KOHCEBI
--
--T—'	f
 ..
^r-anc LA^Z^
- S impMOS
Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—.
Gospod Huber na Mariborskem tednu
Gospod Huber: »Bos schreit der klane alhvell vom »Toten Liszt in Ischl« herum; i weiss do, dass der Liszt schon iang g’sti!rbn is, aba soviel i weiss—net in ischl!«	j
LETO I.
LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE. / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO.	ŠTEV.	II.
Priprave za M. T.
„Vse je krščeno
D. Ooflja:	!	i	.	1
Cirkus Mariborski teden
V	začetku se »otvorjeniin proglaša«, pomen njegov za narod se naglasa, nato pa vsem odprt je in poraben, ostal bo marsikomu nepozaben, ker marsikaj mu tukaj bo očito, kar sicer bi ostalo mu prikrito:
Vsi vrtiljaki so sveta tu zbrani, da bolj, ko sicer, se vrte možgani, na toboganu pa se je razkrilo, da spodnje je potrebno oblačilo.
Dovolj pet voženj je na aerodromu, da si zapisan gmotnemu polomu.
Imaš še »Smrtno vožnjo«, »ženo — kačo« in sto atrakcij, da zapraviš plačo.
Klobase kranjske so iz Maribora,
Za njo starina zlasti je vsa nora, a kdor bolj pameti je siromaške, drži se kruha in vode — rogaške. Čevapčiči, likerji, črna kava, turobna glasba, radio zabava, balončki, fesi, »Adria«-rezine.
Babure stare, mlade vmes dekline love može poročne, smrkoline.
Zaljubi kakšno tu dekle se zalo. čez mesecev devet se bo jokalo in marsikateri dedec v uri nori bodočo ženo — tu si natovori.
Razstave tu so razne in kulturne, debate manj kulturne, a bolj burne, kot krona vsega pa za moška žrela »Poskušnja vina« zvesto bo skrbela, ob polnoči poskušnja ta je prava najdragocenejših — živin razstava: največ seveda — opic je med njimi, ker te le žive v vinsko pokusni klimi. Metamorfoze čudne se godijo, kar mukajo in brundajo, žgolijo, svetovno le zmešnjavo še innožiio,. ej — kaos teh desetih dni je vreden naziva: »Cirkus Mariborski teden«.
- razen mene ..
Kaj je?
Kaj je kultura? Kultura je ono človeško delo, ki ga priznavamo le s preganjanjem.
Kaj je periferija? Periferija je pas bede, ki objema vsako večje mesto.
Kaj je komedija? Komedija je z resnim in težkim delom ustvarjen umotvor, ki naj izraža avtorjevo soglasje ali nesoglasje z aktualnim življenjem. Politika — torej ni komedija ...
Kaj je spolnost? Ako je samo-ohrana — rdeča kri človeštva, je spolnost njega plava kri. Zato pa čutijo »plavokrvni ljudje« socialno bedo le preko »spolnosti«.
Kaj je »rasizem«? »Rasizem« je boj za čisto pasmo.
Kaj je prostitucija? Prostitucija je podpiranje korupcije. Korupcija pa je prostituiranje
Kaj je Balkan? Balkan je trn v peti. Ta peta pa je v škornju *u*iie
Kaj je domovina? Tega se Slovenci še ne zavedajo dovolj.
Kaj je »Toti list«? To bi pa že lahko vedeli.
Kaj je sramota? Ako še niste naročnik »Totega lista« ...
Slišali smo
Slišali smo, da dobimo Slovenci moderen avantgardistični teater. Tbda — baje — pri nas ne uspeva, kar pride iz ljudstva. »Baje«? No, mi — »Toti list« — smo tudi iz ljudstva ...
Slišali smo, da je prišlo v Jugoslavijo na »oporavak« trideset tujih, izgladovanih visokošolcev.
Slišali smo, da bodo v jeseni in spomladi dovoljeni v Sloveniji vsi politični shodi, toda to je bržkone tendenciozna vest...
Slišali smo, da je Maribor »mejnik Jugoslavije«. To bi radi pogosto-ma slišali. — Ugotavljamo, da je od Župančičevih »Štirih mejnikov« vsaj eden še aktualen.
Slišali smo, da je na programu »Mariborskega tedna« in proslave »Dvajset let Jugoslavije« — tudi »narodno veselje«. Tega — bi naj ne pozabili vstaviti v »program« naši parlamentarci.
Slišali smo, da ste že plačali naročnino »Totega lista«. Za vse leto, kaj ne?
Slišali smo, da imamo v slovenskem glasbenem vrtu doktorirano cvetko.
Strah Mariborčanov:
policijska ural
popotna.
Ko sem bil zadnjič v nekem tujem mestu, sem videl na ulici moža, ki je imel na vsaki strani prs — kakor »medajle« pritrjene — po štiri krompirje. Za klobukom pa je imel mesto »čopiča« — svečko. Pobaral sem ga, kaj to pomeni, pa je rekel: »Štiri leta smo že žrli krompir. Štiri leta ga še bomo. Potem šele se nam bo posvetilo v glavi.«
Kaj je boljše?
Kaj je boljše: Živeti, ali umreti? Ne eno, ne drugo.
Kaj je boljše: Fašizem, ali komunizem? To vpraša provokater.
Kaj je boljše: Samotarsko življenje, ali življenje v zakonu? To je »odprto vprašanje«.
Kaj je boljše: Vino ali pivo? Oboje.
Kaj je boljše: Biti »zgoraj«, ali biti »spodaj«? Gre za to, za »kaj« gre.
Kaj je boljše: Piti — na žejo, ali piti na jed? Piti na — kredit.
Kaj je boljše: »Dinarpetdeset«, ali »Toti list«? Samo 1.50 din v žepu — vas menda ne spravlja v dobro voljo...
Zgodba brez besed
MED OTROCI
Jožek (Mihcu): »Kaj boš ti, ki še očeta nimaš!«
Mihec: Jaz? Več, kot ti!
Nov kroj so mu urezali.
»Mariborski Večernik« je dobil	kmalu zaplaval v čiste vode in da	bi
novo obleko. Povečali so ga za štiri	ne	ribaril v kalnem. Dobre ribice	si
strani, odvzeli mu' pa prelepo bese-	vsi	želimo, a slabih rib — nikar!
dico »mariborski«. Želimo mu, da bi
LOGIKA
Polajžarjev sin Peter je študiral na ljubljanski univerzi tako pridno, da je moral oče prodati zanj že dve njivi, en vinograd in šest krav. Ko je bil fant nekoč doma na počitnicah, ga je vprašal oče pri kosilu: »Peter, kaj pa prav za prav študiraš, da rabiš toliko denarja?« »Logiko«, mu je odvrnil sin. »To je znanost, ki nas uči zakone mišljenja in kako naj jih uporabimo v praktičnem življenju. To ti bom takoj pokazal. Vidiš, na krožniku pred nama so trije štruklji. Kdor pa ima tri štruklje, mora imeti tudi dva. 2 in 3 pa je 5. Iz tega izhaja logično, da je na krožniku 5 štrukljev.« »Zelo pametno«, je odvrnil oče in snedel vse tri štruklje. »Ostala dva štruklja pa snej ti, da boš sit od svoje logike.«
STRAHOVALNA TEORIJA
Preiskovalna sodnika Srečko Koren in Janko Pirc sta bila že izza mladih let neločljiva prijatelja. Pogosto sta se shajala pri »Zlatem konjičku« in se pogovarjala o pravnih in stanovanskih zadevah. Nekoč ju je nanesel pogovor na kazenske teorije, t. j., zakaj kaznju-jejo sodniki ljudi, ki so se pregrešili zoper zakon. Koren je omenil straho-valno teorijo, ki hoče zločinca po načelu zob za zob prestrašiti tako, da ne bo več izvrševal kaznjivih dejanj. Zato morajo biti kazni zelo občutne. Pirc je pripomnil, da odgovarja današnjim razmeram bolj poboljševalna teorija,
ki hoče storilca poboljšati. Zato poznajo moderni zakoni pogojne obsodbe. Nato sta razpravljala še o specialni in generalni prevenciji, o nazorih Kanta itd. Tako sta prišla do zaključka, da so mnenja o pomenu kazni v raznih krajih in časih različna. Slednjič je pripomnil Koren: »Na našem sodišču velja samo strahovalna teorija.« »Kako to?«, ga je vprašal Pirc: »Vidiš, če pride k meni kak osumljenec in vidi mojo zapisnikarico Jero Golobovo, se revež tako prestraši, da ne pride nikdar več k zaslišanju.«
PAMETEN KONJ
Nek potnik si je najel v Petelincih voz, da bi se peljal v bližnje mesto. Ko je prišel tako do precej strmega klanca, se je konj naenkrat ustavil in ni hotel naprej, kljub batinam in prigovarjanju. »Kaj pa naj storim?«, je vprašal potnik voznika. »V mestu moram biti na vsak način še danes.« »Poznam samo eno sredstvo«, mu je odvrnil voznik. »Stopite raz voza in hodite poleg konja.« Potnik je storil kar mu je svetoval voznik in kmalu je bil voz vrh klanca. »To je pa čudno, da je šel konj sedaj tako lepo naprej«, je pripomnil potnik. »Nič posebnega«, mu je odvrnil voznik. »Konja sem kupil pred kratkim od nekega kmeta. Rabil ga je, da ga je vpregel z volom vred v plug. Tako se je navadil konj na vola in zato je šel tudi z vami.« ■ j .. i
SENZACIJA
Nikar ne jezite se, tiradi zemljani, če večkrat bili ste na led že speljani. To, kar se tu čita, je gola resnica, brez vsake je šale, brez vsakega vica.
Denarja imajo države premalo.
Ne izbirajo sredstev, kako bi se dalo nabrati v zakladnice zlate dukate in spet povrniti se v čase prezlate.
Prišle so na misel, ki mnogo je vredna: kaj hitro bo vsotica v žepu prečedna, . če tistih zakladov bi se polastili, ki v morju nesrečen so konec storili.
Zato so najeli može — potapljače, v obljubo jim dali visoke so plače. Zdaj roj teh možakov po morskem dnu rije, da ladje nesrečne dnu morskem izvije.
Ali veste?
da so Japonci odpovedali olimpijado v Tokiu zato, ker ni znano, kdo bo leta 1940. gospodar Tokia..
da se bodo Japonci kljub temu udeležili Olimpijade na Finskem. Tam nameravajo zmagati v teku na vse daljave in so zato že letos začeli trenirati na kitajskem teritoriju..
da se odbor za nevmešavanje zelo trudi, da bi se obe sili v Španiji in vse sile okoli Španiji — pomirile, V ta namen ima pripravljeno tudi novo ime za republiko. Namesto Španija, bi se nova republika imenovala — Š p a-n o v i j a ..
da »flosarji« prav nič ne tarnajo, če jim gre ves dobiček po vodi..
da se je »Toti list« zelo zameril advokatom in sicer zato, ker ni v petih mesecih izhajanja povzročil še nobene tiskovne tožbe — —!
jb.
Ko spet bo »na svitlem« bogastvo to davno
bom najbrž obhajal — stoletnico slavno.
Četudi denar se zelo potrebuje,
počasi, počasi vsa reč napreduje.
Ko zadnjič sem šetal kraj reke sc Drave
zagledam naenkrat dvigalne naprave
in roj potapljačev, glej, baš se poslavlja
od znancev prisotnih in v vodo odpravlja.
Povprašal sem, kaj v dnu je Drave zelene
nekoga, ki s smehom se k meni okrene:
»Kaj nič še ne veste za strašno nezgodo?
Pohorska železnica — padla je v vodo!«
KOZMOPOLIT.
Sinček radovedno vpraša očeta:
. — »Očka, kaj je to kozmopolit?«
— »To je človek, ki pripada vsem ljudem na svetu.«
—■ »Potemtakem je naša služkinja Micika tudi kozmopolit.«
MOLČEČNOST.
Šef pravi uslužbencu:
— »Upam, da niste obesili na veliki zvon, da sem Viam plačo povišal.«
— »Brez skrbi, gospod! Niiti svoji ženi nisem povedal«
MED PRIJATELJI.
— »Že pol ure Te čakam v restavraciji! Kaj.Te ni prišla sobarica buditi?«
»Seveda je prišla! Zato sem se pa tudi zamudil.«
Pik.
(Domača naloga)
Pes je domača naloga, zato so mi domači pomagali, ker bi drugače prišel na psa. Pes je včasih tudi domača žival. Takrat ga laliko ščipljemo, brcamo, lahko mu tudi staro avstrijsko zastavo obesimo na rep, pa ne bo grizel. Moj oče pravi, da se reče takemu psu »lojalen pes«. Pes pa je včasih tudi nelojalen in zasadi sprednji del glave, v katerem se nahajajo čekani, kremplje in druge koničaste dele svojega trupla v človeški rod. Temu se reče znanstveno »steklina«. Kadar je dobil človek znanstveno steklino, ga je treba s prvini prevoznim sredstvom izročiti v naročje Pa-taloškega zavoda. Tam mu vbrizgajo neko tekočino, po kateri potem ozdravi ali pa umre. Tako so psi zelo koristni za procvit Patoloških zavodov in bi se spodobilo, da jih leti zavoljo steklih zaslug imenujejo za dosmrtne častne člane. Pes je zelo potreben za človeško frazeologijo. Kako bi, da ni psa, lahko govorili o »pasjem vremenu« in »pasji figi«. In, kakor govore o »pasji zvestobi« prebivalcev Dravske banovine kraljevine Jugoslavije, kako bi to slično čednost milega našega naroda formirali drugače?
»Pes« bo bržčas družinsko ali kako drugo rodbinsko ime. Kajti poreče včasih tako moja mamica mo-jeu ljubemu ateku. In potem najjju-bi atek ves dan laja in kaže zobe zlati mamici. In mora potem po cele tedne ostati doma na vrtu in se ne sme ganiti izpred hiše. Tako straži našo ljubo mamico in opravlja isto delo, kot razni »sultani«, »Cezarji«, »hamleti«, ali kakor že pravijo psom. Vsi psi po vsem svetu razumejo le en jezik in so zato bolj praktični in unitaristični, kakor človeki. Njihovo geslo je: En svet, en pes, en jezik. Zadnjič je pristopil k našemu psu planinsko opravljen človek in mu je rekel: »Tou, pist tu tizer, ter bos hot uns forige bohn di Hendln gštuln?« In glejte, bistro domačo žival! Pes ga je razumel, naš oče, ki pa je včasih človek, pa ga ni...
S PROMENADE.
Neka zelo lepa dama je šla po mariborski aveniji in z veliko grozo je opazila, da se — škandal — nik-do ne zmeni zanjo. Saj danes je sploh nikdo ne pogleda! — S tresočo ročico odpre torbico in v svojem zrcalu išče^vzrok nenadne katastrofe. Tedaj pa takoj ve, pri čem je! — Tik za njo hodi nek belonogavič-nik...
BRAT ISlava « B »•-
dvema dejstvoma skrivnostna zveza? Da morda toča sproti uničuje človeško mlado raso, skratka otročaje? Zadnja »zrnca« toče se lahko mirno kosajo z vsakim poštenim slovenskim krompirjem in bi lahko zato bila gornja domneva upravičena ...
— Mariborski teden že postavljajo in so že pripravljeni kramarji, kranjski klobasarji, posestniki atrakcij, davkarija, penzionisti in študentje, ki bodo prodajali vstopnice ter vsi akterji, ki bodo imeli opravka z denarnicami obiskovalcev...
— Dr. Černič je potuhtal, da premore Maribor največ krofov, oziroma — z znanstveno besedo - golš. Res je, da pri nas kar mrgoli prebivalcev iz krofaste Gornje Štajerske, kar se vidi po mariborskih cestah, ker jih razodevajo oblačila in toaleta nog od kolena navzdol, pa se nam vseeno gornje dejstvo vidi čudno. Kajti je abnormalni dimenziji onega človeškega telesnega dela od brade do prs, včasih tudi do — trebuha, vir bojda poglavitno v uživanju vode. Voda pa je taka vrsta tekočine, ki je Mariborčani preveč ne uživajo...
■ — Glasoviti razbojnik Koder sc je kopal v Dravi, oziroma v možganih nekaterih, ki brez razbojnikov ne morejo živeti. Ni čuda torej, ko imajo Kodra v možganih, da se jim možgani — kodrajo ...
— »Jutro« je objavilo med »Malimi oglasi« to-le: »Damo z Gorenjskega, zdravo, simpatično, temperamentno, želi zaradi zabave v zakonu nesrečni gospod. Ponudbe pod »Skupni računi«.« Upamo, da sc je medtem že našla kaka »dama z Gorenjskega«, ki se stavi na razpolago, da se ž njo pozabava »v zakonu nesrečni gospod« ... Pa nič preveč ne verjamem v to, kajti so Gorenjke trmaste in trde glave in bo menda »skupnih računov« bolj malo, ali pa jih bo moral imeti »v zakonu nesrečni 'gospod« še tudi v naprej :— bog naj bo njegovi duši milostiv — pač s svojo lastno ženo!...
Vere in žene
Ko prvič se oženil je, mož vnet katolik bil je, a pravoslavno z drugo spet ženo se poročil je.
Pri tretji ženi pa že — star katolik je očanec, a pri četrti je postal
—	seve — mohamedancc.
Če se možakar še vnaprej bo služil take mere, žena mu zmanjkalo ne bo, a zmanjkalo bo — vere.
— Končno so prišli koledarski pasji dnevi in ž njimi »Mariborski teden«, ki v teh vročičnih dneh, ki zatro vsako dobro voljo, skrbi za mariborski humor. Dejansko pa se zovejo pasji dnevi letos zato »pasji«, ker zmeraj dežuje in — točuje. Mislim, da je »točuje« lep izraz in pomeni vsaj nekaj novega v pasjednev-ni enoličnosti.
— Sicer bi bila ta kronika še
bolj pičla, kakor je že, česar pa nikakor ni kriv kronist D. Goflja. Kajti ni njegova dolžnost, da v pomanjkanju umorov, kulturnih dogodkov, magistratnih odredb in drugih kriminalnih zadevščin, gre in koga ubije po vzorcu »mickey-mouse« in to samo zato, da bo dobil »Toti list« — svojo kroniko. Bog pomagaj, če se razen »smrtnih koz«, »naveličanih življenj«, »kmetic, ki jim povozijo kolesarji jajčne košare, da se potem okopljejo v lastnih jajcih,« nič ne zgodi, ni kriv »Toti list«! In pripominjam, da tudi »Večernik«, »Mari-borer Zeitung« in druga svetovna glasila, žive v tem času samo — od rac...
—	Dravska banovina ima poleg rekorda najmanjšega števila novorojenčkov tudi rekord najdebelejše toče. Kaj, če ni morebiti med tema
Živijo sporazum! (Se non e vero . . .)
Prvi so pokazali dobro voljo za evropski mir brez dvoma dunajski češki Sokoli. Ob priliki zleta v Pragi so vkorakali z nemško zastavo. — Iz istih nagibov so nosili sudetski Nemci na telovadni prireditvi v Bratislavi
pred svojo skupino čehoslovaško zastavo. — Temu ftiiroljubnemu vzgledu bodo sledili tudi Japonci. Pri svojem prodiranju na Kitajsko imajo baje že sovjetski znak na svojih zastavah ...
Izkoristile priliko! Od 1. Vlil. do 20. Vlil. smo odločili, da odprodamo tisoče ostankov, ki jih imamo na zalogi od najboljših štofov po neverjetno nizkih cenah. Cene znižamo tudi regularnemu blagu za 10 odst. Zato vsi v
ČEŠKI MAGAZIN
MARIBOR, ULICA 10. OKTOBRA
D. Goflja:
Počitniški dnevi, vročina, morje, morski pes itd.
Reportaža s Slovenskega morja.
Slovensko morje, to ie oni del Jadranskega morja okrog Martinščice, Kraljeviče, Ba-karca in Bakra in se imenuje Slovensko morje zato, ker je v počitniških dnevih tu slovenski ljudski tabor. Približno na sto Slovencev pride tu tedaj pol domačina in še ta polovica je za — Mačka. Je pa Slovensko morje te dni jako priporočljivo zlasti za pripadnike financielno nižjih slojev. Kajti je pritisnila tukaj neusmiljena vročina, da si najhujši alkoholiki zaželijo — vode. In kopanja! In je — hvala bogu — življenje s kopanjem vred cenejše ob Slovenskem morju, kot recimo življenje v zelenem Mariboru s kopanjem v najlepšem in najdražjem kopališču Jugoslavije, ali pa — z besedami — na Mariborskem otoku...
Torej k stvari: pripadniki financielno nižjih naših slojev so sedaj iz zigoraj navedenega vzroka na morju. Pripadniki financiel-no nižjih slojev pa so skoro vsi Slovenci, ergo so skoro vsi Slovenci na Slovenskem morju. Kar pa je petičnežev, so v Opatiji,
Lovrani, Nizzi, skratka po svetovnih kopališčih, kamor zahaja od tovarnarja do hoh-štaplerja vse razen — inteligence...
Seveda smo tudi na morju ločeni, kakor vedno in povsod in se deli zato Slovensko morje v Ljubljansko morje pri Kraljeviči, v Celjsko morje pri Bakarcu in v Mariborsko morje pri Bakru. Bakar je trenutno največje mariborsko predmestje. In ne vem, zakaj ne ustanovijo med tolikimi tukajšnjimi Mariborčani- podružnice kluba — Primorcev ...
Seveda je tu v zvezi s tolikim navalom Mariborčanov, oziroma Primorcev, opaziti kar najvidnejši procvit vinogradništva. In se ?.bero Slovenci skupaj in zapojo slovenske narodne pesmi in jim potem seveda zmanjka pravega besedila, pa je treba kakega Hrvata povpraševati zastran tega ... Tako, vidimo, so Slovenci jako blagodejni za tukajšnje, sicer propadajoče življenje. Spešimo tujski promet, pomagamo vinogradništvu, prirejamo koncerte brez vstopnine in ob slovesu od morja pozabi skoro vsak drugi Slovenec najmanj po eno — niarelo. Tisto tnarelo je potem treba vsekakor vnovčiti, ker je drugače za domačina brez pomena. Kajti ni tukaj dežja brez burje. Ni je pa še tako poštene slovenske marele, ki bi lahko kljubovala tukajšnji burji. In si hišni
posestniki tu ob začetku vsake burje zaznamujejo zemljišče, na katerem stoji hiša, z rdečo kredo, da po končani burji lahko najdejo kraj, kjer je pred burjo stala hiša. Pred dnevi je taka burja zalotila s samimi Slovenci napolnjen motorni čoln na odprtem morju. Lasje so se zaježili in so se ženske in moški v tem strahu tešili vsak po svoje: ženske so molile, možje pa — pili. In sta se do konca burje izcimili iz tega obe^ najznačilnejši slovenski torišči: evharistični kongres in — oštarija...
Najpriljubljenejši objekt vseli deklet, obenem najstrašnejši fantom in edino, česar se vsak tukajšnji Slovenec razen svoje žene boji, pa je — morski pes. Kaže se v raznih oblikah: v domišljiji, (tedaj je dolg 25 metrov in so mu najljubša hrana — Mariborčani), zares, siv, zelen itd. Ponavadi pa ga sploh ni. Ampak drži tudi pri njem stari slovenski pregovor, namreč, da psi, ki mnogo lajajo, ne grizejo ali pa narobe! Morski pes nič ne laja, zato pa mnogo grize. So pa tudi Slovenci, ki so ga slišali lajati, po polnoči namreč. Ker je pa lajal, ni grizel, in zato so bili tedaj lahko korajžni...
Drugače pa ni tu nobenih morečih živali, razen pevačic, ampak te so v hotelu. V hotel pa zahaja Slovenec šele proti jutru, kadar nič več ne sliši...
Po polnoči
(Prva dva verza prosto po Preradoviču.)
Bože mili, kod zašel sem, poti ne poznam, ne steze, vse mi tuje je, neznano, koder težka noga leze.
Zdi se mi, da že pol leta traja hoja mi do doma, pa še postelje nikjer ni, kamor naj telo poroma.
In potres je prav Rotovo, kot nikdar bilo ga ni še, le kako sicer majali bi ljudje se vsi in hiše?
Sem sigurno dolgo z doma, ker se vse je spremenilo, ker se je medtem, kot vidim, vse na svetu — podvojilo. Tukaj stražnik bil je eden, zdaj pa tu kar — dva stojita, tam le en bil spomenik je, zdaj kar — dva v nebo kipita, tu na samem le sta stali hiši dve — pri moji veri — zdaj ra sta se podvojili, ker jih vidim zdajle — štiri. Sele zdaj mi šine v glavo: bog nikar me ne udari, da doma mi zdaj renčita mesto ene, kar — dve stari! Bogu hvala, da zašel sem, da poti ne vem, ne steze, če se lintvern podvojil je
—	noga naj domov ne zleze! .
Ljubljana - mesto mecenov
Brez dvoma je Ljubljana umetnikom najbolj naklonjeno mesto! Pred kratkim se je zgodilo, da so z razstave odnesli vse slike, predno je bila razstava sploh zaključena! Ker pa umetniku brez slik ni mogoče ži-
veti, ni čuda, če ga prevneto mecenstvo zavede v obuip. Vrvica na sličnih razstavah bi večkrat res ne bila odveč, le da bi jo takozvanim »mecenom« bolj privoščili.
Par kratkih zgodbic
D. Goflja:
SVETA JEZA
Zadnjo nedeljo pred jutranjo mašo je pridigal naš župnik o požrešnosti in pijančevanju. Med drugimi je rekel: »Vino in žganje sta naša najhujša sovražnika. Ubijata nam dušo in telo bolj kot kuga, lakota in vojna. Koliko prepirov, pretepov in pobojev povzroči pijančevanje! Koliko ljudi postane nesrečnih za vse življenje! Alkohol, ta izum samega satana, napolnjuje kaznilnice, norišnice, bolnice in pokopališča. Zato vas prosim in rotim: izogibajte se gostiln in vinotočev.«
Istega dne zvečer so sedeli v Rebulovi gostilni župnik, šolski upravitelj, komandir žandarmerijske stanice, finančni preglednik, župan in drugi vaški odličniki. |i i»it. s/j	i ; e in se
pogovarjali o tem in onem. Med govorom! je rekel šolski upravitelj župniku: »Danes zjutraj ste govorili v cerkvi zelo ostro proti pijančevanju. Kakor pa vidim sedaj, vam besede niso šle. prav iz srca.« »Kaj še!«, mu je odvrnil župnik. »Verjemite mi, da sem bil popolnoma prepričan o vsem, kar sem govoril. Mislim, da bi tudi vi pošteno zabavljali v sveti jezi čez alkohol, ce 11 um ti
. •t&fJ MM*'«, SfclirtM	fp
LOTERIJA
»Predragi kristjani«, je rekel župnik v svoji.pridigi, »izogibajte se iger na srečo, posebno loterije; kajti loterija postane lahko pregrešna strast. Marsikdo med nami pa je vdan tej strasti. V sanjah vidi številke 30 in 53. Hajd, takoj stavi na te številki in če gre zadnji
dinar iz hiše. Tako zapravlja na najbolj neumen način denar. Zato vas prosim in rotim: pustite loterijo, če hočete biti srečni.«
Ko je zapustil župnik po svetem o-pravilu cerkev, se mu je približala neka stara ženica, mu spoštljivo poljubila roko in rekla: »Kako lepo ste danes pridigali in nas poučevali. Ves čas sem se jokala. Hvala vam lepa. Pa ne zamerite ... kaj ste že rekli... kajne, številki 30 in 53, če sem prav slišala.«
ZMEŠANA DRUŽBA
»Pri čuku« je bila večja družba znanih gospodov iz bližnjega mesteca: pai odvetnikov, sodnikov, profesorjev itd. Slavili so odhodnico nekega tovariša. Praznili so pridno litre, tako da so kmalu — eden za drugim — padli pod mizo. Hudomušni gostilničar je na to napisal imena gostov na listke in jim jih pritrdil na suknje. Potem je poklical hlapca rekoč, naj pripravi največji loj-terski voz. S skupnimi močmi sta spravila vse goste na voz. »Tako, zdaj jih pa zapelji v mesto«, je rekel gostilničar in šel spat. Kako uro pozneje ga je zbudilo glasno kričanje pred gostilno. Ko je odprl vežna vrata, je našel vso veselo družbo okoli voza. »Kaj pa se je zgodilo?«, je vprašal ves začuden hlapca. »Nič hudega«, mu je odvrnil hlapec. »Ko sem bil že blizu mesta, sem se po nesreči zadel z vozom ob neko drevo, tako, da se je vsa družba zmešala. Zato sem jih pripeljal nazaj, da jih na novo sortirate.«
Pasje leto
NE BO NA VESELIČNEM PARKU.
— »Ali dobimo v Mariboru zopet kake cirkuške predstave?«
— »To ne, ampak lovska sezona prične, pa so si Mariborski lovci omislili zopet par levov,«
Vsak januar pričenja novo leto.
Zemljanom bednim spet največji špas je pričakovati sreče v novem letu. ko staro dalo ni ne fige pasje ...
Nato god norcev februar prinaša.
In kdo le ve. zakaj se v hiši vsaki
veseli pust godovno ne obhaja,
ko vendar — vsi tedaj smo godovnjaki...
Pomladne slutnje marec nam dobavlja.
In vsaka bolj priletna Kunigunda goji v obilnih prsih sladke nade, da zrela ljubav v srcu ji zabrunda ...
V aprilu je Velika noč, vstajenja praznik.
In na deželi praznik vina, noža, bunke, priljubljen zlasti radi novih gvantov
ter radi jajc, potic, krač, hrena, šunke...
Maj mlade je ljubezni mesec, ki poezijo vso — kakor bi trenil — v trenutku tem zgubi, le kakor hitro izgubil pamet si in se — oženil ...
Bog v juniju je binkošti naklonil, da sveti duh človeštvo bi prešinil, a da bi se to res kedaj zgodilo, že davno se vsak up je — v nič razblinil...
Na morje v juliju in na planine liitč zastran počitnic kar krdela.
Seveda ferije — za bogataše so le, ki itak nimajo nič dela ...
V avgustu pasji dnevi so in sejem
z nazivom »Mariborski pasji teden«,
krstili so zato ta teden pasjč,
ker mošnje prazni hitro, ko nobeden ...
Septembra konec že jesen naznanja, po glavah črne misli se podijo, učiteljem, profesorjem in — staršem zaradi šole se lasje ježijo...
Oktober toči novega nam vina, a nado tako vsaj srce ,goji ti, da — če že skrb kosti ti suhe molze — imaš vsaj, s čim skrbi te brž zaliti...
November mesec naših je pokojnih, a tudi vseh svetnikov naših slavje, a prav za prav to slavje ni — nikogar, ker vsak svetnik pod kožo bil — krvav je...
Decembra meseca je konec leta, tedaj — kot lani — spet spoznaš: le brigo, skrbi, nadlego, leto je prineslo, a dalo zopet je le — pasjo figo...
O POZDRAVLJANJU.
Pozdravljanje je važna zadeva. Posebno, če živiš v deželi, kjer vsi prežijo na to, kako boš pozdravil ali odzdravil.
Do zadnjih volitev smo se pozdravljali : »Zdravo — živijo! ? —
V	novejšem času pa smo se privadili na »Živijo — zdravo!«
En edini pozdrav se nas drži od vsega začetka in kakor vse kaže, so tisti, ki ta pozdrav poslušajo, ž njim popolnoma zadovoljni.' — Glasi se: »Klanjam se! Sluga pokoren...!«
GOVORNIŠKA.
Govornik: »Ustavila se mi je ura. Koliko časa pa že govorim?
Glas iz publike: »Ozrite se. Nad vami visi koledar!«
CvVfK
■ »• .
Na periferiji
— »Kaj takega! Vaš mož me je pred par minutami hotel poljubiti!«
— »Ja, veste, kadar se ga ta napije, se mu pa prav nič ne gabi.«
V sili hudič muhe žre.
Že ura bije polnoči, pokojno vse miruje, ves svet že spi, le Micka bdi, ker ljubčka pričakuje.
Njen mož potuje v daljno vas, agent je pač, prodaja, zato pa Micika tačas rožičke mu nasaja.
Telo drhti, vsa kri kipi, ljubezen v mislih srka, tedaj srce kar obstoji: nekaj na okno trka!
Pokoncu plane, vžgavši luč za gostoli ji gobček:
»Moj ljubček zlati, tu je ključ, le pridi brž, golobček!»
Golobček čudi se močno, da »ljubček« žena reče,
. odklene vrata, skoz temo brž v spalnico priteče.
Zatuli Micka, ki žari še vsa v pohoti strastni, oči izbuli, saj stoii pred njo — možiček lastni...
Pomiri kmalu se nato, hiti moža ljubiti: če ni drugače, pa naj bo
—	mož mora dober biti! ...
O.
SLIČICE Z MARIBORSKEGA TEDNA.
Na policijsko stražnico je prihitel nek gost Mariborskega tedna in javil ves prestrašen: »Pravkar mi je zginila denarnica s par stotaki.« »Kakšna pa je bila?«, ga je vprašal policist. »Eli, precej visoka in imela je bolj svetle lase.«
*
Janez Klinar je prišel na Teden, kjer se je seznanil z brhko Micko. Ko sta se pri godbi, jedi in pijači dobro zabavala, sta sklenila, da gresta skupaj spat. Toda vsa prenočišča so bila prenapolnjena. Po dolgem iskanju sta dobila za drag denar pri nekemu trgovcu teman prostor z eno posteljo. Predno sta šla k počitku ju je opozoril trgovec: »Ne odgrinjajta zavese; tam ni prostora za vaju. Ker pa je bila postelja ozka in slaba, se je splazila Micka k zavesi in jo odgrnila. Zapazila je lepo, udobno posteljo in poklicala prijatelja. Nato sta se oba zadovoljno vlegla na novo ležišče. — Ko pa sta se naslednjega dne zbudila — bilo je že okoli pol 9. dopolne — sta opazila veliko množico ljudi, ki se je glasno smejala. Šele takrat sta spoznala, da sta prenočevala — v izložbenem prostoru nekega trgovca s pohištvom.
JASNO.
Ona: »Kako žalostno? Morala sem se poročiti s Teboj, da sem odkrila, kakšnega tepca sem dobila.«
On: »Na to bi vendar lahko že prišla, ko sem zaprosil za Tvojo roko.«
SCHMELLINGIJADA.
Sodnik: Štiri... pet... šest...«
»Je črnec še vedno pokonci?«
»Še.«
»Štej do kraja!«
PROZA.
»Ljubezen je vendarle luč življenja, Bruno.«
»Da, in po poroki pride račun za to luč.«
DIPLOMATSKA.
Oh: «... in Vi boste kraljica mojega srca!«
Ona: »Dobro! Zasedla bom ta prestol; toda pod pogojem, da boste Vi moj stalni finančni minister.«
NERODNA POMOTA.
Sladoledar: »Gospa! Kupite vendar Vašem malčku sladoleda!
Gospa: »Vi nesramneš!«
Čudna trta
Japonec: „Na tem hribčku bo pa zrastlo naj-brže prekislo grozdje zame ..
AH IN OH...
V	neki mali dunajski restavraciji sede trije Židje in član S-A oddelka. Prvi žid narahlo zavzdihne: »Oh...« Drugi odgovori: »Ah ...« in tretji se žalostno oglasi: »Ja, ja!«
Tedaj plane član S-A oddelka pred njihovo mizo in jih nahruli: »Če ne boste takoj nehali s tem pro-tidržavnim vzklikanjem, bom dal vse tri aretirati!«
TUDI AVTARKIJA ...
Javno stranišče na Glavnem trgu v Mariboru so ukinili in bodo v njem naredili transformator. Zakaj pa ne? če lahko v Nemčiji iz premoga delajo bencin, namizna olja in konzerve, iz lesa sladkor in iz mleka — ne morda sir in maslo — ampak steklo in svilo, zakaj ne bi pri nas delali iz javnih stranišč — transformatorje?!
-Ib.
Narobe ujetnik
»Jutro je poročalo, da je neki ujetnik iz Turkestana, šele te dni, prišedši doinov na Madžarsko, izvedel, da je umrl Franc Jožef.
Pisali listi so: Ujetnik iz Turkestana je menil, da Franc Jožef še živi, po vojni dvajset let. Pa je resnico izvedel
in zanj cesarja več na svetu ni! Duševnega ujetnika in telebana pri nas z lahkoto vsakdo pa dobi, ki dva in dvajset let že ve, da čisto mrtev
Franc Jožef je, a vendar zanj - živi!
POŽAR.
V	nekem trgu je gorela dvonadstropna hiša. Ogenj je nastal na podstrešju. Prišli so gasilci požarne hrambe. Ugotovili pa so, da sega lestev samo do prvega nadstropja. Požarniki niso vedeli, kaj naj bi storili. Slednjič je odločil poveljnik: »Fantje, malo počakajmo, da zgori drugo nadstropje; potem pa bomo že ogenj lahko pogasili.«
Kakšna je razlika med nekdanjimi in sedanjimi narodnimi voditelji?
Nekdaj so umirali voditelji za svojo domovino; sedaj pa umira domovina za svoje voditelje.
PROFESORSKA.
»Ana, je moj soprog popil kavo?«
»Ne vem, milostiva.«
»Potem ga vprašajte.«
»Sem ga že ... pa tudi gospod profesor tega ne vedo.«
Bibi:
Gospod Glista na onem svetu
Gospod Glista je bil državni uradnik. Desete skupine. In neoženjen, seveda. Prosim vas, kje si pa lahko dandanes državni uradnik desete skupine privošči tak luksuz? Namreč ženo in otroke. Z eno besedo: bil je revež v stoodstotnem pomenu besede.
To naj bo takorekoč za uvod. Saj je dovolj, kajne? Zgodba sama se pa pričenja šele sedaj.
Bilo je prvega aprila, ko je razgrnil gospod Glista zjutraj časopis in opazil v njem vest:
»Vsem državnim uradnikom bodo prvega aprila zvišali plače ...«
Ubogemu Glisti je postalo črno pred očmi. Časopis mu je padel na tla. Revež ni opazil, da je bila ta vest natisnjena v rubriki »Prvoaprilske novice«. In to je bilo kajpada usodno zanj. V glavi mu je zašumelo, srce mu je pričelo silovito utripati; zakolobaril je z očmi in se brez besede zgrudil na tla. Z eno besedo: zadela ga je kap.
*
Ko se je duša iznebila telesa, se je znašla na razpotju. »Kam naj igrem?« je pomislila, »Nebes nisem vreden, pekel sem imel na zemlji; preostajajo mi le še vice.« In jo je mahnil v vice. Ponižno je potrkal na velika vrata.
»Kdo je?« je zaslišal od znotraj.
»Jaz, to se pravi Jurij Glista, državni uradnik desete skupine, neoženjen, brez otrok seveda in tako dalje.«
»Vstopite!«
In je vstopil. Ko je uredil vse formalnosti, so ga postavili v ogenj. Počasi so ga lizali ognjeni jeziki, a Glista se ni zmenil zanje.
»Kaj vas nič ne peče?« so ga vprašali.
»Nič« je odgovoril. »Vajen sem. Utrjeno kožo imam. Na zemlji so mi jo utrdili.«
Pa so zmajali z glavami.
»Nak,« so rekli, »ne spadate v vice. V pekel vas bomo poslali, tam vam bodo že kos.«
Pokazali so mu pot v pekel. Šel je ponižno kakor vedno.
Lepo je potrkal.
»Kdo je?«
»Jaz, oziroma Jurij Glista, državni uradnik desete skupine in tako dalje.«
Odprli so mu in je vstopil.
Ko so ga vpisali v seznam, je dal Belcebub znamenje za začetek. Postavili so ga na železno ploščo in jo podkurili. Plameni so ploščo kmalu razbelili, a gospod Glista se ni ganil. Mirno je čepel na plošči in se smehljal (kakor se je vedno v življenju).
»Tristo kosmatih!« je zarjovel Belcebub, »ali si ti sploh človeška duša?«
»Ne vem,« je odgovoril Glista in se turobno nasmehnil, »res ne vem; sem namreč duša državnega uradnika...«
Vsa tropa peklenščkov je buljila vanj in
se ni mogla načuditi. »Kaj takega pa še ne!« so majali z glavami. In so sklenili, da ga poženejo.
»Kaj bi s takim?« so dejali in so ga porinili skozi vrata. Glista se je še vljudno priklonil in zmeden obstal pred vrati.
»Kam sedaj?« je pomislil. »Preostajajo mi še samo nebesa. Poskusil bom še tam.«
Skomignil je z rameni, globoko vzdihnil in se napotil tja. Tiho je potrkal.
»Kdo je?«
»Jaz, to se pravi Jurij Glista, državni uradnik in tako dalje.«
»Vstopite!«
Vrata so se odprla in Glista je obstal med vrati. Val svetlobe mu je udaril v obraz in ga skoraj oslepil. Zazdelo se mu je, da mu je padlo z ramen breme, ki ga je nosil vse življenje. Stopil je za korak naprej in obdala ga je truma angelov. Prijeli so ga za roke in peljali pred gospoda Boga.
»Dovolj si trpel«, mu je rekel gospod Bog, »veseli se zdaj z nami!«
*
Taka je zgodba o Juriju Glisti na onem svetu. Morda je resnična, morda se mi je pa vse to le sanjalo Kdo to ve?
In kaj lahko povzamemo iz te zgodbe? Kaj je takorekoč njen nauk? Povedati sem hotel in s primerom nazorno pokazati, da človek nikoli ne ve, zakaj je to ali ono dobro. Nikoli ne ve, kakšen vzvišen namen imajo tisti, ki mu dajo na tem svetu čutiti vse tegobe življenja... Saj je vse to vendar tako preprosto, kaj ne?
Iznajdljivi kuža
Cenjenim čitateljem predstavljamo	dogodivščino in prepričani smo, da
gospoda Jakca in njegovega iznajd-	bosta naša dva junaka kaj kmalu deljivega kužo Kakca. Odslej bomo pri-	ležna simpatij bralcev »Totega lista.«
občevali v vsaki številki njiju kratko	Uredništvo.
IflaMacsla efUfrcatni
Vse na Tednu dirigira in povsod ima svoj nos Da vse dobro funkcijonira vpraša vedno: »Was ist los?«
V. T.
OD GLASBE DO DOGE.
Le malo včasih še basira, nič pevcem več ne prezidira, od glasbe zdaj na psa, prišel jc, zato se vsakršne otel je glasbenomatične nadloge in le živi — za svoje doge ...
G.
VOJVODA PRLEŠKI.
Dopoldne on korepitira, fižol opoldne konsumira, popoldne malo pošahira,
(če kdo se da, ga še matira). Zvečer v teatru dirigira in opero spet restavrira, ponoči, ko je polna, mera »aršaft« ne spi in se — nervira....
o.
EDO-LIN GROM-OŽOVKA GROM-IN.
Kdor »Gromožovko« pije le, želodec svoj ozdravi, kdor z »Edolinom« maže las, frizuro si popravi,
»Gromin« za vse poraben jc, ker bojda nič ne kvari, kdor ne verjame, da je res, tega naj — grom udari!
G.
VITEZ LUJO.
Denarja preveč in premalo skrbi, brez1 dela veselo kot tiček živi. Sedaj pa doživel je izkušnjo bogato: naš viteški Lujo zašel jc v Zagato.
RiJaiTjObZcnavami individij/^Fj?.'
Un. med. dr. in banovinski zdravnik ’oroš’c, gosp. Stanko Silan iz Vitanja z ženico na poročnem potovanju...
POTRTOST
P r i j a t e 1 j: Kaj pa ti je, Janez, da si tako potrt?
Mož: Žena mi je ušla!
Prijatelj: In kaj je strašnega na tem?
Mož: To, da se je danes vrnila!
MORDA:
Potnik v diru prisopiha na postajo:
»Bom še vjel vlak, gospod vratar?«
»Zavisi od vašega tempa, gospod. Vlak je odšel baš pred tremi minutami.«
LEGITIMACIJA
Posestnik Miha Jamar iz Starega dola je prišel na sreska načelstvo po novo legitimacijo za kolo. Pristojni referent inu je rekel v običajnem uradnem tonu: »He, če hočete imeti novo legitimacijo, moram popreje videti staro; drugače vam je ne morem dati.« Jamiar se je popraskal za ušesom in odšel. Naslednjega dne je prišel zopet k referentu v družbi svoje žene Mice. Boječe je odprl vrata in rekel: »Prosim ponižno — to je moja stara.«
DOBRI ZEMLJEPISCI
Predstojništvo občine Kurji dol je dobilo pismeno prošnjo šolskega upravitelja, naj kupi za šolo zemljevid Evrope. Po dolgem posvetovanju so odborniki soglasno prošnjo zavrnili s sledečo utemeljitvijo: »Zemljevid Evrope stane mnogo in je povsem nepotreben. Saj ne vemo niti, če bo prišel kak šolar kdaj v Evropo.«
CIRKEL.
Zena pisatelja: »Zakaj gori luč tako dolgo v tvoji sobi?«
»Da lahko pišem.«
»Cernu pišeš toliko?«
»Da lahko plačam račun za luč.«
DOBRA SLUŽKINJA.*
Vpraša gospodinja služkinjo:
»Marica, niste mogoče videli mojih ključev? Nikjer jih ne morem najti.«
»Nisem jih videla, gospa, ampak se Vam res ni treba razburjati. Imam ključ, ki odpre vsa vrata v hiši in tudi vse omare.«
Epitafa
DIRKAČ.
Dirkač sem bil največji, mi kralj bila brzina, pokal je bil mi žena, rekord bil moj idol.
Pri tej poslednji dirki je zmanjkalo bencina, v tej jami sem doživel poslednji karambol. %
ROKOBOREC.
Jaz rokoborec b:l sem, bila v ponos mi sila, sem drugim lomil rebra in tri jim kosti;
sedaj me v dvojni nelson je suha smrt dobila, me vznak je položila, na prsih mi kleči.
Ivan Rob.
KRSTE ZA MRLIČE.
Za vse, ki se zanimajo in vse, ki se ta stvar jih tiče, reklamno tablo ima mizar: »Zaloga krst tu za mrliče.«
Sedaj pa izvedel bi prav rad, kje krste le dobe se take, kamor uživat večni mir dal naše — žive bi mrtvake! ...
G.
TEŽKO ZDRAVLJENJE
Kmet Miha je zbolel. Poklical je zdravnika, ki mu je zapisal neke praške, rekoč, naj jih vzame vsako uro v mrzli vodi. Dva dni pozneje je prihitela Mica vsa obupana k zdravniku in vzdihovala: »Moj mož bo hin. Praške bi že še kako prenesel; ampak, da se mora vleči revež vsako uro v potok in tam požreti praške, to je preveč!«
LJUBLJANČANI SO POTOMCI . FRANCOZOV
Ljubljančani so potomci Francozov. Ob ilirskem času so se mnogi, oziroma mnoge pomešale s Francozi. To se še dandanes pozna na jeziku: Francozi pravijo: »Pour quois pas?«, oziroma fonetično »Pua kua pa?«, Ljubljančani pa pravijo »Zakua pa?«
Kdor želi, da ga ohranimo v najlepšem spominu, naj nam nakaže naročnino. To stori lahko potom položnice, ali pa, če ga pot privede med Mariborskim tednom v Maribor pod marelo »Totega lista« na razstavnem prostoru. Nam je oboje prav in dobrodošlo.
Prihodnja, to je 12. številka, izide 14. avgusta. Mogoče pridete takrat v Maribor? Se pa tedaj oglasite!
Uredništvo.
Volilna past bo
v kratkem nastavljena
UREDBA O PLJUVANJU.
Na prošnjo Trotituberkulozne lige je odredilo sresko načelstvo, da morajo biti v vseh gostilnah pljuvalniki in stenski napisi: »Ne pluvaj na tla.« Pred kratkim je prišel v neko vaško gostilno pohorski kmet. Pil je vino in pri tem krepko pljuval okoli sebe. Gostilničar ga je parkrat opozoril, da je to strogo prepovedano; Pohorec pa se za to ni zmenil. Slednjič je postavil gostilničar precj njega na tla pljuvalnik. Takrat pa je naš Pohorec • vzrojil in zakričal: »Prokleta krapavca, če ne daš te sklede stran, boš videl, da bom še vanjo pljunil!«
BRZOJAVI S POČITNIC!
Pred poroko:
Najdražja moja Mila! Pošiljam Ti 1000 dinarjev. Milijon poljubov. Pridem danes z aeroplanom. Tvoj vedno zvesti Jože.
Po poroki:
Moja Mila! Pošiljam 100 dinarjev. Poljub. Pridem jutri z vlakom. Tvoj .lože.
Deset let pozneje:
Mila! Pošlji mi denar! Pridem prihodnji teden — peš. .tože.	(i.
VOJAŠKE VAJE
Dva knieta sta gledala vojake pri vajah. Slednjič je rekel prvi drugemu: »Ne razumem, zakaj morajo dvigati Vojaki zdaj eno, zdaj drugo nogo in stati potem dalje na eni nogi.« »To’je
zelo pametno«, mu je odvrnil drugi. »Če izgubi vojak v vojni eno nogo, pa lahko z drugo naprej maršira. To pa ne bi bilo mogoče, če bi se tega popreje ne bi naučil.«
NE BO PRIŠLA V PEKEL
Stara Mica se je zelo bala, da bo prišla po smrti v pekel. Zato je vedno nadlegovala župnika, naj ji povej, če bo zveličana ali ne. Slednjiič ji je rekel župnik: »Mica odpri ; ) ',:.!« Ko je Mica to storila, jo je potolažil: »Nič se ne boj. V pekel gotovo ne prideš; kajti sv. pismo pravi, da je tam večno škripanje z zobmi. Kako pa boš škripala, če imaš samo en zob?«
PREVIDNOST
Jaka in Miha sta bila na božji poti. Ko sta šla zvečer skupaj spat, se je vle-gel Jaka obut v posteljo. Miha ga je vprašal: »Zakaj pa si ne sezuješ čevljev? Si neumen?« »Tega razumeš«, mu je odvrnil Jaka. »Nekoč se mi je sanjalo, da sem stopil bos na šipo. Vrezal sem se tako, da hoditi nisem mogel. Odsleji pa grem rajše kar obut spat.«
WARUM SIND Dl E STRASSEN DA — ZUM MARSCHIEREN ...
Joža: »Jernej, povej niu no, da
—	zato, ker po naših cestah hodijo le pešci. Kdor ima avtomobil, si bo prej prekleto premislil...«
R E N O M I ST
i	C"I
»... da le nisem morda jaz izgubil denarnice?«
Korže:
Dvojna milost
Vdova Zefa, petih križev, suha kakor gabrov štrcelj, 'kleči v cerkvi zbrana, da si sprosi nove milosti nositi zakonsko breme v drugo. K sv, Antonu ne gre, kajti dedec drži z dedcem.
Solzne oči obrača v Njo, h kateri se zatekamo, ponižna vzdihne: Čuj, vdovo siroto, daj mi milosti spoznati še ob pravem času dušo Jurija! Bom dovolj močna nositi križ zakonskega kruha? Migljaj Tvojih oči naj me opozori, ali prav delam?
Solza, debela kakor vinska jagoda, zdrkne po oveneli koži, oči, zalite v solze, plavajo kakor račka v vodi. Vse vidi poživljeno, svetnike pri posvetovanju, svetnice pri klepetanju. In Ona, katero prosi, ji z nasmeškom namigne; »Vzemi ga!?«
Vesela nad toliko milostjo se vrne potolažena domov in se pripravlja za sv. zakon.
Ni trajalo dolgo in že praznujejo gostijo. Godba, veselo razpoloženje,
spravi nevesto Zefo v dobro voljo. Ponosna v novi obleki, sedi zraven mladega ženina na desni strani, bahato mežika izpod svilene rute.
Napitnice zalivajo z vinom. Okrepčani nevesti se razveže jezik, da ji teče kakor mlinsko kolo, srce, shranjeno v stari omari, pa poskakuje mladostno, kakor senička v grmovju. Svojo glavico nasloni na Jurijeve prsi ter skrivnostno zašepeče: Tako sem vesela, posebne milosti sem bila vredna, Jurij, moj Jurij! Ti si izbran od Nje, ki nas vodi in tolaži. Kaj praviš?
Jurij, koščen fant, rok velikih; kakor lopata, objame Zefo nerodno, misleč: je že moralo tako biti.
Zenitovanjsko rajžo sta napravila na Mariborski teden, kjer sc je Zefa vozila prvič v življenju na vrtiljaku. Ves svet se suče okrog nje, vse bi objela. Vsa nasmejana cvahta zraven Jurija po veseličnem prostoru, drži ga za roko. Noga ji zastaja ob pogledu na jagodno rdeče ustnice mestnih dam, v prepričanju, da to pride od poljubljanja in vzradoščena
krikne: »Jurij, moj ljubi Jurij, življenje je lepo!«
Natlačena vseh dobrot se vračata zjutraj zadovoljna domov.
Dnevi minevajo enolično, čas teče počasi, kakor kalna voda, ki prinaša in odnaša. Srce Jurija trdo kakor kamen, Zefe jezik oster kakor sulica, odtuji dvoje jesenskih src od milosti izbranih. Očitki so na dnevnem redu, zakonski med se spremeni v godlo.
Bilo je na dan sv. Jurija, hišnega gospodarja god; okrepčan dušne paše pride iz cerkve domov, pričakujoč presenečenja na hrastovi mizi. Zefa molčeča, kakor še nikoli, postavi na mizo- veliko lončeno skledo napolnjeno z; vodo.
»Kje je zajtrk,« zarenči Jurij votlo, kakor grmenje.
»Na mizi,« sc odreže Zefa kratko.
»Voda naj bo priboljšek za moj god ?«
»Mar si slep, to ni voda, to so solze, moje grenke solze, ki jih pretakam noč in dan! Prosila sem za jagnje, a dobila sem škorpijona.« Ze sopiha Zefin jezik kakor stara lokomotiva, ki ne ve, kje naj se ustavi. Roka Jurija se spozabi ter maha brez usmiljenja po Zcfinem hrbtu, kakor kovač po železu. ,Divjak’, ter sto drugih očitkov se združi v tako globoko žalost, da zatuli kakor tovarniški dimnik:
»Satan, po kaj hodiš v cerkev?« »Po milost,« se odreže Jurij! »Sv. Jurija, možaka na' konju in v dejanjih mojega patrona sem vprašal, kaj naj storim z ženo s predolgim jezikom? Pokimal mi je in dejal: ostriži ji jezik in po milosti preštej rebra, drugače ne bo trohnela.«
Razočarana Zefa vzdihne:	»O,
svet, grešni svet poln prevare in napuha, kaj sem učakala?«
»Zefa, moja Zefa, dVojne milosti si učakala: Prve si bila vredna, druge pa potrebna.«
ŽARNICE.
Pred magistrat na Glavnem trgu so žarnice postavili.
Tako dobili bodo naši očeti mestni —
V	ZNAMENJU ŠTEDNJE.
Dobili smo novega šefa v pisarni. Začel je v znamenju štednje: Preveliko potrato papirja opažam; akti, ki so popisani samo na eni strani, dajo se še vedno uporabiti.4 Tudi po straniščih naj se štedi s papirjem. O uspehu pričakujem poročila. Referat po 8 dneh: Uspeh očividen, leži na dlani.	f.	s.
Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. —
Za tiskarno odgovarja V. Eržen v Mariboru.
Gostilna
„žlati tev"
Taka domneva je čisto pravilna: pri Zlatem je levu prav dobra gostilna! Vabim Kobance, Pohorce in druge, ki ne vedo še za njene 'zasluge naj se ob priliki tamkaj zglasijo vsega privoščijo in prenočijo!
Anton Beranič, Maribor
Vodnikov trg
Muha in sličen nadležen mrčes v vročeni poletju zaraja svoj ples.
Koliko užiješ na svetu strahu, če bolha, stenica ne dasta miru!
Prosim, poslušajte dober nasvet: k KANCU pojdite »BUHAČEV PRAH« vzet! VLADOVIČ s »Flitom« bo lahko postregel, ki bo gotovo uspešno zalegel!
*
Kaj bi o sredstvih še več govorili, ko veste zdaj, kje si jih boste kupili!
$
\>
amoorivce
vseh slojev prosimo, da nam v lastnem interesu z dopisnico javijo svoj točen naslov, nakar sledi brezplačna pošt. pošiljka.
Dopise nasloviti na:
„Konbinos“
Maribor, poštni predal 70 ŠPORTNA TRGOVINA
> O L Y H H A<
FRANCL ČOP
MARIBOR
PALAČA BANOVINSKE HRANILNICE
Dobro in po zmerni ceni
%
kupiš le v splošno znani damski modni manufakturi
$vilelcs-K<
tomauer
MARIBOR Ulica 10. oktobra
AERO-MEETINC
7. AVCUSTA 1938 OB 14*30 URI
KopalciI Oglejte si našo izložbo I Našli boste, kar si želite.
DR.OETKERS
J3ackinom>
Ob priliki obiska Narodnega tabora obiščite tudi tvrdko
Justin Gustinčič
ker bo v Vašem interesu, da bodete našli stolno tvrdko, katera razpolaga z vsemi predmeti Vaše uporabe
Vsake vrste, cevi, osovine, jermenice, ležaje kovine, betonsko železo, orodje, poljedelske stroje, tračnice, mlinske naprave ter vsake vrste železa Špecijalna mehanična delavnica, trgovina koles znamk Styria, Durkopp, Legnano in še drugih znamk. — Motorna kolesa ,,BSA“, angleška pneumatika „D u n 1 o p“ ter nadomestni deli Automatska bencinska črpalka
Maribor, Tattenbactioua U
lili!1
Elitna konfekcija, moška in damska garderoba
MASTEK — MARIBOR
Glavni trg
Vodno ondulacijo damam izvršujem Brijem, strižem moške in nohte jim negujem.
Da čedni bodo Štajerci i/,gledali zares skušal bo skrbeti — brivec
FRANJO KN11
damski in moški salon
MARIBOR - Palača O.U.Z.D.
Hitro in za malo denarja
popravimo Vašo obleko, ki bo zopet izgledala kot nova !
Cene: Obleko, kostum ali plašč očistiti in zlikati din 10'—
Čiščenje madežev din 5'—
Popravila, obračanje obleke hitro in poceni! Prosimo Vas, priporočite nas-svojemu prijatelju ali znancu, ko ste to prečitali
»EKSPRES"
popravljalnica in likalnica oblek
Maribor, Marijina ulica 24
VAIUIE! SREČKI!
Vrednostni papirji, hranilne knjižice le pri
BANiNEM KOMERCIALNEM ZAVODU
Maribor, Aleksandrova 40
Gostilna
>GAMBRINUS<
Maribor
7schelligijevo pivo, krasen vrt, kegljišče, vino iz Peker, izvrstna kuhinja
PARNA PEKARNA
Maribor, KorošKa c. 24
Sladki kmečki kruh, Robausov slihor!
Avgust Hediei
MARIBOR Aleksandrova cesta 9
Htošlto jpitilo-, JUcavaU, pižami i. i. d. Ce*t& stizUe-! Solidna ,postceit>a!
Rajši »Na grič« do Oseta Kot polet okrog sveta »Na griču« Ti zasije zarja Ce tudi nimaš dost’ denarja.
Za popotno prenočišče Lahko tud’ maš letovišče Izletnik vsak se odpočije Pa dobro je in žlahtno pije.
Po novi cesti se peljaš
Avto pa »Na griču« v garažo daš!
R. STOPAR
GOSTILNA — MEŽICA
v gornji vasi, 200 korakov od avtobusne postaje, ob gorskem potoku Šumcu. Dnevna oskrba din 25—35. Stara, renomirana gostilna!
JOSIP TO FF
M E i I C A
Gostilna in pekarija. Poleg avtobusne postaje. Letovišče! Sobe z vsem komfortom. Celodnevna oskrba din 25-35.
Gajšek Tilka
gostilna „M E S 7 O MARIBOR"
Tezno, Tržaška cesta 7
Pri meni Je vsako nedeljo veselo, dobro so pije, dobro je jelo.
Čemu? To pač res ni velika uganka: lastnica gostilne sem — Pohorčanka!
Ko se bo meeting letalski končal lačen in žejen na cesti boš stal, sl boš zaželel pjščance pečene takrat, svetujem Tl: pridi do tnene!
Že star pregovor pravi, da ženski sc naravi prilega vrečica sladkorčkov bolj kot sladkih besedi kopica.
,|i bolj je všeč sladak napoj iu dobra Ilicha slaščica.
Zato, kdor pri dekletu si želi uspeha njegov roman pri Ilichu naj neha!
EMAN ILICH
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
MARIBOR
Slovenska Liliča 6	Meljska	cesta	2
ObiSiite
MARIBORSKI TEDEN
od 6. do 15. avgusta 1938
Polovična vožnja na železnicah od 4. do 17. avgusta 1938
VELIKI NARODNI TABOR DNE 14. AVGUSTA 1938 — JUBILEJNA KULTURNA RAZSTAVA ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru
VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA
Industrija - Tekstil - Trgovina - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava cest - Tujskoprometna razstava - Fo-toamaterska razstava - Filatelistična razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - 2enska ročna dela - Razstava narodnih noš iz vseh krajev države - Razstava »Nanos«
- Čebelarska razstava - Razstava malih živali - Koncertne in gledališke prireditve - Športne prireditve -Veselični park na razstavišču itd.
Mariborski otok, naj lepše kopališče v Jugoslaviji...
Zeleno, romantično Pohorje...
Vinorodne Slovenske gorice...
Gostoljubni, lepi Maribor — Vas vabijo!
Dobro in poceni blago dobite v manufakturni in modni trgovini
JOSIP ŠRAJ -MARIBOR
palača banovinske hranilnice
.OBNOVA*
F. NOVAK, MARIBOR, JURČIČEVA UL. 6
TELEFON ŠTEV. 29-05
Vam priporoča: pohištvo, linolej, posteljnino, preproge, tapetniške izdelke, zavese in tako dalje . . .
Pozor!! Kdor se oglasi pri nas s „Totim listom44 je deležen 5 odstotkov popusta !
■   ......... .....................■■■■	 ■11.11	I	m	IBM	II      ........................................       ■■■■........ ,11	........................
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek. Marihor, Cvetlična ul. 12.