M' iloslevci bodo tahko našli svojoprijetno vas zjužnega roba naše občine na karti 167. Ove letije fe, kar stno bili tam, pa bi bilo prav zanimivo zvedeti, kaj seje novega zgodilo v dobrih 700 dneh v Mali Slevici. Boste napisali sami, ali vas tnoramo obiskati mi s Trga Mladinskih delovnih brigad 14?
POZNATE IME ZA POLHOGRAJSKE DOLOMITE
Kje sta: Mah in Blato?
Ker sem v riekaj letih nabral kot novinar radia GLAS Ljubljane in sodelavec Naše komune na ozemlju vaše (naše) občine na stotine kilome-trov na avtomobUskem števcu in prebil med vami obilo ur, kljub temu da sem Škofjeločan,' sem s pravo zemljepisarsko-časnikarsko-pro-učevalsko hlastnostjo segel po Atiasu Slovenije. Da sta ga s sodelovanjem številnih strokovnja-kov in uslanov naredila in izdala Geodetski zavod SRS in Mladinska knjiga, je že znano. Še med tiskovno konferenco v Cankarjevem domu sem skušal na hitro oceniti, a je njegova vsebina resnično taka, da bo pomenila vsem, ki živimo v Sloveniji in na našem narodnem ozemlju, vir večje (samo) zavesti o enkratnosti in neprimer-Ijivosli zemeljskega površja, na katerem nasto-pamo Slovenci že krepkih trinajst stoletij.
Temeljiteje sem popotoval po kartah, ki kaže-jo obmpčja, na katerem živijo koroški slovenci, pa škofjeloško in viško-rudniško občino. Da ne bo pomote, zemljevidi nimajo v atlasu (razen republiške in državne) označenih ločnic uprav-nih enot.
Pa naj zapišem mojo misel o katografski in pisni predstavitvi značilnosti, ki se prepletajo in s katerimi se lahko srečajo domačini in vsi, ki so prišli živeti in delati k nam iz drugih delov Jugoslavije.
Da je resnično obsežno ozemlje naše občine, dokazuje že to, da ga je mogoče zasledovati na osmih od 109 preglednih kart oziroma na kartah s številnimi oznakami 124-125, 126-127, 146-147 in 266-167. Moram pfiznati, da nisem popolnoma prepričan, da ni košček naše komu-ne še kje, saj res še nisem bil v vseh »mejnih« vaseh, zaselkih in domačijah, pa naj mi bo oproščen morebitni spodrsljajček.
Že podatki, ki jih prinaša upodobitev zemelj-skega površja naše občine ter vsega pomemb-nejšega, kar je na njem ustvaril človek, lahko spodbudijo Vičana, da bo stopil tudi na veliko-laščansko stran, ali pa Škofljičana, da bo zagri-zel kolena v bregove Polhograjskega hribovja.
Naj bo dovolj o kartografskem delu Atlasa Slovenije. Tudi besedilo (strani 265-271) odkri-va nekaj svežin, ki naj bi jih vpletli v vsakodnev-no življenje. »Turistično« ime Polhograjski do-lomiti nadomešča s strokovno ustreznejšim Pol-hograjsko hribovje. Ne pozabi pa navesti tudi pristni imeni za Ljubljansko barje: Mah in Blato.
Sicer pa boste imeli te zimske dni dovolj prostih uric, da boste lahko temeljiteje dopol-njevali znanje o Sloveniji - moji deželi. Zakaj, pa sem napisal že preje!
STANE JESENOVEC