11
Pismo gosp. Pirca iz Amerike.
Naš častitljivi domorodec, gosp. Pire misijonar in pridigar katolske vere v Ameriki so zopet svojimi! pri-jatlu in pridnima podporniku gospodu F. Srni d u v Šiški pisali in se mu za poslane darila kmetijskima orodja, semena in več druzih reči zahvalili, ktere so perve dni Listo-pada vArberkrošu na Indijanskim prejeli. Prejeli so tudi naše ,,Novice" z neizrečeno velikim veseljem, in veliko veliko hvalo dajo kmetijski družbi, de je jela za prid svojiga naroda v podučivnim slovenski m časopisu skerheti. Pravijo pa gosp. Pire tudi, de hi imele „No-vice" v rokah vsaciga dohriga Slovenca biti.
Na dalje pišejo, de so vedno zdravi in zmirej prav zadovoljni. Težav imajo veliko, zraven njih pa tudi veliko veselja, ker od dne do dne se katolska vera bolj razširja. Odsihrnal jih bo gosp. Ignaci Mrak v misijonskih delih podpiral, ki je že zdej pri njih. Ker bom pomočnika imel — pravijo gosp. Pire — mi bo več časa ostalo, svoje Indijance kmetij stva vaditi, kterim je treba vsako nar manjši stvarico na tanjko pokazati.
Vnovič h katolški veri spreobernjeni Indijanci se sramujejo pod šotorih na bičji lenobo pasti in stradati, ter so jeli po izgledu svojih starejih bratov perpravne hiše delati si in polje obdelovati. Zatorej se vidi vsako leto več polja in hiš, za ktere nam vnovič napravljena žaga potrebne dile reže.
V omikanih krajih severne Amerike pa kmetijstvo in rokodelstvo tako veselo napreduje (naprej gre), de bo ta del sveta, ki je bil pred nekimi leti še divji svet imenovan, kmalo kmalo vsim drugim narodam v izgled. Ravno tako veselo napreduje tudi katolska vera. Pozdravijo naj mi vse prijatle in dobrotnike — sklenejo gosp. Pire svoje pismo — in naj jim rečejo, de vedno za-nje molim in de darovanje sv. maše vsak petek mojim domorodcam velja. —
Tistim, ki bi radi zvedili, koliko časa je gosp. Pircovo pismo na poti bilo, de je iz Indije v Ljubljano prišlo, povemo, de so ga gosp. Pire 10. Li-stopada pretečeniga leta pisali, gosp. Srnic! so ga pa 12. Prosenca prejeli. Poštnina znese 55 kraje, srebra.
Ravno ta dan so tudi naš visokočastitljivi c. k. vodja modroslovskih šol in korar gosp. Pa vse k dopis od gosp. Pirca prejeli, kteriga so nam za natis v Novice podali, ker vedo, de so Pircove pisma našim hravcam prijetno berilo. V tem dopisu pišejo gosp. Pire, de so od gosp. P a vseka lanjsko leto nabranih in poslanih 170 goldinarjev in več druzih milodarov prejeli, za ktere se vsim dobrotnikam in dobrotnicam serčno zahvalijo. Po „Novicahu se zamore ta zahvala nar bolj razglasiti — so rekli gosp. Pavšek — dajte jo tedej na znanje vsim dobrotnikam in prijatlam cerkovnih poslani-
kov v Ameriki, de bojo zvedili, kako hvaležni so jim gosp. Pire za poslane milodare. Z velikim veseljem bodo neutrudljivi podpornik gosp. Pavšek tudi prihodnjič take milodare in Amerikanskim misijonarjem namenjene denarje prejemali in jih pošiljali v Ameriko. — Mesca Rož ni cveta so dobili gosp. Pire iz Krajnski-ga tudi lep masni plajš, brez de bi bili zvedili, kdo de ga jim je poslal. Tudi v tem pismu pišejo oni, de bojo vsak petek za svoje dobrotnike sv. mašo opravljali, in de sedaj nič bolj ne želijo, kakor de bi iz Krajnskiga veliko duhovnikov v Ameriko prišlo, de bi peržgali luč katolske vere po vsih indijanskih pušavah , kjer še tavžent in tavžent ukaželjnih duš tega razsvitljenja pričakuje. Ko bi kakih dvanajst duhovnih misijonarjev — pravijo gosp. Pire — v novo Viskonzinsko škofijo k ljudomilimu in visociga spoštovanja vrednjimu škofu II enni prišlo, kako veselo bi katolska vera tukaj napredovala! Poslednjič oznanijo gosp. Pire, de si oni prizadevajo v Arberkrošu sirotišnico napraviti, in nune za podu-čenje otročičev dobiti.                               Dr. Bleiweis.