dolg države se je v zadnjih Primanjkljaj in dolg države desetih letih več kot potrojil: konec leta 2014 je znašal 80,8 % BDP. Slovenija je v celotnem obdobju 2005–2014 imela proračunski primanjkljaj. Ta se je izrazito povečal v 2013, ko je država dokapitalizirala banke. Stopnja varčevanja in stopnja investiranja gospodinjstev Gospodinjstva so v času gospodarske krize varčevala čedalje manj. Stopnja varčevanja gospodinjstev se je od 2007 do 2012 znižala s 16,0 % na 11,3 %. V 2013 se je po štirih letih padanja znova povečala, na 13,5 %. Povečala se je tudi v 2014, in sicer glede na prejšnje leto za 0,8 odstotne točke. V kriznem obdobju so gospodinjstva tudi čedalje manj investirala: stopnja investiranja gospodinjstev se je od 2007 do 2013 zmanjšala skoraj za polovico: na 5,5 %. V 2014 se je prvič po petih letih povečala, in sicer za 0,2 odstotne točke. V 2014 je bila inflacija 0,2-odstotna. To pomeni, da je bila letna rast cen življenjskih potrebščin v tem letu najnižja v zadnjih 10 letih. Pri izračunu letne stopnje inflacije primerjamo cene v decembru s cenami v istem obdobju prejšnjega leta. Cene nepremičnin so se v 2014 glede na 2013 znižale za 4,4 %. V 2014 so se znižale tudi uvozne cene, cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na domačem trgu in cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih, zvišale pa so se cene industrijskih proizvajalcev na tujem trgu in cene storitev pri proizvajalcih. Letna rast cen življenjskih potrebščin – inflacija Letna rast uvoznih cen Letna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu Letna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na tujem trgu Letna rast cen storitev pri proizvajalcih Letna rast cen stanovanjskih nepremičnin 0,7 0,2 -0,9 -2,3 -0,3 -0,6 -0,7 0,3 -0,3 0,2 -4,4 -4,4 Letna rast cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih 3,2 -6,7 Vir: SURS Primerjava izmerjene in občutene inflacije V 2008 je bila povprečna letna stopnja inflacije 5,7-odstotna. To je bila najvišja vrednost v zadnjih 10 letih; leto pozneje (2009) je bila 0,9-odstotna ali druga najnižja v zadnjih 10 letih; še nižjo vrednost je dosegla v 2014, ko je bila 0,2-odstotna. Povprečna letna stopnja inflacije kaže spremembe cen od začetka do konca leta glede na cene v istem obdobju prejšnjega leta. Spremembe v gibanju cen, ki jih močno občutijo potrošniki, se ujemajo z dejanskim stanjem. Po njihovem mnenju so cene najbolj rasle v 2008, najmanj pa v 2006 in 2014. V 2014 smo za kilogram belega kruha plačali povprečno 12 centov manj kot v 2013. V istem letu se je pocenilo tudi jedilno olje, kuhinjska sol, namizna jabolka in obisk kina. Povprečna cena mesečne karte za vlak se je v 2014 glede na 2013 podražila za 5,76 evra. Podražili so se še sirup za blaženje kašlja ter pica in skodelica kave v gostinskih obratih. Beli kruh (kg) 1,85 1,73 -6,9 Jedilno olje (l) 2,03 1,91 -6,3 Kuhinjska sol (kg) 0,39 0,37 -5,4 Namizna jabolka (kg) 1,42 1,09 -30,3 Sirup za blaženje kašlja, 150–200 ml (steklenička) 7,31 7,35 0,5 Letna rast cen po HICŽP, EU-28, december 2014 Prevoz potnikov z vlakom (50km), II. razred (mesečna karta) Obisk kina, normalna dolžina filma, večerna predstava (vstopnica) Pica (klasična), velika Skodelica kave v lokalu Vir: SURS 129,28 135,04 4,3 5,35 5,31 -0,8 6,54 6,7 2,4 1,16 1,19 2,5 V 2014 so bile cene življenjskih potrebščin v EU in v Sloveniji povprečno za 0,1 % nižje kot v 2013. Med državami članicami so se povprečno najbolj zvišale v Romuniji (za 1 %), Avstriji (za 0,8 %) in na Finskem (za 0,6 %), povprečno najbolj znižale pa so se v Grčiji (za 2,5 %), Bolgariji (za 2 %) in Španiji (za 1,1 %). Rast cen v mednarodnem okolju merimo s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin. Ta indeks cen se uporablja za primerjanje inflacijskih stopenj med državami in skupinami držav, ki ga računajo. Je ekonomski kazalnik, ki meri spremembe cen v času, in sicer cen blaga in storitev, ki jih kupujejo gospodinjstva in so namenjeni končni porabi. Cene nepremičnin so v 2014 Gibanje cen stanovanjskih nepremičnin padale. Glede na isto obdobje prejšnjega leta so najbolj padle v 2. četrtletju 2014; cene nepremičnin padajo od 2012. Povprečna cena novega stanovanja je bila v 2014 2.064 EUR za m2 uporabne površine. Povprečna cena rabljenega stanovanja je bila v 2014 1.442 EUR za m2 uporabne površine. Povprečna cena rabljene družinske hiše z zemljiščem je bila v 2014 1.179 EUR za m2 uporabne površine. Vir: SURS Primerjava nekaterih cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih (brez DDV in dodatkov) in maloprodajnih cen v prodajalnah, 2014 Cene nekaterih kmetijskih pridelkov pri slovenskih pridelovalcih so dosegale od okoli 20 % do 40 % končnih cen primerljivih pridelkov, prodanih v prodajalnah. Cene kumar in namiznih hrušk so dosegale manj kot 25 % maloprodajnih cen, cene korenčka, namiznih jabolk, cvetače, svežega kravjega mleka in čebule so dosegale 25–30 % maloprodajnih cen, cene jajc, paradižnika in kakovostnega vina pa okoli 40 % maloprodajnih cen primerljivih izdelkov. Slovenija je v 2014 izvozila za 22,9 milijarde EUR blaga, uvozila za 22,6 milijarde EUR blaga. Glede na leto 2013 sta se okrepila izvoz in uvoz: izvoz za 6,4 %, uvoz pa za 2,1 %. Izvoz in uvoz blaga V 2014 je bil saldo trgovinske bilance pozitiven prvič v zadnjih 10 letih. Izvozili smo za 2 % več blaga, kot smo ga uvozili. Razlika med izvozom in uvozom je bila največja v 2008, ko je bila vrednost uvoza za 3 milijarde evrov višja od vrednosti izvoza. Vrednost izvoza v 2014 je bila za 14,4 % višja od vrednosti izvoza v 2008, vrednost uvoza v 2014 pa je bila od vrednosti uvoza v 2008 za 2,0 % nižja. V obdobju od 2005 do 2014 sta se vrednost izvoza in tudi vrednost uvoza glede na prejšnje leto najbolj znižali v letu 2009 (vrednost izvoza je bila v 2009 za 19 %, vrednost uvoza pa za 25 % nižja kot v 2008). Največ blaga izvozimo v države članice EU. V 2014 smo tja izvozili 76 % vsega izvoženega blaga. V druge evropske države smo ga izvozili 14 %, v neevropske države pa 9 %. Delež izvoza Slovenije na trg EU se je v 2014 glede na 2013 povečal za 1,4 odstotne točke. Od drugih držav članic EU je na trg EU v 2014 izvozila vrednostno največ blaga Nemčija, in sicer 22,4 % vrednosti skupnega izvoza vseh držav članic na trg EU. Sledile so ji Nizozemska (13,1 %), Francija (9,0 %), Belgija (8,5 %) in Italija (7,4 %). Vir: SURS Največ blaga uvozimo iz držav članic Evropske unije. V 2014 smo iz teh držav uvozili 78 % vsega uvoženega blaga; iz neevropskih držav smo uvozili 13 %, iz drugih evropskih držav pa 7 % blaga. Od drugih držav članic je s trga EU v 2014 uvozila vrednostno največ blaga Nemčija, in sicer 21,0 % vrednosti skupnega uvoza vseh držav članic s trga EU. Sledile so ji Francija (12,2 %), Združeno kraljestvo (9,6 %), Belgija (7,8 %) ter Italija in Nizozemska (vsaka 7,1 %). V Nemčijo izvozimo 20 % vsega našega izvoza. To je vrednostno še vedno največji delež blaga, ki ga izvozimo v kako državo, vendar se je ta delež v 2014 glede na 2013 zmanjšal za 0,3 odstotne točke. V istem obdobju se je zmanjšal tudi delež našega izvoza v Francijo. Povečali pa so se deleži našega izvoza v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. Iz Nemčije uvozimo 18 % vsega našega uvoza. Ta delež se je v 2014 glede na 2013 zmanjšal za 0,8 odstotne točke. Povečal se je samo delež našega uvoza iz Italije, in sicer za 0,4 odstotne točke. Skupine podjetij Deleži od skupne vrednosti uvoza in izvoza po pomembnejših državah partnericah v zunanji trgovini, 2014 V 2013 je delovalo 7.494 različnih skupin podjetij, kar je za 51 % več kot v 2008. V obdobju 2008–2013 se je najbolj povečalo število rezidenčnih skupin podjetij, in to za skoraj 83 %. Večino teh so v 2013 nadzirale fizične osebe (80 %). V 2013 se je glede na 2008 število večnacionalnih skupin podjetij povečalo za 23 %. Med temi skupinami podjetij se je število tistih pod domačim nadzorom zmanjšalo za 9 %, število tistih pod tujim nadzorom pa povečalo za 32 %. Od 2008 število dokončanih stavb upada. V 2014 je bilo dokončanih 3.351 stavb; med temi je bilo 2.496 stanovanjskih. Površina vseh v 2014 dokončanih stanovanj je merila 458.939 m2 , kar je za 14 % manj kot v 2013. Vrednost vseh v 2014 opravljenih gradbenih del je znašala 1,9 milijarde EUR, kar je za 15 % več kot v 2013. Vir: SURS Stavbe, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja, in načrtovana stanovanja V 2014 je bilo izdanih 3.166 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je 277 manj kot v 2013. V 2014 je bilo izdanih 46 % gradbenih dovoljenj za stavbe manj kot v 2007; načrtovanih stanovanj je bilo 74 % manj kot v 2007. Vrednost v 2014 opravljenih gradbenih del na stavbah je znašala 658 milijonov EUR. Vrednost opravljenih gradbenih del Vrednost opravljenih gradbenih del po izbranih vrstah objektov, 2014 na objektih prometne infrastrukture v 2014 je znašala 659 milijonov EUR ali 34 % celotne vrednosti v tem letu opravljenih gradbenih del, kar je 30 % več kot v 2013. Gradbena dela, opravljena v 2014 na enostanovanjskih stavbah, so bila vredna 118 milijonov EUR ali 5 milijonov več kot v 2013, milijonov manj kot v 2013. Vir: SURS Deleži posameznih vrst stavb od celotnega števila dokončanih stavb v 2014 (ocena glede na izdana gradbena dovoljenja) gradbena dela na večstanovanjskih stavbah pa 65 milijonov EUR ali 20 Med vsemi stavbami, dokončanimi v 2014, je bilo 71 % enostanovanjskih. Celotna površina enostanovanjskih stavb, dokončanih v 2014, je merila 593.356 m2 . Od stavb, dokončanih v 2014, jih je bilo 83 % pridobljenih z novogradnjo, 14 % s povečavo, 3 % pa s spremembo namembnosti. 87 % investitorjev gradenj stavb, dokončanih v 2014, so bile fizične osebe. V 2014 je bilo v Sloveniji po oceni stanovanjskega sklada 859.874 stanovanj. Vsa skupaj so merila 69.412.491 m2 . Posamezno stanovanje je merilo povprečno 81 m2 . Povprečna površina stanovanj je bila večja v nemestnih naseljih. Eno stanovanje si je delilo povprečno 2,4 osebe. Povprečna površina stanovanja na osebo je bila v mestnih naseljih 31 m2, v nemestnih naseljih pa 37 m2 . Stanovanja v Sloveniji po oceni stanovanjskega sklada, 2014 Stanovanja 859.874 444.129 415.745 Površina stanovanj (1.000 m2) 69.412 31.660 37.752 Povprečna površina stanovanja (m2) 80,7 71,3 90,8 Povprečna površina stanovanja na osebo (m2) 33,7 30,8 36,5 Povprečno število oseb na stanovanje 2,4 2,3 2,5 Vir: SURS Opremljenost stanovanj z napeljavami in pomožnimi prostori (ocena stanovanjskega sklada), 2014 Električno napeljavo, kuhinjo, vodovod, stranišče in kopalnico je v 2014 imelo več kot 90 % stanovanj. Centralno ogrevanje je imelo 79 % stanovanj. Na javno kanalizacijo je bilo priključenih 56 % stanovanj. Največ stanovanj je bilo zgrajenih v letih od 1971 do 1980, in sicer 21 %. Tem so po deležih sledila stanovanja, zgrajena v letih od 1981 do 1990 (17 %), in stanovanja, zgrajena v letih od 1961 do 1970 (14 %), ter tista, ki so bila zgrajena pred letom 1918 (14 %). Industrijska podjetja v Sloveniji so v 2014 prodala za 19,4 milijarde EUR industrijskih proizvodov in storitev. Industrija obsega rudarstvo in predelovalne dejavnosti. Več kot 70 % prihodka od prodaje industrijskih proizvodov in storitev so ustvarila s prodajo na tujih trgih. Prodaja se je povečala v obeh področjih dejavnosti: v predelovalnih dejavnostih za 5 %, v rudarstvu pa za 120 %. Industrijska proizvodnja1) v Sloveniji in EU-28 Indeks industrijske proizvodnje v Sloveniji se je v 2014 glede na 2013 v povprečju zvišal (za 1,6 %), naraščal pa je tudi v prvem polletju 2015. Gibanje indeksa industrijske proizvodnje v Sloveniji in v EU-28 je od 2007 zelo podobno. Povprečna letna rast indeksa industrijske proizvodnje je bila v 2014 glede na 2008 v EU-28 nižja za 6,6 %, v Sloveniji pa za 10,2 %. 1) Desezonirani podatki. 2) Podatki od leta 2014 naprej so začasni. Vira: SURS, Eurostat, 15. 10. 2015 V 2014 je največji delež prihodka od prodaje ustvarila dejavnost proizvodnja električnih naprav: 11,9 %. Več kot 8-odstotne deleže so dosegle še proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (11,4 %), proizvodnja kovin (9,6 %) in proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (8,7 %). Vrednost prodaje industrijskih proizvodov in storitev je bila v 2014 za 18 % višja kot v času največje gospodarske recesije (2009), hkrati pa je bila za 7 % nižja kot v 2007 in za 3 % nižja kot v 2008, ko je dosegala najvišje vrednosti po uvedbi evra. Industrijski proizvodi in storitve, s prodajo katerih se ustvari največji prihodek, 2014 Vir: SURS V 2015 je investiralo 92 % podjetij. Investicijska vlaganja so bila v 2015 glede na 2014 v povprečju višja za 12 %. V 2016 naj bi prav tako vlagalo 92 % podjetij. V 2015 so podjetja največ investirala v zamenjavo stare opreme (30 %), sledile so investicije v razširitev zmogljivosti (29 %) in v avtomatizacijo in mehanizacijo (21 %). Produktivnost dela je bila v 2014 enaka kot v 2013. Produktivnost dela je od 2005 naraščala, zmanjšala se je le v 2009 (gospodarska kriza), in sicer glede na 2008 za 8,1 %; po 2009 je ponovno naraščala. Indeks produktivnosti dela je opredeljen kot razmerje med indeksom industrijske proizvodnje in indeksom delovno aktivnega prebivalstva. Produktivnost dela v industriji Vir: SURS Konkurenčni položaj na domačem trgu, trgih držav članic EU in trgih zunaj EU Konkurenčni položaj podjetij se je v 2014 glede na 2013 izboljšal na vseh trgih, najbolj na trgih zunaj EU (za 9 odstotnih točk); na domačem trgu se je izboljšal za 6 odstotnih točk, na trgih držav članic EU pa za 8 odstotnih točk. Vrednosti teh kazalnikov so bile najnižje v 2009. V 2014 je v Sloveniji delovalo nekaj več kot 130.000 podjetij, v njih pa je delalo nekaj manj kot 580.000 oseb. S prodajo so ustvarila 81.591 milijonov EUR prihodka. Glede na 2013 se je število podjetij povečalo za 2,6 %, število oseb, ki delajo v njih, pa za 1,3 %. Njihov prihodek od prodaje je bil višji za 3 %. Demografija podjetij V 2013 je na novo nastalo 21.405 podjetij (brez predhodnika); v njih je delalo 23.507 oseb. Med temi podjetji so po pravnoorganizacijski obliki prevladovale fizične osebe (77 %). V 2013 je prenehalo poslovati 12.232 podjetij (brez naslednika), kar je 11 % manj kot v 2012; v njih je pred tem delalo 13.837 oseb. Pravnoorganizacijsko so bila tudi ta podjetja večinoma fizične osebe (81 %). Od podjetij, ki so na novo nastala v 2008 (brez predhodnika), jih je bilo v 2013 aktivnih še polovica. Delež podjetij, ki so preživela 5 let od nastanka (ustanovitve), je bil v 2013 za 3 odstotne točke nižji kot v 2012. Med v 2013 aktivnimi podjetji, nastalimi v 2008, je bilo največ takih, ki niso imela zaposlenih oseb (70,6 %), najmanj pa takih, ki so imela 10 ali več zaposlenih oseb (0,6 %). Med podjetja, ki nimajo zaposlenih oseb, uvrščamo večinoma samostojne podjetnike. Hitrorastoča podjetja Vir: SURS V 2013 je bilo v Sloveniji 570 hitrorastočih podjetij. V njih je bilo zaposlenih 33.000 oseb, kar je 62 % manj kot v 2008. Hitrorastoče podjetje je podjetje z več kot 10-odstotno povprečno letno rastjo v triletnem obdobju, ki ima v prvem letu spremljanja triletne rasti vsaj 10 zaposlenih. Rast se meri s številom zaposlenih. V 2013 je bilo v skupine podjetij povezanih 12.396 podjetij ali za 5 % več kot v 2012. Od tega je bilo mikropodjetij 75,8 %, majhnih podjetij 15,6 % in srednje velikih in velikih podjetij 8,6 %. Glede na 2012 se je povečalo le število mikropodjetij, za 7,5 %; število srednje velikih in velikih podjetij je upadlo za 3,2 %, število majhnih podjetij pa za 1,6 %. Podjetja, povezana v skupine podjetij, po velikostnih razredih (glede na število oseb, ki delajo v njih), 2013 Vir: SURS Podjetja glede na nadzor in izbrani strukturni kazalniki poslovanja podjetij glede na nadzor, 2013 V 2013 je bilo v Sloveniji 95 % nacionalnih podjetij in 5 % tujih notranjih podjetij. Čeprav tujih notranjih podjetij v 2013 ni bilo veliko, so bila ekonomsko pomembna, saj so zaposlovala okoli 19 % vseh zaposlenih v nefinančnih dejavnostih, s prodajo pa so ustvarila 26 % prihodka od prodaje vseh podjetij. Deleži dodane vrednosti, investicij in stroškov dela so znašali 22 % skupne vrednosti, ustvarjene v vseh podjetjih. Tuja notranja podjetja so podjetja, ki delujejo na ozemlju Slovenije in so v večinskem lastništvu in pod nadzorom podjetij ali fizičnih oseb, ki so rezidenti tujih držav. V prvem četrtletju 2015 je imelo dostop do interneta 78 % gospodinjstev; toliko gospodinjstev je imelo tudi računalnik (78 %). Prenosni računalnik je imelo 60 %, namizni računalnik 46 % in tablični računalnik 24 % gospodinjstev. V prvem četrtletju 2015 je okoli 581.000 ali 51 % rednih uporabnikov interneta, starih 16–74 let, sodelovalo v spletnih družabnih omrežjih. Večina jih je družabna omrežja uporabljala vsak dan ali skoraj vsak dan (70 %), največ uporabnikov teh omrežij je bilo med osebami, starimi 16–24 let (90 %). Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi, ki so … … dostopala do mobilnega interneta (vsaj 3G) … imela spletno stran … imela profil na družabnih omrežjih … najemala storitve računalništva v oblaku Posamezniki, stari 16–74 let, ki so … … uporabljali internet (v zadnjih 3 mesecih) … telefonirali ali videotelefonirali s spletno kamero … se udeležili spletnega tečaja … nakupovali prek spleta (v zadnjih 12 mesecih) - ni pojava Vir: SURS 2014 2015 % 71 76 84 83 37 41 15 17 72 73 29 26 ­ 3 37 39 Podjetja s spletno stranjo in podjetja s spletno prodajo Podjetja uporabljajo družbene medije predvsem za krepitev ugleda podjetja ali za trženje izdelkov ali storitev. Za take namene jih je uporabljalo 74 % podjetij s profilom na družbenih medijih; 49 % podjetij jih je uporabljalo za pridobivanje mnenj ali za odgovarjanje na mnenja, ocene, vprašanja strank, 24 % za novačenje (nabiranje) in zaposlovanje novih sodelavcev, 17 % za vključevanje strank v razvoj ali inovacijo izdelkov ali storitev. 17 % podjetij s profilom na družbenih medijih pa teh medijev ni uporabljalo. V 2014 smo Število minut odhodnega prometa fiksne in mobilne telefonije in število poslali skoraj 2,4 milijarde SMS-sporočil ali za 307 % več kot v 2007 in 47 milijonov MMS-sporočil. Odhodni telefonski promet s fiksne lokacije je bil v 2014 za več kot polovico (za 54 %) manjši kot v 2007, odhodni telefonski promet iz mobilnega omrežja pa je bil v 2014 za 42 % večji kot v 2007. poslanih SMS-sporočil V predelovalnih dejavnostih 54 50 V storitvenih dejavnostih1) 45 44 V predelovalnih dejavnostih 541.446 536.184 V storitvenih dejavnostih1) 135.531 213.108M Bruto domači izdatki za RRD (1.000 EUR) Bruto domači izdatki za RRD (% od BDP) Zaposleni v RRD od tega: raziskovalci M manj natančna ocena – previdna uporaba 928.306 935.006 2,6 2,6 20.967 21.272 12.362 12.111 1) Storitvene dejavnosti so v obdobju 2008–2010 vključevale področja in oddelke po SKD 2008 46, H, 58, 61, 62, 63, K, 71 v obdobju 2010–2012 pa področja in oddelke 46, H, J, K, 71, 72, 73. Vir: SURS Z inovacijsko dejavnostjo se je v obdobju 2010–2012 ukvarjalo več kot 46 % opazovanih podjetij. Za inovacijsko dejavnost v predelovalnih dejavnostih je bilo v 2012 namenjenih 536 milijonov EUR, za inovacijsko dejavnost v storitvenih dejavnostih pa 213 milijonov EUR. Za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) je bilo v 2013 namenjenih 935 milijonov evrov. Med vsemi zaposlenimi v RRD je bilo 57 % raziskovalcev. Zastopanost žensk med vsemi zaposlenimi v RRD in med vsemi raziskovalci je bila enaka, in sicer 36-odstotna. Največji del sredstev, namenjenih za izvajanje RRD, so v 2013 kot eden od virov financiranja prispevale gospodarske družbe, in sicer 597 milijonov EUR ali 64 %. Največ sredstev so za izvajanje RRD porabili v poslovnem sektorju, in sicer 715,5 milijona EUR ali 77 % vseh za RRD namenjenih sredstev. Največ raziskovalcev od vseh, 46 %, je bilo zaposlenih v poslovnem sektorju, 36 % jih je bilo v visokošolskem, 18 % v državnem in najmanj, 0,1 %, v zasebnem nepridobitnem sektorju. Vir: SURS Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun, Slovenija Slovenija je v 2014 (po končnem proračunu 2014) namenila za RRD 161,3 milijona EUR državnih proračunskih sredstev, kar je najmanj v zadnjih 10 letih in za 8 % manj kot v prejšnjem letu, ko so ta sredstva znašala 174,5 milijona EUR. V 2014 je bila v Sloveniji povprečna starost osebnih avtomobilov 9,4 leta. Od 2005 do 2014 se je zvišala za 1,9 leta. Z mestnim javnim linijskim prevozom je bilo v 2014 prepeljanih okoli 200.000 potnikov manj kot v 2013. Z vlakom je bilo v 2014 prepeljanih okoli 1.600.000 potnikov manj kot v 2013. Cestnoprometne nesreče in osebni avtomobili V 2014 se je na slovenskih cestah zgodilo 18.251 cestnoprometnih nesreč, to je več kot za 40 % manj, kot se jih je zgodilo pred desetimi leti (v 2005). V 2014 je bilo registriranih 1.068.362 osebnih avtomobilov ali za 11 % več kot pred desetimi leti. Največ cestnoprometnih nesreč se je v 2014 zgodilo v septembru (1.729), med dnevi v tednu pa je bil tudi v 2014 najbolj „nevaren“ petek (ob petkih se je namreč zgodilo 17 % vseh prometnih nesreč v tem letu). V 2014 je bilo z vlaki prepeljanih skoraj 18 milijonov ton blaga ali za 10 % več kot pred desetimi leti in prevoženih 4.110 milijonov tonskih kilometrov ali za 27 % več kot pred desetimi leti (v 2005). 82 % tega blaga je bilo prepeljanega v mednarodnem železniškem prevozu. Cestni blagovni prevoz, 2014 Železniški blagovni prevoz, 2014 Vir: SURS V 2014 so cestna tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, prepeljala 74,1 milijona ton blaga. 50,7 milijona ton tega blaga ali nekaj več kot dve tretjini so prepeljala v notranjem, 23,4 milijona ton pa v mednarodnem cestnem prevozu. Od blaga, prepeljanega v mednarodnem cestnem prevozu, je bilo iz Slovenije v tujino prepeljanih 8,1 milijona ton, v nasprotni smeri pa 6,7 milijona ton; med dvema tujima državama je bilo prepeljanih 6,7 milijona ton, v notranjem prevozu v tuji državi (kabotaža) pa 2 milijona ton. V koprskem pristanišču je Pristaniški blagovni promet po vrstah tovora bilo v 2014 pretovorjenih 18 milijonov ton blaga ali za 23 % več kot v 2010. V 2014 je bilo pretovorjenega največ suhega razsutega tovora (6,6 milijona ton ali 37 % vsega tovora), sledila sta tovor v velikih kontejnerjih (tega je bilo pretovorjenega 6,0 milijona ton ali 33 %) in tekoči razsuti tovor (3,0 milijona ton ali 17 %). Potniški promet na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, 2014 Prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je v 2014 potovalo 1,3 milijona potnikov. Največ jih je potovalo na relaciji Slovenija–Nemčija (215.000 ali 16 %). 88 % potnikov v letalskem prometu je v 2014 potovalo z rednimi leti, preostalih 12 % pa s posebnimi leti. Pri rednih letih se je v 2014 glede na prejšnje leto najbolj povečalo število potnikov na relaciji Slovenija–Srbija, pri posebnih letih pa število potnikov na relaciji Slovenija–Grčija. © SURS S prodajo blaga v trgovini na drobno (tj. z nakupovanjem blaga in njegovo nadaljnjo prodajo potrošnikom) so podjetja v Sloveniji v 2014 ustvarila 12.091 milijonov EUR prihodka. S prodajo blaga v trgovini na debelo (tj. z nakupovanjem blaga in njegovo nadaljnjo prodajo za potrebe opravljanja poklicne ali pridobitne dejavnosti) so podjetja v Sloveniji v 2014 ustvarila 11.762 milijonov EUR prihodka. Indeksi nominalnega prihodka od prodaje Spletno trgovino je v 2014 imelo 16 % podjetij ali za 1 odstotno točko več kot v 2013. Nominalni prihodek od prodaje se je v 2014 glede na 2013 zvišal v storitvenih dejavnostih (za 3 %) in v trgovini na debelo (za 4 %), v trgovini na drobno pa se je nekoliko znižal (za 1 %). Pri izračunu nominalnega prihodka ne upoštevamo vpliva rasti cen. Podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino na Prihodek od prodaje v trgovini na drobno po glavni dejavnosti podjetij drobno (razen z motornimi vozili) kot glavno dejavnostjo, so v 2014 ustvarila s prodajo blaga 8,9 milijarde EUR prihodka. Prodajalne z motornimi gorivi so v 2014 ustvarile s prodajo za 161 milijonov EUR nižji prihodek kot v 2013. Nespecializirane prodajalne so v 2014 ustvarile za 229 milijonov EUR višji prihodek kot v 2013. V 2014 je bil največji delež prihodka od prodaje v trgovini na drobno ustvarjen s prodajo živil (19 %) in s prodajo motornih goriv, maziv, zavorne in hladilne tekočine (16 %); po vsaj 5 % prihodka od prodaje je bilo ustvarjenih še s prodajo osebnih avtomobilov (10 %), obleke in obutve (7 %), zdravstvenih izdelkov, pripomočkov in opreme (6 %), pijače (5 %) in tobaka (5 %). Podjetja, ki se ukvarjajo s Prihodek od prodaje v trgovini na debelo na domačem trgu po glavni posredništvom in trgovino na debelo (razen z motornimi vozili) kot glavno dejavnostjo, so s prodajo blaga v 2014 ustvarila 7,6 milijarde EUR prihodka. Trgovina na debelo z živili, pijačami, tobačnimi izdelki je v 2014 ustvarila za 105 milijonov EUR višji prihodek kot v 2013. Podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino na debelo z napravami za informacijsko­komunikacijsko tehnologijo kot glavno dejavnostjo, so v 2014 ustvarila za 29 milijonov EUR nižji prihodek kot v 2013. dejavnosti podjetij V 2014 je bil največji delež prihodka od prodaje v trgovini na debelo ustvarjen s prodajo farmacevtskih proizvodov in medicinske opreme (10 %) ter koksa in naftnih derivatov (10 %); po vsaj 5 % prihodka od prodaje je bilo ustvarjenih še s prodajo živil (9 %), osebnih avtomobilov (9 %), tobačnih izdelkov (6 %), kemikalij in kemičnih izdelkov (6 %), računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (5 %), neobdelanega lesa, kovin, rud in rudnin (5 %) ter drugih izdelkov, ostankov in odpadkov (5 %). Turistom v Sloveniji je bilo v 2014 v turističnih nastanitvenih objektih na voljo 123.235 ležišč (stalnih in pomožnih), od tega 40 % v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih, 19 % v kampih in 41 % v drugih nastanitvenih objektih. V turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji je bilo v 2014 zabeleženih 3,5 milijona prihodov turistov in 9,6 milijona njihovih prenočitev, od tega v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih 65 %, v kampih 13 %, v drugih nastanitvenih objektih pa 22 % prenočitev. Prenočitve turistov, Slovenija V 2014 so tuji turisti ustvarili v Sloveniji približno 6,1 milijona prenočitev, domači turisti pa 3,5 milijona prenočitev. Prenočitev tujih turistov je bilo v 2014 za 14 % več, prenočitev domačih turistov pa za 12 % manj kot v 2008. 64 % vseh prenočitev v turističnih Prenočitve tujih turistov po državah, od koder so prišli, Slovenija, 2014 nastanitvenih objektih v 2014 so ustvarili tuji turisti. Polovico prenočitev tujih turistov so ustvarili turisti iz Italije, Avstrije, Nemčije, Ruske federacije in Nizozemske. Vir: SURS Razlika v številu prenočitev tujih turistov iz držav, od koder je prišlo v Slovenijo največ turistov, 2008–2014 V obdobju 2008–2014 je upadlo samo število prenočitev britanskih, hrvaških in italijanskih turistov, najizraziteje povečalo pa se je število prenočitev ruskih, srbskih in čeških turistov. Slovenijo obišče čedalje več turistov iz neevropskih držav. Od 2008 do 2014 se je število prenočitev teh turistov povečalo za 73 %: s 409.000 na 708.000. V 2014 so se prebivalci Slovenije, stari vsaj 15 let, odpravili na 4,5 milijona turističnih potovanj; 89 % teh potovanj je bilo zasebnih. Vsaj enega zasebnega potovanja se je v 2014 udeležilo 63 % prebivalcev Slovenije. Skupaj so se odpravili na 4 milijone zasebnih potovanj, od tega je bilo 56 % potovanj v tujino. Cilj zasebnih potovanj v tujino je bila največkrat Hrvaška (in sicer za 65 % teh potovanj). Udeleženci zasebnih potovanj so porabili povprečno 45 EUR na dan (na potovanjih po Sloveniji 36 EUR, na potovanjih po tujini pa 48 EUR). 1) Seštevek se ne ujema zaradi zaokroževanja. Vir: SURS V 2014 so se prebivalci Slovenije, stari vsaj 15 let, odpravili na 1,7 milijona zasebnih enodnevnih izletov v tujino. Cilj teh izletov sta bili največkrat sosednji Italija (za 613.000 izletov) in Avstrija (za 576.000 izletov). Za take izlete so porabili povprečno 50 EUR na osebo. Največ denarja so porabili za izlet v Avstrijo (58 EUR na osebo), najmanj pa za izlet na Hrvaško (39 EUR na osebo). STATISTIČNA ZNAMENJA, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE o M - % °C EUR Gg GJ ha kg km km2 kWh l m3 min. mm MWh Sm3 t TJ toe CH4 CO2 HFCs N2O PFCs SF6 povprečje manj natančna ocena – previdna uporaba ni pojava odstotek stopinj Celzija evro gigagram gigadžul hektar kilogram kilometer kvadratni kilometer kilovatna ura liter kubični meter minuta milimeter megavatna ura standardni kubični meter tona teradžul tona ekvivalenta metan ogljikov dioksid delno flourirani ogljikovodiki didušikov oksid popolno flourirani ogljikovodiki žveplov heksaflourid BDP bruto domači proizvod DDV davek na dodano vrednost GVŽ glava velike živine HICŽP harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin mio. milijon mrd. milijarda NPISG nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva PDM polnovredne delovne moči RRD raziskovalno-razvojna dejavnost SKD Standardna klasifikacija dejavnosti AKOS Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje IJS-CEU Institut Jožef Stefan DRSI Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo Eurostat statistični urad Evropske unije GURS Geodetska uprava Republike Slovenije MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP Ministrstvo za okolje in prostor MZI Ministrstvo za infrastrukturo SURS Statistični urad Republike Slovenije URSP Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ZGS Zavod za gozdove Slovenije Sličice za nekatere infografike so bile pridobljene na http://www.flaticon.com. KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ? • na spletnih straneh Statističnega urada RS www.stat.si • po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 64 04 telefaks: (01) 241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si • z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 52 85 telefaks: (01) 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si • z obiskom v Informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30 SURS