Radia
L j ubij a 11 a
tednik na tadiojloMja. - fi&siia siomesluU tadffsitiU (tastusabcev.
Pogled na nedavno odkrit spomenik blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedmitelja.
Spored od 6. do 12. oktobra 1940
KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja:
11-20 Praga: A. Glazunov: Baletna scena, op. 52.
11.15 Sottens: Orkestralni 4 (Bach, Mozart).
15.50 Horb.y: L. Normann: Godalni kvartet, op. 65.
20 Sofija: | sons.t.
20 05 Praga: A. Dvorak: Slovanski plesi, op. 46 in 72. Izvaja češka Filharmonija.
21-20 Beromiinster: Francoska orgelska glasba. Ponedeljek:
13.15 Italija I.: 4 orkestra Gallino.
17.30 Praga.: 4 komorne glasbe.
19.25 Budapest: Orkestralni i.
20	Sofija: Simfonični 4.
20-30 Beromiinster: Dve stari sonati za flavto.
20.30 Horby: Orkestralni 4.
21	50 Italija I.: Komorna glasba. Torek:
17.20 Praga: Pesmi J. Brahmsa.
1740 Praga: V.Novak: Variacije za klavir na Schumannovo temo.
18.50 Sofija: Orkestralni
20 Beromiinster: L. v. Beethoven: Klavirski 4 v Es- duru, št. 5.
20-55 Praga: 4 baročne glasbe.
20.45 Horby: Beethovnov
21.45 Italija I.: Simfoni čno-vokalni Sreda:
17.30 Praga: Novi skladatelji.
19.10 Kopenhagen: Orkestralni in solistični $.
2015 Horby: A. Bruckner: VIII. simfonija.
20.35 Sottens: Simfonični 4 RO (We-ber, Saent Saens).
21.40 Italija I.: Simfonični 4. Četrtek:
14.40 Horby: Violinski 4.
17.15 Praga: R. Bendu: Skladbe za gosli in klavir.
19	Kopenhagen: Simfonični
20	Sofija: 4 Haendlovih skladb.
20 Beromiinster: Orkestralni 4.
2020 Sottens: 4 Schumannovih skl.
20.05 Brno: 4 skladb Zd. Fibicha in
4 Kostrona.
20.30 Italija I.: Simfonični 4. Petek:
17-30 Praga: Verdi: Godalni kvartet v e- molu.
20-30 Horby: Orkestralni in solistični $.
20-40	Beromiinster: J. Dalcroze: Variacije.
21-25	Sottens: 4 sodobne ruske gl.
21-30 Praga: J. Suk: Fantazija v
g- molu za gosli in orkester.
2210 Italija I.: Sopranistični 4 (K. Šlehan, Zagreb). Sobota:
12 Italija II.: 4 orkestra Angelini.
14-20 Sottens: 4 komorne glasbe.
17	Horby: Solistični 4.
18	Budapest: Klavirski 4-
18	20 BeromUnster: Klavirski $.
19	Kopenhagen: Orkestralni 4-
20	30 Italija I.: Simfonični 4.
LAHKA GLASBA
Nedelja:
16.10 Beromiinster: 4 zabavne gl. 19 Sofija: 4 lahke in plesne glasbe.
19	25 Praga: Zabavni 4.
21.10 Italija II.: Lahka glasba. 2155 Sofija: Plesna glasba. 22-30 Praga: 4 salonske glasbe. Ponedeljek;
11-25	Praga: Pisan spored. 14.15 Horby: 4 lahke glasbe. 17.30 Sofija: Lahka in plesna gl. 18.30 Budapest: 4 lahke glasbe. 19.25 Praga: 4 zabavne glasbe.
20	30 Italija II.: Lahka glasba (orkester Angelini).
Torek:
15	Italija II.: Plesna glasba.
18	Sofija: 4 lahke in plesne glasbe. 19.30 H6rby: 4 lahke glasbe. 20.10 Brno: Pisan 4.
21	Italija II.: Lahka glasba. 22.05 Sofija: Plesna glasba. 22-30 Praga: 4 zabavne glasbe.
Sreda:
1315 Italija I.: Lahka glasba. 16.45 Praga: B. Smetana: češki plesi za klavir.
17	Beromiinster: Domača glasba. 17.30 Brno: Pisan 4.
19	Sofija: f lehke glasbe.
22	Italija II.: Plesna glasba. 22.05 Sofija: Pisan 4.
četrtek:
17.30 Sofija: 4 zabavne glasbe.
18	25 Praga: Valčki J. Straussa. 19.25 Praga: 4 zabavne glasbe. 19.30 Horby: Kabaret.
22.05 Sofija: Plesna glasba. 22.30 Praga: Pisan 4. Petek:
12 Italija II.: Lahka glasba (orkester Petralia).
16	Praga: Pisan 4 RO. 19-30 Horby: 4 lahke glasbe.
21-30	Italija I.: Plesna glasba.
22-05	Sofija: Plesna glasba. Sobota:
15 BeromUnster: Pisan 4-
17	Sottens: 4 lahke glasbe. 17.30 Sofija: 4 zabavne glasbe. 19.40 Praga: 4 lahke glasbe. 20.45 Horby: Kabaret.
21 Italija II.: Lahka glasba (orkester Petralia). 21 Sofija: 4 lahke in plesne glasbe. 21 Brno: 'Zabavni spored. 22.30 Praga: 4 zabavne glasbe.
OPERE IN OPERETE
Nedelja:
12-30	Italija II.: Operna glasba.
20-25 Sottens: Operetni večer. 20-30 Italija I.: Opera. Torek:
20	30 Italija I.: Opera v 1 dej. Sreda:
19.30 Budapest: Verdi: »Otello«. 19.50 Sofija: Prenos iz Opere.
21	Italija II.: Operna glasba. Četrtek:
12 Italija n.: Operna glasba. 20 Horby: Operni večer. 21.05 Praga: Operni večer. Petek:
15.40: Italija II.: Operna glasba. 19.30 Budapest: Prenos iz Opere. 19.50 Sofija: Prenos iz Opere. 20.15 Praga: J. K. Tyl: »Trdoglava žena,« - spevoigra. Sobota:
15-30 Italija II.: Operna glasba. 19.35 Budapest: Fr. Lehar: »Ciganska ljubezen« - opereta. 20 Sottens: »Učitelj Patelin« - komična opera v 1 dej.
DRAME IN ZVOČNE IGRE Nedelja:
2015 Horby: Drama. Ponedeljek:
19.55 Brno: 4 Havliček Borovsk^:
»Kral Lavra« - zvočna igra. 20 30 Italija I.: Quintero: »Rože« -igra v 3 dej.
Torek:
20 Sottens: Zvočna igra. 20.30 Italija II.: Ridenti: »Ljubezenski obisk« - igra enodejanka.
Sreda:
20.30 Praga: H. Kleist: »Princ Hom-
burški« - drama. 2045 BeromUnster: Zvočna igra. Četrtek:
21 Italija, II.: Prizori z glasbo. Petek:
20 25 Sottens: Veseloigra. 21.40 Italija II.: Zvočna. Sobotar
20.25 Praga: M. Bale aro vš.: »Vdova
po živem« - zvočna igra. 21.40 Italija I.: Bonelli: »Gospejin zdravnik« - igra v 3 dej.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA Torek:
18 Praga: češka knjiga. 2015 Horby: Književne zanimivosti. Sreda:
18 Praga: Iz književnega sveta, četrtek:
21.15 BeromUnster: Književna kronika. Sobota:
14 BeromUnster: Nove knjige. ZANIMIVOSTI
Ponedeljek:
17.15 Brno: Književne novosti. 20.10 BeromUnster: človek in delo v industriji.
Torek:
1810 Beromiinster: Pesnik kot skladatelj - E; Th. A. Hoffmann. 19-15 Svetovna kronika.
RADIO
TEDNIK ZA RADIOFONIJO
LETNIK XII. • ŠTEVILKA 41

Naročnina mesečno din 12.—. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za vsak četrt leta din 6.—. Nakazati je torej za četrt leta din 30.—, za pol ieta din 60.—za ceio leto din 120.—. Popust velja le pri plačilu v naprej. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. tel. 31-90. Cek. rač. uprave: Ljubljana 13.228.
MM W »MIDI
(Iz govora vodje programskega odseka prof. Fr. Koblarja.)
Radio je splošna, narodna ustanova. Ta ustanova je najbolj javna, najbolj raznovrstna po potrebah, ki naj jim služi. Vsaka druga javna ustanova ima po večini svoj poseben namen in je navezana na neki odde-ljeni krog — radio se ne more vezati samo na en krog ali eno plast občinstva, ustrezati mora najrazličnejšim potrebam, od najbolj splošnih do posebnih. Zato mora iskati tisto pot, ki bo najboljša; ne more in ne sme zatisniti oči pred ugovori in nasveti — ne more pa ustreči kar vedno in vsepovprek, ker tudi vodstvo mora vedeti, kaj hoče, imeti mora svojo smer in prepričanje, da prav ravna.
Ob različnih prilikah smo že povedali, da je ustanova našega radia predvsem narodna, ker imamo Slovenci samo eno radiopostajo in to moramo ohraniti tako, da je res naša in se braniti vsega, kar bi zmanjšalo njen narodni značaj, pa tudi vsega tistega, kar bi nam utegnilo delati težave na znotraj in na zunaj in mu škodovati. Te težave bi nastale zlasti ob sedanjem težavnem svetovnem položaju, ko se vojne ne bijejo samo na frontah, ampak vsepovsod, zlasti nevidne vojne, ki so nevarnejše.
Slovenski in slovanski značaj naše postaje ostane tudi nadalje vsem odkrit; izraza naj ne samo vero v naše popolno narodno življenje, ampak tudi trdno voljo do tega življenja. Vendar je pri tem treba tudi modrosti in uvidevnosti. In kakor država v sedanjih neurejenih časih z vso skrbjo varuje svojo nepristranost, da se brani pred zunanjimi nevarnostmi, tako moramo po drugi strani vsi in zlasti javne ustanove ohraniti do vseh človeških vrednot spoštovanje, od vseh strani sprejemati, kar je dobrega; gojiti moramo človeško dobroto, ceniti ustvarjaj oče ga duha in posredovati vse, kar je med ljudmi plemenitega in lepega. Sicer bi bilo res v teh časih najboljše, ko bi zatisnili oči in ušesa pred tem, kar se godi grozotnega po svetu — in bi molčali; pa to ni niti v naši moči in bi tudi nikomur v tem ne koristili, pa tudi ne vem, če bi ustregli svojim poslušalcem. S tem hočem povedati, da tudi v radiu ne moremo delati marsičesa, kar bi bilo
po želji posameznika, naročnika ali posamezne osebe v vodstvu, in da tista velika sila, ki tako grozno premika svet od desne in leve, močno vpliva tudi na naše delo. Za seboj imamo izredno težko leto, ki je vodstvu nalagalo iz dneva v dan novih skrbi; vse, kar smo poprej od zunaj dobivali dobrega in vzpodbudnega, kar nas je vezalo na svetovno skupnost, je odpadlo in prihajali so samo odmevi velikih žaloiger, trpljenja in groze med narodi. Danes je Mednarodna radijska zveza samo še urad za statistiko, ne more pa družiti narodov in posredovati med njimi velikih umetniških in človekoljubnih prireditev, ki naj vežejo človeka s človekom in utrjujejo prijateljske vezi. V preteklem letu smo bili navezani popolnoma nase, vendar smo po srečnih okoliščinah ohranili svoj neokrnjeni spored, skoraj tako kakor v mirnih časih, ohranili pa smo tudi svojo narodno usmerjenost, kar je največ vredno. Seveda je podrobno delo trpelo zaradi splošne negotovosti, zaradi skrbi za našo varnost in obrambo; nismo imeli vedno pri rokah svojih sodelavcev in smo si marsikaj morali pomagati z nujnimi spremembami, ki seveda niso bile dobremu sporedu v prid. Zato prosimo, da spoštovani poslušalci radia še nadalje upoštevajo izjemne razmere, saj jih čutijo tudi sami v svojem delu; spored bomo uravnavali že vnaprej po tem, kar bo mogoče zanesljivo izvesti, vendar proti nepredvidenim izpremembam nismo zavarovani.
Kdor nepristransko gleda razvoj naše postaje, mora priznati, da si iz leta v leto prizadeva, da bi našla čim popolnejši značaj narodne ustanove; ustrezala naj bi duhovnim in tvarnim potrebam vsakdanjega življenja, predvsem pa naj bi bila podoba naše narodne omike, glasnica naših narodnih prizadevanj in kulturna vzgojiteljica v najširšem pomenu.
Dala naj bi posameznim stanovom vsaj nekaj tega, kar jih posebej zanima nje same, splošnosti pa tisto, kar imenujemo nravno in družabno vzgojo, ki jo potrebuje vsak posebej in ki je važna za usodo vsega naroda. Zakaj le nraven in duševno zdrav na-
rod ima bodočnost. Prav zaradi tega mora biti velik del našega prosvetnega sporeda res vzgojen; tudi ni preveč, da se vedno in vedno vračamo k spoznavanju naše zemlje, ljubezni do naše domačije in našega narodnega izročila. Zato bomo v tej smeri letos vnovič, morda manj čustveno, zato pa bolj stvarno obravnavali naša domovinska vprašanja. Isto velja o naši glasbeni, dramatični in drugi umetnosti, ki jo skušamo iz leta v leto bolj oživiti, prečistiti in utrditi. Ne moremo si sicer privoščiti velikih orkestralnih nastopov, toda naša glasbena stran se od leta do leta boljša; lahko rečemo, da je naš radio postal važen glasbeni pobuditelj, da smo oživili vse, kar se je dalo izkopati in kar predstavlja našo pravo duhovno omiko. Prav v tem si ne bomo mogli očitati, da smo kaj zamudili.
Vodstvo postaje je pri sestavi programa za prihodnje leto imelo pred očmi to, da kljub negotovosti, kljub težkim časom naš radio ostane najboljši hišni prijatelj in svetovalec. Poleg teh načrtov, ki jih bomo skušali čim bolje uresničiti, bomo ohranili še nekaj prostora za nepredvidene spremembe, da uvrstimo brez zamude tudi
Znana filmska igralka Olga čehova.
lil © ML IIIE ID A m
Od 6. do 12. oktobra
Davorin
Trstenjak
nedel|a 6 Bruno i kartuz.	1867 se je rodil v Novem mestu astronom in glasbenik Franc Ksaverij Zega. 1918 je bil ustanovljen v Zagrebu »Narodni svet« Slovencev, Hrvatov in Srbov. 1921 je bil ustanovni občni zbor Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani.
ponedeljek 7 Justina dm	1866 se je rodil v Stročji vesi pri Ljutomeru pravnik, pesnik in kulturni delavec dr. Franc Mohorič. 1904 je umrl v Ljubljani pravni zgodovinar Vladimir Leveč. 1925 je umrl v Ljubljani politik dr. Ivan šušteršič. 1934 je umrl v Vižmarjih nad Lj., šolnik Josip Novak.
torek 8 Brigita v	1817 se je rodil v Kraljevcih pri Sv. Juriju ob Ščavnici pesnik in pisatelj, Davorin Trstenjak. 1826 se je rodil v Podgorju pri Kamniku pisatelj Luka Svetec. 1917 je umrl v Št. Janžu na Dolenjskem politik in socialni reformator dr. Janez Ev. Krek.
SREDA 9 Dionizij šm	1788 je bil rojen v Beltincih prekmurski pisatelj Jožef Kosič. 1908 je umrl v Gorici skladatelj Danilo Fajgelj. 1934 je bil umorjen v Marseille-u naš kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Četrtek 10 Franc. Rorg. s	1858 se je rodil v Rakovcih pri Ormožu mladinski in ljudski pisatelj Fran Nedeljko. 1920 se je nesrečno vršil koroški plebiscit.
petek 11 Nikazij šm	1807 je umrl v Celovcu cerkveni pisatelj in jezikoslovec Jurij Japelj.
sorota 12 Maksimilijan š.	1851 se je rodil v Krnu na Goriškem zgodovinar Simon Rutar. 1938 je bilo imenovanih prvih 18 članov Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
kaj takega, kar bi prišlo nepričakovano; tako bomo napravili spored bolj živahen in okreten. Pravilna porazdelitev lažjega in težjega, koristnega in lepega bo olajšala delo postaji in poslušalcem.
Zavedamo se pri tem, da ni ves spored za vse; tega ne bi mogel napraviti največji čarovnik; hočemo le, da v našem sporedu ne sme biti lahkomiselnega in neodgovornega dela in to pričakujemo, zahtevamo od vseh sodelujočih. Zakaj namen radia ni samo ta, da izpolni za oddajo določeni čas, ampak da ga dobro izpolni; ni za javnost vse, kar se nam tu in tam samo ponudi. Radijska postaja ni noben javni prostor za izkazovanje ali za uveljavljanje osebnih namenov. Zato se skušamo izogniti takim vplivom, ki bi lahko sprožili vznemirjenje med stanovi in načelno ne moremo dovoljevati, da bi stopala v ospredje posamezna društva v celoti, zlasti taka, ki svoje delo mnogo bolje izvršujejo v društvenem delokrogu. Če bi se v tem uklonili, bi tudi izpustili iz svojih rok vodstvo in bi radijska postaja postala bolj orodje posameznih interesov kot splošna ljudska ustanova. Naš vzor bi bil, da bi bila domača postaja vsem enako pri srcu, da bi mogla dajati čim več resnično dobrega ljudskega sporeda, zdravega in potrebnega pouka. Da bi gojila ljubezen do vsega, kar narod druži in utrjuje, zlasti do tega, kar mu je sveto; želimo, da bi mogli poleg prijetne zabave nuditi čim več prave in čiste umetnosti, ki blaži čustva in našega duha navdaja s plemenitostjo in dobroto.
To je naš najboljši namen in želimo, da bi to čim prej dosegli.
Vemo sicer, da bo v tej smeri še marsikaj treba napraviti in marsikaj tega, kar že obstoji, izboljšati; toda ne gre vse naenkrat in vsaka pravilno zgrajena in urejena stvar se mora razvijati naravno in postopoma. Prevelikih skokov ne moremo delati, ne iz gospodarskih ozirov ne iz čisto preprostih razlogov, ker tudi resničnih možnosti ni — ne moremo si kar izmisliti umetnikov, kakor bi si želeli, pač pa hočemo poiskati čim boljših moči. Že lani smo ob tej priliki dejali, da je goli diletantizern duhovna in materijalna škoda in da dobra umetnost ni nikoli predraga. Zato bolj in bolj skušamo opuščati, kar samo po sebi ni dobro, tudi če bi si nekateri naši naročniki še tako želeli.
Uprava prosi svoje naročnike čim tesnejšega sodelovanja. Vsak dopis, ki ima pošten namen, nam je v spodbudo in pomoč, tudi če zagovarja svoje misli in tudi če se ne ujema z nami. Marsikaj se da le tako urediti; tudi naši sodelavci o tem zvedo, kako se jim je ravnati, da bodo dosegli svoj namen; posebno pa mora dopise upoštevati vodstvo sporeda, bodisi da ti dopisi potrjujejo njegovo delo, bodisi da se ob njih vpraša, ali res njegovo delo ni dobro in pravilno. Le tako bo mogoče doseči čim večje soglasje med poslušalci in postajo.
Te misli, ki smo jih samo v kratkih obrisih mogli povedati, niso nove; obnavljali smo jih že tu in tam, tudi v prejšnjih letih. Treba pa jih je bilo vnovič poklicati v spomin, ker so potrebne. Ko sklepamo svoj uvod v novi letošnji spored, pa nam je v posebno zadoščenje, da Vam morem sporočati, da dela za našo novo in povečano postajo napredujejo in dase bližamo času, ko bodo naši poslušalci iz
Univ. prof. ing. Marij Osana:
$mMa MviU
Univ. prof. ing. Marij Osana.
Ljubljanska radijska oddajna postaja stopa v sedanji jeseni v 13. leto obstoja in delovanja. Tekom pro-šlih dvanajstih let se je tehnična aparatura sproti izpopolnjevala. L. 1931. se je podvojila oddajna energija od 2.5 na 5 kilovatov, končno je bila leta 1939. vsa postaja modernizirana; kakovost oddaje se je s tem tako izdatno izboljšala; vendar se jakost oddaje ni posebno izpremenila.
Ko se je naša radijska postaja gradila, je bilo dovolj valovnih dolžin na razpolago, ker v Evropi ni bilo še mnogo radijskih postaj v obratu in je bila torej izbrana zelo ugodna valovna dolžina z ozirom na zmožnost širjenja radijskih valov v hribovitem terenu. Stvar je namreč taka, da se razmeroma daljši valovi v gorskem terenu za sprejem uspešneje širijo kakor krajši valovi. Ljubljana pa je dobila ravno tako daljšo valovno dolžino. Podnevi se radijska postaja temu primerno dobro sliši po vsej dravski banovini in tudi precej daleč izven nje, tako imamo n. pr. podatke in dokaze za dober sprejem podnevi iz Bologne in iz Slav. Broda. V večernih urah pa se v tako zvanem mrtvem pasu (v okolišu od 50 do 200 km) zaradi fizikalnega pojava sprejem zelo oslabuje. Pojav obstoja v tem, da se v večernih urah valovi odbijajo v ta-
Maribora lepo slišali naše kukavice glas, kar jim dosedaj ni bilo mogoče. — O delih za novo postajo Vam bo v kratkem posebej predaval g. univ. prof. ing. Marij Osana, ki vsa dela vodi s posebno skrbnostjo in požrtvovalnostjo. Tako lahko z najboljšim upanjem gremo na novo delo, z željo, da bi mogli vse to delo srečno izvršiti v korist in srečo našega naroda in države.
uliisItiU frtstoi
ko zvani Heavisidovi plasti 100 do 400 km visoko. Odbiti val pa v tem označenem pasu oslabuje valove, ki se širijo po tleh. Rezultat je pač ta, da sprejem izostane, če sta valova enako močna in nasprotna drug drugemu.
Jasno je, da močnejša oddaja ne bo odpravila tega pojava. Pač pa obstojajo oblike anten, ki izboljšajo učinek mrtvega pasu za 30% do 40%, to se pravi: mrtvi pas se s takšnimi antenami odrine na večjo oddaljenost.
Če bi hoteli pri ljubljanski postaji izboljšati obliko antene v tem oziru, bi morali postaviti nad 300 metrov visoko anteno (sedanja stolpa sta po 120 m visoka). Pač pa dobi Maribor moderno, tako zvano polvalno anteno. Ljubljana deluje na valu 569 m, Maribor dobi krajši val 209 m.
Vsled opisanega dejstva odbitih radijski valov se v večernih urah naša radijska postaja ne sliši dobro v severnem delu naše banovine, poleg tega pa se v prejemnem aparatu pojavljajo zelo močno druge, tuje radijske postaje, ki delujejo na istem ali vsaj približno istem valu. Dasi smo se trudili, se ni posrečilo, da bi dobili za Ljubljano posebno valovno dolžino. Ljubljana ima po sklepu Mednarodne radijske zveze isti val, kakor Viipuri —• in Maribor bo dobil isto valovno dolžino, kakor zelo oddaljena druga evropska postaja iste jakosti približno 5 kvv. (Samo Beograd ima samostojno valovno dolžino v Jugoslaviji.)
V zvezi s temi nedostatki je bil že leta 1929. stavljen predlog za zboljšanje razmer v tem oziru, leta 1933. pa je bil izdelan načrt za postavitev posebne oddajne postaje v Mariboru, ki bi imela skupni spored z ljubljansko postajo, vse to zato, da bi tudi plačujoči naročniki severnega dela Slovenije uživali nemoten radijski sprejem.
Razmeroma počasen razvoj radio-fonije pri nas in pritožbe zaradi slabega sprejema jugoslovanskih radijskih postaj na lastnem ozemlju, so dali pobudo za sklicanje konference v Beogradu leta 1935. Ta konferenca je izdelala za ureditev tehničnih vprašanj radiofonije načrt, po katerem naj bi Maribor dobil 5 kilovatno postajo, Ljubljana pa novo 20 kilovatno radijsko postajo.
Po dolgotrajnih naporih je 1.1939. uspelo dobiti pravno obliko za uresni-
■ ,	
■s	
:	mBm
	iJ|/
	/
•	
MILOŠ STARE.
Gospodarski upravni vodja ljubljanske radijske postaje.
Miloš Stare je bil rojen 11. junija 1905 v Dobu pri Domžalah. Gimnazijo je študiral v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto univerze Kralja Aleksandra 1. v Ljubljani in diplomiral 1. 1931. Sedaj je odvetnik v Ljubljani. Miloš Stare je že od vsega početka sodelavec pri ljubljanski radijski postaji. Spočetka je sodeloval kot napovedovalec in kot član Radijske igralske družine. Kot napovedovalec z jasnim in živahnim glasom je bil priljubljen pri poslušalcih. Tudi kot igralec je imel veliko uspeha, tako v radiu in izven radia. Bil je poprej že pet let režiser in igralec pri Ljudskem odru v Ljubljani. Za časa komisariata je bi! odpuščen iz radijske službe. Po ukinitvi komisarijata, ko je vodstvo postaje spet prišlo v roke Prosvetne zveze, je bil Stare imenovan za go-spodarsko-upravnega vodjo postaje. S tem je dobil priznanje za svoje dolgoletno delo pri postaji, obenem pa prevzel eno najtežjih nalog pri upravi ljubljanskega radia. Ko je bil leta 1938 izvoljen za poslanca v Narodno skupščino, se je veliko prizadeval za izboljšanje slovenske radiofonije, za njen napredek in njeno samostojnost. Iz te dobe je znan njegov govor v Narodni skupščini, v katerem se je odločno zavzel za slovenski radio, dokazal za neresnične trditve nasprotnikov in osmešil tiste, ki so govorili, da smo Slovenci svojo postajo ukradli. Danes ima kot gospodarsko-upravni vodja še posebej težko nalogo, ko se gradita novi postaji v Domžalah in Mariboru ter novi študijski in upravni prostori v Ljubljani.
I1I1IIIIIIIIIIIH
čitev tega načrta. Kljub kritičnim časom, v katerih živimo, se v velikem razmahu v Domžalah in v Mariboru dela na tem, da bosta čim prej postavljeni novi, moderni radijski postaji.
Po pogodbi in tudi po naročilu postaj, ki je bilo izvršeno decembra meseca 1939. leta, bi novi postaji morali
pričeti z obratovanjem konec marca 1941. leta. Ne bo odvisno od nas, pač pa od dogodkov časa, če postavljeni roki ne bodo izp*olnjeni.
Za postavitev novih aparatov je treba tudi zgraditi primerna poslopja. V Domžalah je obstoječa aparatura postavljena v leseni stavbi, ki je bila zgrajena v Nemčiji (pri lužiških Srbih).
Pogled na novo relejno postajo pri Mariboru. Stavba bo dobila v nekaj dneh streho.
Za novo aparaturo pa se gradi nova, normalna in trdna stavba, približno 50 metrov oddaljena od obstoječe lesene.
V	tlorisu meri stavba 25 X 24 metrov. Stavba je že pokrita in so že v delu notranje instalacije za razsvetljavo, kurjavo, za kanalizacijo, ki je potrebna za montažo postaje, temelji za aparate itd. Poslopje je pritlično in delno podkleteno, vsebuje oddajno dvorano v izmeri 9X6 metrov. V tej dvorani bodo postavljene vse oddajne stopnje od kremenske stopnje 1 Watta do 20 kilovatne izhodne, modulacijska priprava, ki je po svoji konstrukciji nizkofrekvenčni ojačevalec, z učinkom 15 kilovatov. Kremen služi za stabilizacijo valovne dolžine. Posebno brušen kremen v termostatu diktira valovno dolžino.
V	dvorani so dalje vse priprave za vključitev in izključitev, za kontrolo, za regulacijo itd. Zraven dvorane je
Pogled z druge strani na relejno postajo pri Mariboru.
prostor za usmerjevalce strojev, ki bi se vrteli vsi, razen enega, ki poganja ventilator. Moderna radijska oddajna postaja je urejena tako, da oddaja brez šuma. Ta ventilator je pa potreben za hlajenje destilirane vode, ki služi v svojem krogotoku za hlajenje velikih oddajnih in modulacijskih cevi. Ventilator je postavljen v poseb-
nem prostoru blizu prostora za usmernike.
V poslopju so dalje še 4 transformatorske celice, v katere bodo postavljeni transformatorji za usmernike, posebno za anodni napon 12.000 voltov, in pa modulacijski transformator, ki tehta sam okrog 2000 kg. Poleg teh prostorov, ki služijo neposredno oddajni aparaturi, omenjamo še: pisarno, skladišča, laboratorije, delavnice, kleti in dvosobno stanovanje. Zgradba bo kurjena centralno in bo kmalu dovršena.
Sama montaža radijske aparature bo trajala kakih 5 mesecev. Brez števila vodov za cevi, hladilne vode je treba napraviti, dalje vode za različne električne kable, katerih število je izredno veliko, polno avtomatov, zapor in varovalk je treba postaviti, da se ne bi po neprevidnosti napravila škoda ali nesreča.
Kakor omenjeno, bo v Domžalah postavljena 20 kilovatna postaja, to se pravi, aparatura bo dovajala antenskemu sistemu 20 kilovatov v obliki visoke frekvence nosilnega vala.
Dela pri gradnji nove postaje v Domžalah. (Slikano v avgustu.)
To je treba tako razumeti, da bo v odmorih, ko se v mikrofon ne govori, v anteni izžarevan učinek približno 20 kilovatov; pri 100% modulaciji torej, ko se govori v mikrofon, pa bo učinek v anteni 30 kilovatov. Da bi se ti učinki v anteni dosegli, znaša potrošnja energije v odmorih okoli 75 kilovatov, pri 100% modulaciji pa okroglo 100 kilovatov. Potrebni električni učinek bo prihajal od omrežja Kranjskih deželnih elektrarn. Kabelska hišica za tozadevni transformator že obstoja. Izmenjal se bo sedanji transformator za večjega in polaga se že nov kabel med kabelsko hišico in oddajnim poslopjem.
Postaja bo najmodernejše vrste, s tako zvano anodno modulacijo, ki jamči za najboljšo kakovost oddaje.
V Domžalah se bo uporabila obstoječa antena, a spoj med oddajno aparaturo, ki bo 80 metrov daleč od antene, se bo izvršil s pomočjo visokofrekvenčnega kabla. V sredini pod anteno pa bo stala mala antenska hišica z napravo za antenski sklop in za glasitev antene na predpisani val.
Mariborska radijska postaja bo stala na Teznem, približno 2 km od križišča železnice s cesto Maribor — Ptuj. Od sredine mesta do nove postaje je 4% km. Ljudje pravijo temu kraju »Abesinija«.
Poslopje za mariborsko 5 kilovatno postajo je do strehe že dovršeno; v nekaj dneh bo tudi streha napravljena. Velikost poslopja v Mariboru je slična kakor v Domžalah, namreč 24 X 23 metrov.
P.rednji del relejne postaje pri Mariboru.
(Slikano sredi septembra.)
Mariborska aparatura je sicer manjša kot domžalska, toda v mariborskem poslopju je predviden tudi mali studio za nastop malih ansamblov. Predvidena je tudi možnost za posebno, neodvisno oddajo v Mariboru za slučaj potrebe.
V ostalem je razvrstitev posameznih prostorov v mariborskem poslopju ista kakor v Domžalah.
Mariborska aparatura bo skoraj enako sestavljena kakor domžalska; vsi deli bodo enaki, celo modulacijski transformator bo za obe postaji iste vrste. Mariborska postaja bo imela tudi anodno modulacijo. Energija v anteni bo v odmorih 5 kilovatov, pri 100% modulaciji pa 7% kilovatov, iz omrežja bo postaja odjemala 27 kilovatov pri 100%' modulaciji.
Antenski stolp v Mariboru bo kot polvalovni stolp brez žičnega sistema. Stolp bo 112 m visok, kar je v skladu z valovno dolžino mariborske postaje — 209 metrov. Ne sme nobenega motiti, da stolp ni 104% metra visok. Polvalovni stolp izžareva mnogo
Stara postaja v Domžalah, ko še ni imela antenskih stolpov.
manj v smeri, ki bi dovajale po refleksu v Heavisidovi plasti nezaželene valove v mrtvi pas. Antena bo s kablom vezana z oddajno aparaturo. Stolp bo stal približno 88 metrov od oddajnega poslopja.
Vsa naprava bo Mariboru oziroma okolici dala novo lice. Do postaje je možen dohod z mestnim avtobusom,
ki ima postajališče nekoliko 100 metrov od radijske postaje.. Upati je, da bo avtobusna postaja prestavljena še bliže radijski postaji.
Poleg teh dveh novih postaj se v Ljubljani gradi še moderni studio s 5 različno velikimi prostori.
Moderna aparatura za ta studio je že naročena. Mislim, da lahko trdim, da istočasna izvršitev teh opisanih novih naprav pri številu nekaj nad 22.000 radijskih naročnikov predstavlja predrzni maksimum, če gledamo zgolj z gospodarskega vidika.
Po dograditvi novih postaj bo imela vsa naša banovina, posebno pa naša, do sedaj radiofonsko zanemarjena severna meja, zagotovljen dober sprejem. V Mariboru in v Ptuju bo celo detektorski sprejem mogoč. 20 kilovatna postaja v Domžalah pa bo izdatno izboljšala sprejem slovenskega radijskega sporeda v celi dravski banovini in v soseščini.
Medsebojno delovanje domžalske in mariborske postaje bo sledeče:
Ko se bo vršila sporedna prireditev v Ljubljani, bo ljubljanski studio pošiljal ojačen mikrofonski tok po posebnih vodih v Domžale in v Maribor.
Če bo v Mariboru kaka prireditev za skupen spored (in spored bo vedno skupen), bo mariborska postaja oja-čila s posebnim ojačevalcem mikrofonski tok za lastno oddajo v anteno, z drugim ojačevalcem pa isti spored pošiljala po telefonskem vodu v ljubljanski studio. Iz ljubljanskega studia se bo prireditev poslala zopet v Domžale za izžarevanje po anteni. Za omenjene zveze bodo na razpolago posebni telefonski vodi ki bodo služili samo za radijsko stavitev.
Tehnična preosnovitev naše radiofonije je v polnem teku, upajmo, da bo 13. leto naše kukavice poteklo srečno in da bodo vsi radio naročniki z boljšim in jačjim sprejemom v zadovoljstvu dosegli svoje stare, tiho ali manj tiho izražene želje.
JL. a. rJ)eetliOven: IX. siniloni jii
(Na sporedu v radiu 10. t. m. ob 20.45.)
vršitvijo svojega znanja. Tako je ustvaril z neizprosno nujnostjo svojo zadnjo simfonijo.
Kot 125. delo je izšlo v Schaff-ovi žaložbi v Mainzu. — Delo je verjetno nastalo v 1. 1823—24.
V poletju 1.1823. se je B. naselil v lepi vili barona Pronay-a v Helzen-dorfu in tam začel s predpripravami k »Deveti«. Prevelika uslužnost gospodarjeva pa je bila vzrok, da si je že v avgustu izbral v Badenu priprosto stanovanje v hiši nekega ključavničarskega mojstra. Proti koncu oktobra se je vrnil na Dunaj s tremi gotovimi stavki. Zadnja popravila in L. v. Beethoven.	dovršitev sklepnega stavka ga je za-
posljevala do februarja 1. 1824.
V času okrog 1.1823. je bil Beetho- Beethovnov življenjepisec Marx u-ven zaposlen z načrti velikih muzikal- giblje o nagibih, ki so ga vodili pri nih del: snoval je načrte za veliki skladanju te simfonije, simfoniji — IX. in X. — govoril o oratoriju: »Zmaga križa«, istotako o III. maši, o operi »Meluzina« in o glasbi k Faustu! — Od vseh teh načrtov, ki so eden drugega odkrivali in v stran potiskali, je postal stvarnost samo eden in to je: načrt in ideja IX. sinfonije. Uresničenje tega načrta je bila za Beethovna prava nujnost, če naj bi se njegovo življenje harmonično zaokrožilo in smiselno zaključilo, hkrati je pa ustvaritev tega dela zna-čila važen razvojni dogodek v glasbeni umetnosti sploh. Ravnti tako zamišljeno simfonijo :— kot veliko delo, je Beethoven moral zložiti; ostala — v načrtu predvidena dela — niso bila nujna; ona bi bila v gotovih ozirih ponavljanje — četudi v večji izmeri — že dognanih del. Beethoven, stvaritelj ideje v inštrumentalnem svetu, si je moral že sam postaviti meje z do-
G. Anton Sladoljev sodeluje pri konc. v radiu 6. t. m. ob 20.
Zaključni kamen devete sinf. je bil postavljen. Da tega dela sam spočetka ni smatral kot zadnjega, dokazujejo načrti za deseto sinfonijo. Vendar nekam čudna miselna razgibanost leži temu delu v dnu globin: močna in vseobsežna, pri vsem tem pa tako mehka in otožna. Ali so se plazile v njegovi duši skrivne slutnje o koncu zemeljske poti? Kdo naj to ve?
Še ena misel nas v tem potrjuje. V tehničnem oziru je IX. sinf. vse drugače zložena kot ostale. Glasbene misli ne samo vodilne — tudi one stranskih stavkov, so izredno široko razpredene —• kot bi se hotel v vseh smereh docela izčrpati. Isto opazimo tudi v sestavi orkestralnega stavka; ta se nekako porazdeli v posamezne sestavne glasove: vsak instrument gre svojo pot, značilnosti važnejših inštrumentov prihajajo bolj in bolj do izraza. Reči bi mogli: Slog zadnjih kvartetov prevladuje tudi v deveti sinfo-niji.
K zadnjemu boju kliče skladatelj v tej simfoniji vsa glasbila! Še enkrat naj prvina zvoka pričara pred nas svet živih in delujočih oseb, ki naj pojo večno pesem boja in žalosti, ki jo kratko imenujemo življenje. Vse to pa zato, da najdejo eno edino uteho in cilj: da se med seboj ljubijo po besedilu sv. Janeza: »Otročiči, ljubite se med seboj.«
Hotel je zložiti eno ali 2 sinfoniji, ki bi bile večje in mogočnejše kot vse prejšnje. Misel, da se delo konča z zaključnim zborom iz Schillerjeve pesnitve, je nastala pozneje. V njegovih Skicah stoji zapisano: Lasst uns das Lied des unsterblichen Schiller sin-gen — kar bi značilo, da je hotel v njegovi notranjosti porajajoči se glasbi priključiti novo zamisel, namreč: sinfoniji pritegniti kantato, oziroma instrumentalni skladbi v splošnem ele-gičnega značaja priključiti spev veselja-.
Prizor iz filma »Zbogom mister Chips«. V filmu iirra naslovno vlogo odlični igralec Robert Do-nat. Film ima na sporedu kino Union.
MICKA
K sporedu v radiu 8. t. m. ob 20.30.
A. T. Linhart.
V letu 1789., v letu velike francoske revolucije, na dan 28. decembra je bila igrana v ljubljanskem Stanovskem gledališču Linhartova »Zupanova Micka«, prvo slovensko dramsko delo in prva igra, ki se je v slovenščini igrala v gledališču. To dejanje je pomenilo zmago slovenskega jezika v tedanjih časih, obenem pa je bil z Linhartovo »Zupanovo Micko« postavljen temelj naši gledališki umetnosti.
Dasi »Županova Micka« ni izvirno slovensko delo, je vendar tako spretno postavljena na slovenska tla, tako podomačena in poslovenjena, da mora vsakdo videti ob tem delu, kako je Linhart živel in čutil s tedanjim slovenskim človekom. Ze izbira snovi, ki jo nosi komedija, nosi poudarek tedanjih trenj in napetosti, nasprotstev med stanovi, med gospodo in ljudstvom. In Linhart se je v tej igri pogumno in odločno postavil na stran ljudstva proti gospodi, na stran slovenstva proti plemiškemu nemštvu.
»Zupanovo Micko« je Linhart priredil po komediji dunajskega dramatika Jos. Richterja »Die Feldmiihle«. Igro je Linhart dovolj spretno priredil slovenskemu okolju.
»Zupanovo Micko« so igrali v ljubljanskem stanovskem gledališču 28. decembra 1789. Igrali so: Linhartova žena kot Micka, soproga stanovskega uradnika pl. Garzarollijeva kot Stern-feldovka, Linhartov svak kirurg Ma-kovic kot Monkof, tovarnar Dessel-brunner kot Telpenheim in odvetniki dr. Mrak kot župan, dr. Piller kot An-že in dr. Repič kot Glažek, Linhart sam je bil šepetalec. Pri ponovitvi je nastopil tudi grof Hohenwart.
Na dan po drugi predstavi 29. dec. 1789 je poročal takratni ljubljanski tednik »Laibacher Zeitung«; »Včeraj so naši prijatelji gledališča vnovič stopili na oder in nam hkratu najpre-pričljiveje dokazali, da je tudi kranj-ščina gibčna, prožna, krepka, da vsebuje dovolj melodije, da se prav prijetno čuje iz Talijinih ust kakor ruščina, češčina in poljščina ... Izvrstni prevod je dal igri vso notranjo popolnost in že priznana umetnost igralcev in igralk je presegala vse pričakovanje občinstva. Vam, gospodje in gospe te družbe, se ne zahvaljuje iz vsega srca le siromak (Dobiček predstave je bil namenjen ljubljanskim mestnim ubožcem), tudi ves narod je ponosen na vas in bo v literarnih letopisih ovekovečil in dejal: »Ti so bili, ki so položili temelj izpopolnitvi svojega materinega jezika in ga naredili uporabnega tudi za oder!«
ŽUPANOVA MICKA.
Ena komedija v dveh akteh.
PERSONE: Tulpenheim, en žlahtni gospod Šternfeldovka, ena mlada bogata Vdova,
Monkof, Tulpenheimov prijatel,
Jaka, župan,
Micka, njegova hčer,
Anže, Micken ženen,
Glašek, en Šribar.
PERVI AKT.
Pervi nastop. Dvorišče pred županovo hišo; doli na uni plati se začne en boršt, na ti drugi plati je pole inu se deleč vidi.
Jaka, Micka. Jaka: Ljubezniva Micka, povej mi vunder, zakaj Anžeta nočeš? Ali ni on en lep zal fant ? — Ali nima lepo hišo, lepe njive; živinco pak tako, da se enimu srce smeja, kader jo vidi.
Micka; Oča, povejte meni, zakaj vi
kislu vinu radi ne pijete ? Jaka; Šema! Zato, ker mi ne diši. Micka: Prov! Jest tudi Anžeta nočem,
zato ke mi ne dopade. Jaka; Ti šentanu Dekle, zde j si me
plačala--- ampak čakej, zde j jest
tebe prašam, zakaj tebi Anže nedo-pade?
Micka: Zato, ke mi nedopade --
Jaka: Imaš spet prov. Dekle, ti imaš več pameti, koker tvoj oča. No, jest te ne bom več prašal; pak vunder, Micka, Anže je le en zal fant! Micka sturi meni to veselje, inu vzemi ga.
Micka; Kir mi pak nedopade. Jaka; Tok sturi, da ti bo dopadel. Micka: Kaku bom to sturila? " Jaka: Lohka, če le hočeš. Micka: De bi le Anže tak hrust ne bil
--on je toku grob :—
Jaka: Kaj, grob? Kaj te je sturil? —
sežnosti podrobno kolonizacijsko zgodovino, podobno, kakor jo je napisal dr. Blaznik za škofjeloško posestvo freisinških škofov. Takega dela danes sicer še nimamo in zato podoba slovenskega narodostnega razvoja V vseh podrobnostih ni še tako zelo jasna, da bi mogli o njej trditi, da jo bo mogoče še precej izpopolniti. A vendar, to zadeva podrobnosti, v glavnih potezah pa je razvoj slovenskega narodnega razvoja že toliko dognan, da bistvenih izprememb glede tega znanost ne bo več prinesla.
Tako more danes zgodovinar ločiti tri razdobja v razvoju slovenske narodnostne meje v srednjem veku: v prvem (9. stol.) so se naseljevali Nemci v Panoniji in ob Donavi, v drugem (10. — 12. stol.) so se naseljevali v kotlinah sredi med SloVenci, v tretjem (12. — 15. stol.) pa sa potiskali proti jugu slovensko narodnostno mejo približno do črte, na kateri jo je ugotovil še sredi 19. stol. Czoernig. Ta osnovni pojav so seveda spremljali še različni manjši, ki j:'h pa tu ne moremo naštevati. Vsako od teh treh razdobij bo morala pojasnjevati posebna detaljna karta. Kot četrta zgodovinska karta slovenskega narodnega razvoja se jim mor^ pridružiti še karta tistih krajevnih imen, ki nam hranijo spomin na predsloven-sko prebivalstvo v naših kra„ih (»Vlahi«!) in na narodnostne drobce, ki srj
B. Grafenauer.
Narodnostnega položaja v posameznih pokrajinah ni mogoče jasno in pravično pokazati zgolj na podlagi sodobnih statističnih sredstev, tudi če bi mogli sodobne statistike narodnosti povsem oprostiti očitka, da so samo »tretji način laganja«. Veliko važnih vprašanj se nam pojasni šele v zgodovinski luči. Še bolj, kakor za pokrajinske narodnostne karte velja to za karte, ki naj ponazorijo tako razmerje posameznih narodov. Tu nam zgodovina s podatki, ki so nastajali v preteklosti ali s precejšnjo stopnjo objektivnosti ali pa z različno tedenčno snovjo, z medsebojno kombinacijo ostri oko tudi za podobna vprašanja v današnjih podatkih.
Zato spada pod poglavje slovenske narodnostne karte kartografska podoba vsega slovenskega narodnostnega razvoja, odkar so se naši pradedi naselili na sedanji slovenski zemlji.
Iz filma: »Zbogom mister Chips«. Kino Union.
govori Micka — de te vendar! grob, praviš ?
Micka: Ja, prov grob je. — On me per plesi okol pasa prime, de mi vse rebra pokajo — inu kader narazen gremo, me toku stisne, de dolgu, dolgu ne morem persta ganiti — Jaka; Dekle, meni se vse zdi, de on
to s' lubezni sturi---
Micka: On mi nikdar nič lepiga ne-
pove — Jaka; Koku to meniš? Micka: No — on mi nikdar ne reče,
de na mojih licah rožce cvedo. Jaka; Rožce?
Micka: De Kupino v' mojih očeh sedi,
inu v' njega strela---
Jaka; Micka!
Micka: De je moj obraz toku jasn, ko-ker nebu — moj žvot toku raven,
koker ena smreka---
Jaka: Micka!
Micka: De je moje petje toku lepu, koker od enne tičece — od tega on meni nikoli nič nepove, koku ga bom jest tedaj lubila?
Jaka; Micka, aku bi jest ne vedel, de si ti pametna, bi te jest zdej za
noro deržal--Zlode me vzemi,
če sim jest tvoji ranči materi kaj takiga povedal — inu vunder sim jo lubil — pak kaj se v' tridesejtih slejtih ni prebernilu! Morebiti je tudi v' lubesni ena nova šega gori prišla — No, ti moreš bol vedit, koker jest. Vunder, Micka, ti bi meni enu veliku veselje sturila, ke bi An-žeta vzela. Pole, moji lasje vže sivi ratujejo! Kdu vej, koku dolgu bom še živel. Jest bi tebe rad preskrbljeno vidil —• pak sej si pametna — ti boš vse vedela, kaj imaš sturiti — Pak vunder Anže je le en zal fant.
B. Grafenauer:
hoiUnu sioveu&lce tuucduestue kade
(K predavanju v radiu.)
Povsem točna ie dokončna kartografska slika tozadevnih problemov (razvoj slovenske narodnostne meje, naseljevanje tujih narodnih drobcev med Slovenci in njihov etnografski vpliv itd.) zahtevala za vse slovensko ozemlje v času njegove največje raz-
se naselili med nami že pred prvim stikom z zapadom in njegovimi posledicami (Hrvati, Dudlebi, Kosezi).
S statistiko iz 1.1846., s Czoernigovo karto in etnografskim delom stopimo že na trdna statistična tla. Prav ti trije pojavi kažejo prilično visoko stopnjo objektivnosti, najvišjo, ki jo je Avstrija kdaj dosegla. Zato bo treba tudi to karto, ki je izhodišče pri študiju slovenskega narodnostnega razvoja v zadnjem stoletju, treba objaviti v celoti.
Narodnostna meja po Czoernigu se je razen v sektorju severno od Celovca, kjer ni imela nobene prirodne opore, izkazala kot prilično trdno. Položaj, ki je nastal do danes, bodo kazale podrobne narodnostne karte vsega slovenskega narodnega ozemlja, sestavljene na kritičnem vpoštevanju vsega gradiva, ki ga imamo na razpolago. Kolikor dopušča moderna kartografska metoda, bodo seveda ponazarjale tudi družabno strukturo narodnostnih manjšin.
Prizor iz opere »Fidelio«.
ku velja Florestan med prijatelji že za mrtvega, le njegova žena Leonora ne verjame v moževo smrt. V moški obleki se pod imenom Fidelio udinja pri Pizzarrovem ječarju Roccu, opravlja pri njem najtežja dela in si skuša pridobiti njegovo zaupanje, da bi jo vzel za ječarskega pomočnika in ji tako dovolil dostop v ječo.
Roccovi hčerki Marcellini, okrog katere se neugnano smuka večni snubec, vratar Jaquino, se po čudni igri usode kaj kmalu razvname srce v ljubezni do Fidelia, ki je videti čeden, resen in nevsiljiv mladenič. Zato se tudi pridruži Fideliovim prošnjam in obenem razodene očetu željo, da bi ga rada za moža. V tem prihiti iz Seville Pizzarro, ki ga je anonimno pismo obvestilo, da bo minister Fejrnando ob kratkem prišel pregledovat njegove ječe. Okrutnež sklene Florestana nemudoma umoriti, da bi se iznebil neprijetne priče svojih grehov. Roccu dovoli, da si vzame Fidelia za pomočnika, ter mu veli, naj takoj izkopljeta v podzemnih prostorih v vodnjaku ob jetnikovi celici grob, nakar bo z lastno roko viteza zabodel.
Rocco in Leonora gresta k onemoglemu obsojencu, kjer Leonora res spozna v njem svojega moža. Z dobrosrčnim ječarjem ga okrepčata s požirkom vina, a ko pride Pizzarro, da bi izvršil svojo morilsko nakano, se mu Lenora da spoznati in se mu postavi po robu. Preden pa zapade zvesta žena obenem s Florestanom oblastnikovemu maščevanju, naznanijo trobente nenadni ministrov prihod.
Fernando spregleda Pizzarrova zlo-dejstva, osvobodi Florestana z ostalimi žrtvami Pizzarrove samovolje, nakar izzveni končni spev opere v hvalnico zvesti in pogumni ženi Leonori, ki se ni bala nevarnosti, samo da bi rešila ljubljenega moža.
L v. Beetiumu: .fidelia"
Danes, po stoinsedemdesetih letih, odkar se je rodil glasbeni velikan Lud-vig van Beethoven, je njegov lik v dušečem ozračju našega razrvanega in težkega časa kakor svetla zvezda, vlivajoča vero v nove zarje, ki morajo slediti temnim sencam sedanjih dni.
Beethoven je bil božji poslanec; v svojem srcu je nosil vero v človeka in njegovo lepo bodočnost. V trpljenju in v borbi prekaljen, nam je živ vzgled umetnika, ki ne obupa pod udarci usode, temveč ji kljubuje v neomajni zavesti, da je življenje obenem trpljenje, a trpljenje očiščevanje duše. Živel je za svobodo, bratstvo in dobroto. Za te tri vzore se je boril vse svoje trnjevo življenje. Iz te borbe je tudi izšel kot zmagovalec, da je mogel ob koncu svojega življenja zapeti vsem ljudem na zemlji veličastno himno veselja. Ta pesem se je porodila iz bolečine bolnega, nesrečnega samotarca. Ustvaril jo je umetnik, ki mu je bila vsa radost tega sveta tuja. Ta, iz trpljenja porojeni spev je najdragocenejši dar, ki nam ga je njegov duh poklonil. Noben glasbenik ni segel tako globoko v prepade človeškega življenja, kakor
Znana filmska igralka Olga Čehova.
Beethoven; obenem pa se tudi nihče s silo svoje volje ni dvignil tako visoko nad svoje trpljenje kakor on, ki je hranil v svojem srcu izkristiliziran ideal človečanstva. Njegovi umotvori, stisnjeni v klasično glasbeno obliko, kažejo človeka velikana, ki se zaveda svojega genija in ustvarja vrednote, bojujoč se z elementi narave in podrejajoč tvar svojemu duhu. Tako je postal Beethoven, kazoč pot do etičnega spoznanja, apostol resnice, ki se je rodil, da služi človeštvu z naporom vseh moči, da premaga lastno usodo in vli-je trpečemu človeštvu nekoliko poguma.
Beethovnovo življenje sliči življenju utemeljiteljev religij in duhovnih voditeljev narodov. Njegova osebnost in umetniška tvorba sta tako veliki, da bo ostalo njegovo ime na veke zapisano v zgodovini. S svojim delom je obogatil človeštvo za neprecenljive vrednote. Beethovnova demonična, ponosna, do skrajnosti samozavestna in svobodna narava je poznala samo eno: človeka. Njegov ideal je bil svobodni človek, očiščen vseh ponižujočih izrodkov krivic in neenakosti, ki se neštetokrat porajajo celo v borbi med brati ter nastajajo iz puhle nečimrnosti in objestne domišljavosti. Beethovnov evangelij o človeku-bratu nam mora biti zlasti še danes bližji kot kdajkoli prej. V njem se nam odkrivajo dragocene prvine človeškega duha, ki se je po težkih preizkušnjah in velikem trpljenju dvignil v veličino in si priboril trajno vrednost. Na odrske deske je stopil Beethoven samo enkrat edinikrat, ko je zapel v »Fide-liu« visoko pesem por.iža.nih in preganjani^ ki i38.ocsU-S.po du.^em trpljenju spet zašije luč svobode.
Izjeme v svetlobo, iz suženjstva v svobodo, iz trpljenja v srečo, to so idejne poti, ki je po njih hodil Beethovnov duh.	M. B.
»FIDELIO«
(Vsebina.)
Dejanje teče v španski državni ječi, par kilometrov vstran od Seville.
Plemič Florestan se v borbi za pravico zameri samovoljnemu oblastniku Pizzarru, ki ga da skrivoma ujeti in zapreti v najglobljo celico svojih ječ, kjer naj bi ginil počasne smrti.
Po dveletnem skrivnostnem nestan-
»VSAKEMU NEKAJ?«
Pod naslovom »Vsakemu nekaj« so bile 30. sept. na sporedu plošče. Po naslovu bi sklepali, da bo nekoliko vesele in nekoliko resne glasbe. Tudi to pot so bile spet same lahke, pretežno Waldteuflovi valčki. Tako je bilo prav za prav samo »Za nekatere nekaj«; za nas, ki radi slišimo kako resnejšo godbo, pa — nič!
O ZABAVNEM RADIJSKEM SPOREDU V NOVI SEZONI
Prof. Niko Kuret je predaval 28. t. m. o zabavnih oddajah, ki jih ima naša postaja v tekočem letu. Pred-
vsem obžalujemo, da ne slišimo tega vzornega govornika večkrat. Naravni in tekoči način njegove govorice je tako prijeten in zajemljiv, da ga je res užitek poslušati. Njegovo predavanje, ki nam je razložilo načrte vodstva in težav, s katerimi se ima vsako leto boriti pri sestavi zabavnega sporeda, je bilo jasno, jedrnato ter dobro sestavljeno in govorjeno in ne brez humorja. To nam je dalo misel, da bi se prof. Kuret sam s pridom lahko udej-stvoval kot pisatelj zvočnih iger (kar menda v okviru Pavlihovega odra že dela — če se ne motimo?) in bi lahko
vnesel v spored spet kaj novega. Načrt, da bi seznanila naša kukavica poslušalce tekom časa s humorjem različnih slovenskih krajev, je imeniten in bi bil prav gotovo ena izmed naj-privlačnejših točk, če bi bil izvedljiv. Čudimo se, da je še zmeraj med našimi književniki tako malo zanimanja za pisanje zvočnih iger in da ne pride z njihove strani nikakršna pobuda, da bi ustvarili kakšno novo književno obliko, ki bi prišla za radio v poštev.
POZORNOSTI VREDEN KONCERT
Zelo redkokdaj imamo priložnost, da slišimo go. Marijo Golobičevo v našem radiu; kadar pa jo, pomeni to za poslušalce velik muzikalni užitek. Ga. Golobičeva si je ustvarila s svojimi nastopi v Celju, kjer je bivala nekaj let kot pevka, lep sloves. Na koncertih, na katerih je pela, je pokazala izredno siguren in lep nastavek, čist glas, lepo izdelano koloraturo in občudovanja vredno lahkotnost v petju.
(Nadaljevanje na 10. str.)
L. Stanek:
(V (j o r le ali
Odlomek iz zv. igre »Prleška bratva«, na sporedu v radiu 12. t, m. ob 20.30.
Oh, preljuba vinska rozga, si veselje srca mojega! Prek morja si priplavala, na gori si posajena.
(Z driigega briga se čiije krikanje — tam tudi berejo.)
Virt (hodi za berači): Pjebi, le šči-sta berte! Z jagodja teče! Pa vsaki svojo red držte! Deca pa dva pa dva v eno red! Pa preveč ne zobljite!
Več glasov: Piitar! Piitar! He, to-usen!
Virt: Pje majak, Januša, ti si šele zaj brat priša? Gnes neš tabrha za-sliiža! Neš špana douba!
Januša: Dobro jiitro! Telico sen k k biki guna pa sen nej moga preja priti. Pa mo zaj hitrej brau.
Zefika: Tousen hote k meni, jaz sem tudi bole pr tih zadnih, ka sen hodla še beračov prosit k Lorberko-vin.
Franček: No kera ma zaj puno, ka je taka sila za piitara? Kera pa si pa-berke piiša? Glete, taki lejpi grozd!
Otrok vajncarčin: Mamika, grozde-ka bi meja!
Vajncarca: Eta deca! Ite že ne-kan! Na Pepek, pa idi, ka te virt ne do vidli.
Frliga; Čiite, ka pa tam peckajo?
Vajncarca: Marulekovi prosou mlatijo.
Tjaž (ma zidanco pouleg virta, gre mujmu): Dobro jiitro, sousid! Pa srečo dobro beračon! Dosti pa dobro naberte!
Virt: Kda pa te vi, Tjaž ?
Tjaž: Mi še mo malo počakali, či še de kaj sunca. Ovi tjeden zadnje dni, smo si gučali, ka bi, či Boug da.
Virt: Letos je bole božna bratva.
Hujda zima je preči trsa vzela, pa dugo je mraz bija, ka je nej moglo odgnati. Poti pa ba je itak eno na driigo dež ...
Tjaž: Ja v slabem je cvelo, pa dugu je nej začelo zoreti. Se je nikšnega poletja letos nej bilou. Kislo bou, kel-ko ga bou. Jaz mo ga polovico menje meja kak lani.
Virt: Da bi le še tou zdravi pili, pa nekak že bou.
Berači: Piitar! Piitar!
Franček: Presneta sila. Puno naberte, ka ne mo po vsako najgo ekstra hoda.
Tjaž: Hujdo je, hujdo za vse. Nega jabuk, nega sliv, pa driigo je vse slabo obroudilo. Pa še toti zoud coj! Pravijo, ka de hujda lakota ...
Virt: Sama nevola. Naš je že tudi tri mejsce pr soldakih, tam negi od Škofje Loke.
Ančika; Blegaš se pravi. Tan so pre same brigače, pa nič goric nega.
Virt: Smo jemi pisali ka bi na bra-tvo domou priša.
Januša: Blegaš, tou je na nemški granici, nej?
Črnec: Norlak terjavi, nateljanski!
Januša: A tak. (Zvonček se oglasi.)
Kolarica: Čiite, pjebi, v kapeli zvoni. E je što mrja?
Tjaž; Stari Maclek, Bogu jemi daj nebesa! Dugo ga je mantralo. '
Virt: Pjebi, te pa le klabuke dol pa malo molmo za rajnega dušo! Oče naš...
Franček: Amen!
(Klopotec se oglasi.)
Črnec: Ho, pjebi, tou pa je druga psen. Klompa, klompa, tak pravi.
Virt: Veter ze potegna pa de meglo zdigna z vesnic pa dnik.
Tjaž: Srečno te pa! Gren dale, malo gledat v gorice. Berači, k nan tudi brat prite!
Vsi: Srečno! Buomo, buomo, či te muziku meli.
Vajncar: (pride s preše): Le gučte si, le, brau pa vam mo jaz! Keko grabic ste že oubrali? Samo štiri?
Virt: Rejsen, le paščite se, vači mu tri dni brali!
Micika: Gleste, s to tega bika sen cejlo kandlo nabrala! Pa kiki lejpi grozdi!
Kovačica: Toti so pač lepo molili, te gda so na Veke meše den k meši hodili.
Lujzika; Toti trs pa je tak pun, ka se je ro od kola odtrga.
Virt: Malo ga prveži z rafijo, ka se nede strja.
Vajncarca: Keko je že mošta?
Vajncar; Teko ka ga ti ne spiješ v eni duški. (Hoho!)
Franček: Devet piit je že vrezanih na kol, zaj pa mu desetu vreza. Tota dobi cejli obrouč okouli kola.
Črnec: Te ne de dvesto piit—
Vajncar; Le norčke se, pje. Keko pa boš ti na obrajdah nabra? (Hoho!)
Virt: Le lepo vsipavlte v piito. Le čedno, ka ne de prejk letelo!
Dekla (prinese južno v korbeci): Dobro poudne vsen vkUper! Jaz sen van južno prnesla, či ste že kaj lačni!
Berači; Boug daj, Katika! E še si sma kaj ?
Vajncar; Se su še si nej zaslužili. Le nazaj nesi!
Virt: Toto grabco viin poberte, te pa na sep k jližni!
Frliga (je bole zadi ostala): Dekla južno nese, mujmo mene nese ...
(Vse za njo): Meni nič ne da, jaz pa le odzaja šmickam no kosim ...
Pevka res zbuja dojem da »žvrgoli« v pravem pomenu besede. Od njenih zadnjih nastopov je njen glas močno pridobil na moči in izrazitosti, tako v tehničnem kakor v izraznem pogledu.
Bogati spored arij iz »Tosce«, »But-terfly«, »Traviate«, »Fausta« in drugih oper je pokazal velik obseg glasu in zmogljivost v koloraturnih, liričnih in tudi dramatičnih izrazih. Mo-
V sveiu kratkih valov
»10. septembra 1887. Delal poizkuse in z uspehom.«
28. decembra 1887. Delal poizkuse in zaznal učinek elektrodinamičnih valov na 14 metrov.«
Ta dva stavka je zapisal pred več kot petdesetimi leti v svoj dnevnik fizik Heinrich Hertz in utemeljil eno izmed največjih in najpomembnejših
odkritij vseh časov. Pri svojih poizkusih se je posluževal kratkih električnih valov in tako gleda danes tehnika kratkih valov na časovno razdobje pol stoletja, čeprav je v svoji sedanji dovršenosti šele novejšega izvora. To ima svojo dobro stran. Ko so po odkritju električnih valov šli za tem, da njihove lastnosti preizkusijo
Zbogom .Mi Mer (ŽliipJ
(Kino Union)
1. V Brookfieldski šoli v Angliji je pričetek šolskega leta. Stari Mr. Chips, legendaren človek v šolskem življenju, je ostal doma zatopljen v tihe misli. Zadovoljen je s samim seboj. Nocoj je prezrl zdravnikov predpis in se udeležil konference ter nagovoril četrti razred dijakov.
2. Predal se je razmišljanju. Spomini ga poneso v preteklost, 60 let nazaj .. . V duhu vidi samega sebe kot mladega Mr. Chippinga, kako je izstopil iz vlaka na brookfieldskem kolodvoru. Součenci so se poslavljali od svojih staršev. Chipping se jim je pridružil. Pogumno je gledal v svojo bodočnost, ko bo postal učitelj.
3. V Brookfieldu je tovariš Bing-ham opozoril Chippinga na hudomušnost in nagajivost dijakov. Prevzel bo nižji ljudski razred, pa mora biti previden, da mu učenci ne nastavijo žeb-Ijev na stol ali mišje pasti na kateder. Kajti novi učitelji so vedno privlačna točka porednim dijakom.
4. Chipping je tega dne vstopil v razred precej boječe in negotovo. Učenci so uganili njegovo negotovost in jo izrabili. Naenkrat je nastal velik šum in kričanje. Pričeli so se med seboj tepsti in se posmehovati šoli in novemu učitelju.
rebiti bi bilo prav, če bi se vodstvo naše opere pozanimalo za to vpora-bno in res dobro pevsko moč in jo preizkusilo v kakem nastopu.
v poročevalski službi, so bili tehniki prisiljeni uporabiti večjo energijo. Postaje z zadostno jakostjo so mogli do pred nekaj leti graditi le za dolge in srednje valove in tako je ostalo kratkovalovno področje zanemarjeno. Šele nova, nenadna odkritja in uspešne oddaje nekaterih amaterjev okoli leta 1923 so znova vzbudila pozornost in opozorila tudi industrijske kroge na praktično izrabo kratkih valov in na nadaljnje poizkuse. Posrečilo se je izdelati stikala in cevi za kratkovalovne postaje z visoko energijo, valovno dolžino vedno bolj okrajšati in s tem odpreti novo področje tehnike, ki ni bilo pomembno le za poročevalsko službo, ampak tudi za številne druge namene. Prav v teli drugih možnostih mislimo na tem mestu nekaj spregovoriti.
Vsak radijski amater, ki se bavi s sprejemanjem kratkovalovnih, dobro ve, da so kratki valovi večkrat zelo svojeglavi. Včasih jih sprejemamo prav dobro, včasih so dnevi, ko jih niti ne slišimo. Znano je da se sprejem na stalno oddaljenost od radijske postaje postopoma izgublja in da se po mrtvem pasu spet dvigne in širi preko mor :a in celine. Vse to je odvisno od svojevrstnih okolnosti širjenja kratkih valov, ki se odbijajo od močnih električnih zvočnih plasti in se spet vrnejo na zemljo. Ta refleksija, kakor imenujemo odboj valov, ni stalna, kar je napotilo radijske amaterje, da globlje poiščejo in proučijo njene vzroke.
Načelo takih preiskav in preizkušenj je zelo enostaven. Oddaja se vrši po kratkem valu navpično in sprejema odbojni val v sprejemniku, ki s pomočjo kanodne žarnice označuje čas oddaje in sprejema. Ker je hitrost širjenja radijskih valov znana — 300.000 kilometrov v eni sekundi — moremo izračunati višino odbojnih zračnih plasti. Pri tem moremo spoznati, da je cela vrsta odbojnih zračnih plasti, ki vodijo električne valove, v višini nad 100 in 300 km, ta višina pa se menja po vplivu sončnih žarkov. Gotovo je, da je ta zmožnost prova-janja električnih valov nastala pod vplivom ultravioletnih sončnih žarkov, ki polnijo z elektriko zračne molekule ali jih, kot pravijo fiziki — jonizirajo. Zato se najvišje zračne plasti tudi imenujejo jonosfere, kakor tudi dokazuje njihova pogosto zelo hitro menjajoča se električna napetost, da oblaki elektronov, ki jih izžareva sonce, prodirajo v ozračje zemlje. To se dogaja posebno v času, ko sonce pokrivajo pege. Sončne pege niso nič drugega kot velike luknje v plinski plasti sonca, katere so povezane s silno erupcijo elektronov. Toda najbolj skrivnostni žarki vsemirja so žarki ogromne prodorne sile, ki vplivajo na joniranje teh zračnih plasti. (Dalje.)
Angleški vojni napor: V angleških tovarnah in delavnicah pripravljajo topove za mornarico. — Slika nam kaže vrsto težkih topov za velike angleške vojne ladje.
(Slika zgoraj.)
Učinek angleške bombe. — Slika predstavlja cesto pred Branden-burškimi vrati v Berlinu.
Obrežni topovi streljajo. Anglija in Nemčija sta postavili druga proti drugi težke obrežne topove. Na obeh straneh Kanala so postavljeni težki topovski »orjaki« in pošiljajo od časa do časa »pozdrave« drug drugemu.
(Slika spodaj.)
Ko sem zapustil ravnateljevo sobo, me je prevzel de-čaški ponos. Ob zori bom torej tudi jaz lahko odgovoren za življenje potnikov in za varnost pošte v Afriko. Obenem pa sem občutil globoko pohlevnost. Začutil sem, da nisem dovolj pripravljen. V Španiji je primanjkovalo zasilnih letalskih pribežališč, če bi mi motor nenadoma obstal. Zastonj sem iskal podatkov na mrtvih zemljevidih, nad katerimi sem se sklanjal. Medtem, ko mi je srce valovalo med ponosom in plahostjo, sem šel, da bi svojo zadnjo noč pred viteškim posvečenjem prebil pri svojem tovarišu Guillaumetju. Pred menoj je letal na tej progi in poznal njene zvijače, zato je imel takorekoč ključ do Španije; on naj bi me uvedel v skrivnost.
Žarel je od veselja, ko sem vstopil:
»2e vem. Si srečen, kaj?«
Naglo je stopil k omari v zidu po portsko vino in kozarce. Nato se je vrnil in dejal, še vedno žareč od veselja:
»To morava zaliti. Boš že videl. Šlo bo kakor namazano.«
Izžareval je zaupanje kakor svetilka razširja svetlobo. To je bil tovariš, ki je pozneje v najboljšem času izvrševal poštne polete preko Andov in južnega Atlantika. Toda to se je dogodilo leto pozneje. Tistega večera je sedel z zavihanimi rokavi in prekrižanimi rokami v soju svetilke, se nad vse prijetno smehljal ter mi enostavno dejal: »Vihar, megla in sneg ti bodo že še delali preglavice. Takrat se spomni tistih, ki so to že pred teboj doživeli in si preprosto reci: Kar se je posrečilo drugim, to boš zmogel tudi ti!«
Jaz pa sem vendarle razložil zemljevide po mizi in ga poprosil, naj z mano vred malce pregleda progo. Tako sem sedel naprej naslonjen pod svetilko in bilo mi je kakor v blaženih šolskih časih.
fc
Kako čudovito uro iz zemljepisja mi je dal Guillau-met! Španije mi ni šolsko razdrobil, ampak mi jo prijetno približal. V tem pouku ni bilo govora o rekah, poljedelskih statistikah in o raznih ljudstvih. Ni pripovedoval o Guadixu, pač pa o treh pomarančnih drevesih na obronku polja pred Guadixom: »Varuj se jih! Začrtaj si jih na zemljevidu!« In v hipu so mi tri pomarančna drevesa zrasla mogočneje od same Sierre Nevade. Tudi o Lorci mi ni nič pripovedoval, zato pa o preprosti kmetiji v bližini, o živžavu na dvorišču, o kmetu in o kmetici. Vse to je čepelo na gorskem pobočju in bilo pod svetlimi zvezdami pripravljeno, da ponudi ljudem pomoči kakor kaka posadka svetilnika. Zaradi tega sta ta dva skromna človeka postala neizrečeno pomembna v oddaljenosti poldrag tisoč kilometrov.
Tako sva iz neznane Španije, iz njene nepojmljive razsežnosti dvigala najraznovrstnejše znanje, ki je zemlje-piscem vsega sveta neznano. Oni poznajo le Ebro, ki namaka bogata mesta, ne zanima pa jih potoček, ki se plazi skozi trave zahodno od Motrila in hrani šop cvetic. »Tega potočka se varaj, ker kvari tla... Zariši si ga!« O, zdaj ne bom nikdar več pozabil na potuhnjeno kačo pri Mo-trilu! Potoček ni bil prav nič videti nevaren, zdelo se je, da more s svojim tihim žuborenjem razveseljevati le par žab, — in vendar je bil neprestano buden. V obljubljenem raju zasilnega letališča je prežal name, dva tisoč kilome-
trov odtod skrit v travi. O prvi priliki bi me spremenil v ognjen steber.
Hladnokrvno sem pričakal tudi trideset bojevitih ko-štrunov, ki so stali na pobočju hriba vedno pripravljeni za boj: »Misliš si, da na travniku ni ovir, in bumf, se ti zakadi trideset živali pod kolesa.« Z začudenim smehom sem sprejel lokavo grožnjo.
Tako se je Španija na zemljevidu pod svetilko polagoma spreminjala v bajno deželo. S križci sem si v tej začarani deželi zaznamoval vsa pribežališča in vse zasede. Kmet je dobil svoj križec, svoj križec so dobili ko-štruni in ravnotako tudi potoček. Tudi pastirico sem si zaznamoval na kraju, ki ga je strokovna zemljepisna veda bila spregledala.
Ko sem se bil poslovil od Guillaumetja, me je obšla volja, da bi se sprehodil v mrzlem zimskem večeru. Visoko sem zavihal svoj plašč ter ves mladostno razžarjen tekal med ljudmi, ki o tem niso imeli pojma. Nekaj posebnega se mi je zdelo hoditi s skrivnostjo v srcu tesno med temi ljudmi. Nocoj niso marali zame, barbari, jutri zjutraj pa mi bodo v svoji pošti zaupali svoje skrbi in svoje upanje bodo položili v moje zveste roke. Tako sem, zavit v svoj plašč, stopal v sredi med njimi kakor angel varuh, oni pa niso videli moje gorečnosti.
Zato pa jim noč seveda tudi ni govorila tako kakor meni. Prve vesti o snežnem viharju, ki bi lahko izbruhnil in mi moj prvi let spremenil v peklo, so vznemirjale predvsem mene. Zvezda za zvezdo je ugašala. Tistim nočnim sprehajalcem to nič ni pomenilo. Le jaz sem vedel za njih pomen, bili so tajni signali pred bitko, signali, ki naj mi izdajo položaj sovražne armade ...
Prva znamenja viharja, ki so mi tako grozila, sem zaznal pred svetlimi izložbami, ki so v njih vabila božična darila. Ali niso bili v tej noči razgrnjeni vsi zakladi tega sveta? Občutil sem slast odpovedi. Bil sem ogrožen borec; kaj so mi še pomenili zrcalasti kristali, ki so pričakovali svetega večera, čemu naj mi bodo senčniki in knjige ? Mene je že prala ploha, kot letalec sem že okušal bridko hrano nočnega leta.
%
Ob treh zjutraj so me prebudili. Z naglo kretnjo sem odgrnil zavese, videl, da nekaj dežuje, in se v resnem razpoloženju oblekel.
Pol ure pozneje sem sedel zunaj na svojem kovčegu in na mokrem pločniku čakal, da pripelje avtobus. Mnogi tovariši so v jutra svojega prvega poleta ravno tako čakali; tudi njim je tesnoba ravno tako stiskala srce. Končno je izza ogla pripeljalo predpotopno vozilo, ki je klopotalo kakor voz starega železja, in stisnil sem se na klop med zaspane mitničarje in pisarje, kakor so to delali moji tovariši. Kako je ta avtobus plesnjivo smrdel po zaprašenih aktih in pisarnah, v katerih usiha življenje! Vsakega pol kilometra je obstal, da naloži novo kanclijsko uš, novega inšpektorja ali mitničarja. Ostali pa so spet zadremali in na pozdrave novih potnikov odzdravljali z nedoločnim godrnjanjem. Novi potnik si je poiskal prostora, kjer je pač mogel, in ravno tako zadremal. To je bila žalostna vožnja po grbastem toulouškem tlaku. Naš letalec se v začetku prav nič ni razlikoval od vseh teh uradnikov, ki se je zapletel mednje. ..	(Dalje prihodnjič.)
IZVLEČKI SPOREDOV DOMAČIH RADIJSKIH POSTAJ					
RESNA GLASBA		LAHKA GLASBA	OPERNA GLASBA	DRAME IN ZV. IGRE	ZANIMIVOSTI
< 1-9 a s fe	8.15 Lj.: Dueti: klavir in harmonij. 10.30 Zgb.: Koncert Zagrebškega kvarteta. 11.30 Zgb.: Palestrtna: Mis-sa brevis. 20 L j : Koncert: tenor in lutnja. 20.40 Bgd.: Simfonični koncert RO.	11	Lj.: Pisan koncert RO. 12	Bgd.: Narodne pesmi. 1615 Bgd.: Pisan nedeljski koncert. 17.30 Lj.: Veseli trio. 20	Zgb.: Sremske narodne pesmi in plesi. 21	Zgb.: Koncert lahke gl. 22.15 Lj.: Citraški dueti.	12.45 Zgb.: Odlomek iz Suppejeve operete »Lepa Galatea«.		18.30 Zgb.: Katedralis: Portreti iz galerije »Stari Zagreb«. 20.30 Zgb.: Zdenka Juiič Seunik bere svoje pesmi v prozi.
PONEDELJEK	18.35 Bgd.: Klavirski koncert. 20 Zgb.: Prenos koncerta. 21.15 Lj.: Orkestralni koncert RO. 22 Bgd.: Koncert komorne glasbe. 22.30 Zgb.: Beethoven: V. simfonija (plošče).	13.02 Lj.: Lahka glasba RO. 14.20 Bgd.: Tambur. RO. 18 Zgb.: Bosanske aevda-linke.		20 Bgd.: Jaša Ignjatovič: »Večni ženin« - zvočna igra.	18.40 Lj.: Položaj Slovenije v Evropi in Jugoslaviji. 19.50 Lj.: Gibraltar. h
« S sž o H	13.02 Lj.: Od Triglava do Urala. 17.15 Zgb.: Koncert Mozartovih skladb. 20.30 Bgd.: Simfonični koncert beograjske Filharmonije. 21.15 Lj.: Orkestralni koncert RO. 22.15 Lj.: Fantje na vasi.	12 Lj.: Vaški godci. 13.50 Bgd.: Tambur. RO. 17.25 Bgd.: Koncert Havajskega kvarteta. 18 Lj.: Radijski salonski orkester. 19.40 Bgd.: Koncert, narodnih pesmi.		20.30 Lj.: A. T. Linhart: »Zupanova Micka« - komedija v 2 dej.	18.40 Lj.: O delu ln energiji. 20 Bgd.: Mileta Jakšič: Jesenske pesmi. !
« P B OD	12.01	Bgd.: Koncert v spomin smrti kralja Aleksandra I. 13.02	Lj.: Junaku v spomin (plošče). 17.15 Zgb.: Orkestralni koncert. 17.20 Bgd.: Koncert duhovne glasbe. 21 Zgb.: Pevski in orkestralni koncert.	20 Zgb.: PloSče po željah.	20 Lj.: L. v. Beethoven: »Fidelio«. Prenos iz Narodnega gledališča. 20 Bgd.: Cvetomir Naata-sijevič: »Džuradž Bran-kovič« - opera v 5 dej.		17.05 Bgd.: Članki o kralju Aleksandru I. 18.30 Zgb.: Nove knjige in 18.40 Lj.: Gibanje slovenskega prebivalstva. 19.50 Lj.: Kako si mladina izbira poklic.
M H H B5 H 63 >0	17.50 Bgd.: Orkestralni koncert. 20.45 Lj.: Simfonični koncert (plošče). L. v. Beethoven: IX. simfonija. 21.30 Zgb.: Orkestralni in solistični koncert. 22.15 Lj.: Orkestralni koncert.	12.01	Bgd.: Pisan koncert. 13.02	Lj.: Narodne: orglice in harmonika. 17.45: Zgb.: Koncert plesne glasbe. 18 Lj.: Pisan koncert RO. 19.40 Bgd.: Tambur. RO. 20 Lj.: Cimermanov kvartet. 22.50 Bgd.: Plesna glasba.	20	Zgb.: Odlomki iz fidma-čehove operete: »Povej, kdo si«. 21	Bgd.: Operne arije.	20.30 Zgb.: Vladimir Luna-ček: »Dolžnik« - enod«' janka.	18,15 Zgb.i>. Dr. Ivan Eaih predava o Stjepanu Sa-kaču. 18.20 Bgd.; Umetnost stare Grčije. 18.40 Lj,: Slovenščina za Slovence,
PETEK	13.50 Bgd.: Violinski koncert. 17.45 Zgb.: Pesmi domačih skladateljev. 20	Lj.: Pevski in orkestralni koncert slovanske gl. 20.20 Bgd.: Simfonični koncert RO. 21	Zgb.: Koncert ruske gl.	13 Bgd.: Narodne pesmi, 13.02 Lj.: Lahka glasba RO. 17.15 Zgb.: gohačke narodne pesmi in pleai. 20.15 Zgb.: Bosanske sev-dalinke. 21.30 Lj.: Za boljšo voljo (plošče). 22.15 Lj.: Klavirska lahka glasba.			U Lj.: Razvoj slovenske glasbe. 16 Zgb.: Iz novejše hrvaške književnosti (Avgust Senoa). 17.05 Bgd.: Jugoslavija na delu. 18.20 Bgd.: Kako nas drugI gledajo. 18.40 Lj.: Boj za petrolej.
SOBOTA	13.40 Bgd.: Orkestralni koncert. 18 Lj.: Pisan koncert RO. 20.30 Zgb.: Pesmi in arije domačih skladateljev.	12 Lj.: Pisan koncert (plošče;. 18 Lj.: Lahka glasba RO. 20	Zgb.: Koncert lahke gl. 20.50 Bgd.: Zabavni koncert RO. 21	Zgb.: Koncert plesne glasbe.		20.30 »Prleška bratva« -pisan večer.	17.05 Bgd.: Kultura našega književnega jezika. 18.40 Lj.: Letalska vojna in obramba v medsebojnem odnosu in razvoju, pregled. 20 LJ.: Zunanje - politični pregled.
		Ljubljana (Lj.)	— Zagreb (Zgb) — Beograd (Bgd).		
OD 6. DO 12. X.
LETO 1940
tfteiLelja 6. ektohra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15: Dueti; klavir in harmonij (gdč. M. Gnjezda, g. Dimitrij Kaška-rov);
Mendelssohn: Prva vijolica.
»	Leteči zvoki.
»	Pomladni upi.
»	Pesem bičevja.
»	Pesmi brez besed.
9.00: Napovedi, poročila. 9.15: SchubertrKvintet v A-duru za klavir in godala op. 114 (plošče): Andante — Scherzo in trio — Tema in varijacije — Allegro giu-sto.
9.45: Verski govor (g. ravnat. Jože Jagodic).
10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice.
11.00: Nedeljski koncert Radijskega orkestra: D. Bučar; Uvertura k spevoigri »Na
Trški gori«. Vodopivec: Gospodov dan, suita: Na poti v cerkev — V cerkvi — Sprehod po vaškem polju. Viternik: Pogled navzgor, valček, arr. Morena: Spomenik Lisztu. Čajkovskij: Internacionalna suita; ■ ■ 1) Mazurka; 2) Francoska romanca; 3) Češki ples; 4) Italijanska pesem; 5) Ruska prosjakova pesem; 6) Tirolski ples; 7) Ogrska koračnica; 8) Napolitanska pesem. Scheibe: Čar gora, koncertni valček.
Bernard: Scherzo za godala. Čerjn: Lepa Mara, venček srbohr-
vatskih pesmi in plesov. Fall: Potpuri iz opte. Veseli kmetic. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega;
SchSnherr: Slavija, koračnica. Wagner: Predigra in pesem iz op.
Lohengrin. Puccini: Madame Butterfly, fantazija.
Mokranjac: Pesmi iz Kosova (Iz
rukaveta). Gregorc: Pri mlinu, slika iz »Vaške suite«.
Smetana: Slike iz op. Libuša. Rožman; Kostanjevški slavček, idila.
Eilenberg: Petrogradska trojka, galop.
Schubert-Berte: Pri treh mladenkah, fantazija. Učakar: Fantje skozi vas, venček
slov. pesmi. Gregorc: Triglav moj dom, koračn. 16.30: Telesnovzgojni program ZFO
(g. Ivo Kermavner). 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska
navodila in tržna poročila. 17.30: Veseli trio, vmes poje g. Franc Deržaj, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Buri pridejo, koračnica. Watson,- Pesem Havaja. Švigelj: Rajanje mladine, fox. Pavčič: Umrla sirota. Serajnik, Mlin. Majcen: Taščici v slovo.
Lincke: Luna, valček. Olivieri: Pridi spet, s!owfox. Watson: Modri valček. Narodna: Slepec. Fleišman-Kozina: Noe in trte. Fleišman-Kozina: Modrijan. Kovarik; Baruška polka. Smoinik: Ob luninem svitu, angl. valček.
Stole: Ko vijolice cveto, fox.
Vilhar: O j zakaj si se mi vdala., Vilhar: Ukazi. Pavčič: Otožnost. Strauss: Na lepi modri Donavi, valček.
Winkler: Noč v Neaplju, tango. Zeller: Valček iz opte. Tičar. Pavčič: Zdravica. Pavčič: Potrkan ples.
19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Iz slovenskih krajev (plošče): Schonherr: Iz slovenskih krajev," valček.
Dev: Zdravica (Ljubljanski zvon). Klemenčič: Glejte že sonce zahaja
(Ljubljanski zvon). Prelovec-Bernard: Ko tičica na tuje gre (M. Rus). Adamič: Vasovalec (Slov. vokalni kvintet).
Gerbič: Vabilo (Slov. vok. kvintet). Po gorah je ivje (Udovič in Lauše). Marolt: Srce je žalostno (Akademski pevski zbor). Kocijančič: Vinska. 20.00: Koncert. Sodelujejo g. Anton Sladoljev (tenor), g. Stanko Prek (lutnja) in Radijski orkester: Mendelssohn - Bartholdy: Hebridi,
uvertura. Mendelssohn: Pomladna pesem.
Mendelssohn: Nihče uganit ne more.
Chopin; Vedno te še vidim.
arr. Urbach: Iz Chopinovih del,
fantazija. Mozart: Uspavanka. Schubert: Podoknica. arr. Urbach: Schubertove skladbe,
fantazija. Mendelssohn:' Nedeljska pesem. Mendelssohn.- Ob zibelki. Nardini: Adagio iz koncerta. Godard: Pogled v nebo. Prek: Grenka ljubezen. Prek: Res deklica ti me ljubiš. 21.30: Poskočni napevi, veseli odmevi (plošče); Van Pariš: Ne dam prostora, fox. Van Pariš: Ta poredni dečko, valč. Rosso: Pesem kitare, valček. Urban: Olvidado, tango. Lenoir Colpe: Krize je konec, fox. Lenoir Wachsmann: To vidiš le v
Parizu, fox. Kotscher: Vroča kri, tango. Kiinnecke: Pojdi z mano na Ma-
deiro, fox. Robin Rainger: Valčkova pesem. Woods: Spomini, poč. fox. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Citraški dueti (gg. Vilko Skok in Ivan Kosi); Siiss: Z združenimi močmi, koračnica.
Proll: Moj ideal, valček. Orleth: Sanje, mazurka. Muncar: Bele rože, pesem. Siiss: Dobre volje, franc. polka. Muncar: Lotosov cvet, valčkov intermezzo. Kodat: Planinski plesi, lendler. Nikl: Gavota B-dur. Orleth: Lovčevo veselje, koračnica. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6.15 Budnica. 619 O- 6-45 •. 6.55 Narodni izreki. 7.05 Q. 7.25 Zdravstveni nasveti. 7.30 O- 7.45 •. 9 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje, nato i narodnih pesmi. 12.40 Orkestralni 13-30 Napovedi. •. 1350 O- 14.40 •. 15-55 Kmetijsko predavanje. 16.15 Narodni spored. 18-15 Plesna glasba (O)- 1910 »■ 19-25 Naša zemlja (Smederevo). 20.40 Simfonična glasba BO. 21.40 Napovedi. 22 Pesmi poje gdč. M. Farkaš. 22.30 Vivaldi-Respi-ghi: Senata v D- duru (O)- 22.40 22.50 Plesna glasba (O).
BEOGRAD n.
6.45 Čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 © v francoščini. 14 Popoldanski $ (R. Beograd). 14.40 •.
YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10'čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 ® v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška, ura. 20-35 Rumun-ska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Umetniški pregled. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 2210 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. čas. YUF 1.55 Oddaja za južno Ame-rik.o YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 ' 0.7 kw
6.30 O- Objave. •. Napovedi. Q. 10-30 Koncert »Zagrebškega kvarteta« (Hay-dn, Mohaček, Dugan).. 11.30 Prenos bogoslužja (Palestrinova »Missa brevis«), 12.30 •• 12 45 Odlomki iz Suppejeve operete »Lepa Galatea«. 13 30 Tedenski dogodki. 13.45 Pevski 4 gdč. Blanke Dež-man. 14.15 O- 16 30 Otroška ura. 17 30 Pisan spored (O)'- 18-30 Katedralis: Portreti iz galerije »Stari Zagreb«- 19.05 šport. •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Sremske narodne pesnii in plesi. 20 30 Zdenka Jušič-Seunik bere svoje pesmi v prozi. 20.45 športna 9. 21 4 lahke glasbe. 22 -•. Napovedi Objave. Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 .32 kw 6.45 Praga. 8.40 Predavanje. 8-55. Prenos bogoslužjs. 12-30 Naša glasba in pesmi. 14 Praga. 17.35 M. Ostrava. 18 20 O-19 Napovedi. 19 20 Zvonjenje. -19-25 Praga. 21 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.45 Oče naš. 7.05 O- 7.20 ».. 7.30 4 lahke glasbe (RO). 8 Delavska ura. 8-15 G- 8-40 Brno. 8.55 Nedeljsko bogoslužje. 10.30 A. Glazunov: Baletna scena, op. 52. 11 Zabavni spored. 12 10 Napovedi, 9. 12.30 Brno. 14 Prenos. 14-15 0." 14-30 Kmetijska oddaja. 15.20 Pisan 4l 15.50 Mladinska ura. 16.10 Orkestralni 16.40 Zvočna igra. 17-55 M. Ostrava. 18-20 Predavanje. 18.35 M. Ostrava. 19 Napovedi.
•	. 19 15 O- 19 20 Brno. 19 25 Zabavni spored. 20 Uvod v prenos. 20.05 A. Dvorak: Slovanski plesi, op. 46 in 72. Izvaja češka Filharmonija. 22 Napovedi. •. 22.30 Salonska glasba,
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. 6.10 Lahka in narodna glasba. 7 Jutranji pozdrav. •-. Koledar. 7-15 Lahka glasba. 8 Prenos bogoslužja, 10-30 4- 11-40 Predavanje.. 11.55 Narodna glasba. 1230 •. 1250 4 RO. 13.30 f lahke glasbe. 16 Lahka in plesna glasba. 17 Vaška oddaja. 18 Otroška ura. 19' Koncert lahke in plesne glasbe. 19.30 •. 19-50 O- 20 Koncert sonat. 20.30 Zborov'£. 21 Lahka in plesna glasba,- 21.45 •."' 21.55 Plesna glasba.
*
ANDORA 415-722 60 kw Od 12 do 14.15 oddaja na valu 722kc -415 m - 60 kw.
Od 19 do 24 oddaja n-a, valu-. 1095 kc -274 m - 60 kw.
12 Harmonika. 12-15 O- 12-30 Franco-ske pesmi. 12-45 Salonski orkester. 13 Eksotična glasba. 1315 Baletna glasba. 13.30 •. 13.45 O- 14 Iz francoskih oper. 14-15 Lahka glasba." 14-30 španske pesmi. 14.45 Orkestralni #. 19 Plesna glasba. 19.15 Narodna glasba. 19-30 Jazz. 19.45 Pisan 4. 20-15 Plesna glasba. 20-30
Ciganska godba. 20.45 O- 21" 9. 21.15 Pesmi.' 21.30 O- 21.45 Lahka glasba. 22 Odlomki iz'' Bizetjeve opere Carmen. 22.15 Havajska glasba. 22 30 Harmonika. 22.45 Domača glasba. 23 Operni" napevi. 23.15 Kino-orgle. 23.30 Plesna gl.
ANGLIJA I.
Valovna dolžina:. 767 kc - 391,1 m - 70 kw ,	668 kc - 449,1 m - 70 kw
Od 23 •0 15 877 kc - 342,1 m - 70 kw
7 •. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 10-15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13.10 4. Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 16.15 Zvočna igra. 17 •'■ 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Predavanje ali solistični $.18-30 Pisan spored. 19-20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Soli&tičiii $ ali.zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4'. Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. «,,
ANGLIJA II,
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 1915 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373-1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6-30, od 18 do 18.30, od 19.15 do 19.30, od 2015 do 21 in od 23 do 24.	■
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 mf 50 kw; in 9690 kc, 30.96 m, 100 kw. •
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje., v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v francoščini. 6-45 • v norveščini. 7-15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7.45 • v poljščini. 18 • v češčini. 1815 • v francoščini. -18-30 • v norveščini. 19 • v angleščini, 19.10 • v finščini. 19.15 • v holdanščini. 19.30 • v italijanščini. 19.45* Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 2015 • v francoščini. 20-30 >>Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini., 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23-15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0-30 • v angleščini.
ANGLIJA ffl.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23 : 877 kc - 342,1 m -
70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Re-gional.)	■ .- v><
Isti spored-na kratkih valovih: 7230 k c - 41,49 m - 100 kw.
6-30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Za-Vš!vn£'gl. 10-3& Isti spored kof Anglija'I. 11 10 4- 11,30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12 30 12-15-•. 12 30 4- 13 •. 13.15 do 17 Pisan, koncertni spo^ red. Vmes zvočne slike.-, 17 Zabavna glas--ba. 1815 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19-30 -Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. • 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami, 23 do 0.15 glej Anglija I,!
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw
' 6,55 f 7 •. 7.10 4. 9 švicarske'koračnice: 910 Predavanje.. 9.20 Francoske bilade, arije in'-pesnil; 10 Katoliško bogoslužje. 10.45 I komorne glasbe. 11.30 Bazel. 12 $ fto. 12.29 Napovedi. •. 12 40
Nadaljevanje | RO. '13.30 O- 14 Pisan spored. 15 Predavanje. 15.25 Pesmi v narečju. 15 50 Predavanje. 16-10 Koncefrt zabavne glasbe. 17 Našim vojakoin. 18 Predavanje. 18.20 O- 19 Iz zgodovine krščanstva. 19.30 •. 19.40 šport. 19.50 Ba-■žel. 2010 Plesna glasba. 2120 Francoska orgelska glasba. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8-45 •■ 9 Prenosi bogoslužij. 12 30 Orkestralni koncert. 13-05 Radijska kronika. 13.45 •".14 O- 15-45 Ciganski orkester. 16.30 Predavanje. 17 •. 17.15 Vojaška oddaja. 18.05 O- 18-35 Zborov 4. 1910 •- 19-25 šport. 19 40 Poseben spored. 21 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini.
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw
11	O- 12-05 Mladinska ura. 15-05 O-18-45 Kronika. 20 •■ 20-25 Stara glasba. 20,-45 Predavanje, 21.05 O-
FRANCIJA I.
.(Državne postaje j > - . Lyon PTT. 648 kc, 463 m, 100 kw Marseille PTT 749 kc, 400.5 m, 100 k\v Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kw 6.30 4- 7 9. 7-20 Pisan 4. 8 9. 8 20 0
9	Komorna glasba. 10 Predavanje in recitacije. 11 Prenos bogoslužja. 12 4. 12 30
•	. 12 50 Opoldanski 4. 14 Pisan 4. 16 Predavanje. 16.15 4 zabavne glasbe. 18 Zvočna igra. 18.40 »Memorial de France« - Spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 •. 19.20 Oddaja za Ujetnike. 19.30 Reportaža. 19.45 Konec oddaje.
HoRBY . 265-1131 100 kw 7.20 Telovadbi,, 7-45 Bogoslužje. 9.40 Predavanje. 10 4 simfonične glasbe. ((3). 11 Prenos bogoslužja. 12-40 •- 13-55 Reportaža. 15 50 L. Normann: Godalni kvartet, op. 65.. 16.20 Otroška ura. 16.40 Pesmi. 17.05 Večernice. 18 O- 19 Napovedi. 9. 19-30 Reportaža. 20.15 Zvočna igra. 22 •■ Napovedi.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 8-15 •■ 9-55 Kmetijska ura. 11 Prenos službe božje. 16.30 Prenos nogometa. 17,.15i Vojaška oddaja. 19-30 šport. 20 -•. Spored I.
12	Verski govor. 12.25 Plesna glasba. 13 čas. 9. 1315 Orkestralni 4. 14 9. 14.15 Zdravniška ura. 20-30 Opera. 22-45 Poročila.
Spored II. 12 Operna glasba, 12.30 4 pihal. 13 čas.
•	■ 13.15 Operna glasba, 14 •. 1410 Pisana glasba (ork. Petralia). 15 Orkester Angelini. 20 30 Zvočna igra. 21.10 Lahka glasba. 22 Citraški orkester. 22.35 •. „
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
8 Telovadba. 8.30 O- 9.30 Predavanje.
10	Prenos bogoslužja. 11.40 •. 12 Pisan 4■ 13-30 Predavanje, 14 Dueti za sopran i h alt. 14.20 Prenos z nogometne tekme med Švico in Dansko. 15.15 0 15-25 4-17 Večernice. 18.40 Veseloigra. 18.55 Predavanje. 19.25 Danske pesmi. 19-45 Prenos. 20-30 •-
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7-30 •. 'O- 8.50 Oddaja za bolnike. 9 Prenos bogoslužja. 9.55 Zvonjenje. 10 Protest, bogoslužje. 11.15 Orkestralni
koncert (Bach, Mozart). 12 05 O- 12-45 • - 12.55 O- 14 Kmetijska ura. 14-15 Mladinska ura. 14-55 $ lahke glasbe. 15.25 Varietč. 15-55 športna reportaža. 16-40 Plesna glasba. 17.25 Predavanje. 17.45 Našim vojakom. 18-45 Predavanje. 19 O- 19-15 •- 19-30 športna reportaža. 19.50 Koncert na violončelu. 20-10 Pogovor. 20-25 Operetni večer. 21-30 O 21-45 Poročila.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 7.15 Operni orkester. 7-30 Harmonika. 7.46 Lahka glasba. 8 •. 8-30 Prenos bogoslužja. 9.15 Simfonični orkester. 9-30 Pisan koncert. 10-15 Operni napevi. 10 30 Potpuri. 10.46 Kino orgle. 11 Valčki. 11.15 Operetni napevi. 11.30 "-krnski orkester. 1146 Orgelski kon-
cert. 11.50 Prenos bogoslužja. 12-05 Baletna glasba. 12-10 Zvočna slika. 12-25 O- 12-30 •- 12-40 Varietč. 13 Orgelski 4- 13.40 Protest, bogoslužje. 14 4 opernega orkestra. 16 Harmonika. 16-15 4 lahke glasbe. 17 Pisan $. 18 Harmonika. 1815 Operetna glasba. 18 46 Orkestralni koncert. 19 •. 19.15 Zvočna slika. 19.30 4 lahke glasbe.
VATIKAN	(kratkovalovna)
10-30 Prenos službe božje (1984 in 31.06 m). 11 Verski govor v francoščini (3106).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15-120 kc; 25-55 m - 11.740 kc 31-06 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6-190 kc
fp&mcULfek 7. oktobra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Pisana šara (plošče);
Kadar boš ti vandrat šel (Udovičeva in Laušetova).
Kod bova vandrala (isti).
Poldini: Lutka pleše (klavir).
Liadov; Škatljica z godbo (klavir).
Krome: Zlata ura, ki igra (ork.).
Collins: Kukavica v uri (orkester).
Rosen; V škratovskem baru (ork.).
Povell: Kodrolašček, intermezzo.
Beneš: Pesem iz opte. Pri naši ko-čici.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Koncert Radijskega orkestra:
Suppe: Nagajivi banditi, uvertura.
Lortzing: Fantazija iz op. Car in tesar.
Leopold: Praga, potpuri čeških nar. pesmi.
Suppe: Potpuri iz opte. Lepa Gala-teja.
14.00: Poročila.
18.00: Zdravstvena ura: Duševno zdravstvo (g. dr. A. Breceij).
18.20: Iz daljnih krajev (plošče):
Kekuku: Havajski ples.
Becce: Spomin na Kapri.
Elliot Smith: Tampico.
Gene Williams: Ukulele lullaby.
Kottaum: Koračnica bikoborcev.
Blon: Sizilieta.
18.40: Položaj Slovenije v Evropi in Jugoslaviji (g. dr. Val. Bohinec).
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.40: Plošče (pisan spored).
19.50: Gibraltar (g. Viktor Pirnat).
20.00: Koncert Del. glasbenega društva »Zarja« (prenos iz Delavske zbornice):
Godba: Kmoch: Polet orla, koračn.
Stolz; Empirungs, predigra.
Malinov: Na vrhovih Karpatov, val.
Solist: Kavalini: Adagio in Taran-tella.
(Fran Urbanec, klarinet, Josip Kuštrin, klavir).
Pevski zbor: Hribar: Mlatiči. Medved: Majnikova. Sattner; Po zimi iz šole. (Delavsko kultur, društvo »Vzajemnost« iz Most). Solistka:
Pavčič: Pastirica. Fleišman: Metuljček, (poje Milica Polajnar jeva). Solist:
Hatze: Serenada.
Puccini: Deklica zlatega zapada.
(Poje Ladislav Rakovec).
Godba:
Jaki: Odmevi iz naših krajev, venček slov. nar. pesmi.
21.15: Koncert Radijskega orkestra:
Reissiger: Mlin ob pečini, uvertura. Grieg: Peer Gynt, suita:
Jutranje razpoloženje — Ožina smrt — Anitrin ples — V dvorani gorskega kralja — Ingridino žalovanje — Arabski ples. Gregorc: Re jska koračnica. Ziehrer: Otroci predpusta, valček. Gregorc: O j ti Polonca, polka. Gregorc: Na Gorenjskem je fletno,
mazurka. Pavčič: Slovenska koračnica, št. 3. Parma: Pozdrav z Gorenjske, valček.
Gregorc: Ljubljana ni zaspana, venček.
Novaček: Castaldo, koračnica. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6.36 Narodni izreki. 6-45 6-50 Zdravstveni nasveti. 6-55 4- 7-45 •. 11-30 Napovedi. Objave. Plošče. 11-50 Poročila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato pesmi iz starih dni. 12.50 Ruska glasba (O)- 13-30 Napovedi. Objave. 13.50 Pesmi. 14.20 Tamburaški RO. 14.40 •. 17-05 ženska ura. 18-20 Zdravstveno predavanje. 18-35 Klavirski £ ge. A. Beševič. 19-10 •- 19-25 Nacionalna ura. 19.40 $ Radijskega komornega zbora. 20 Juša Ignjatovič: »Večni ženin« - igra. 21-40 Napovedi. •. 22 Koncert komorne glasbe, 22.40 •- 22-50 Plesna glasba (Q)-
BEOGRAD D.
6.45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 Časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Cas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20 05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20 35 Rumun-sfca ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Socialni položaj novinarjev v Jugoslaviji. Govori Mihajlo Stankovič. 21.40 •- 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-52 Angleška ura. 22-40 •- Cas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YTJG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6-30 O- Objave. •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje, nato O- 12-30 Objave. 12.45
•	- 13-05 Pisan 4 (Q). 13.55 Tržna •.
16-50	Objave. 17 17-15 Pesmi domačih skladateljev poje Zlata Butkovič. 17-45 Harmoniko igra g. R. Pilih. 18 Bosanske sevdalinke poje Brana Belič. 18.15 Glasbene prireditve tega-tedna v radiu (profesor Stražnicki). 19.25 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Prenos. 20.15 Napovedi. Objave. Nato Beethoven: 5- simfonija v c-molu (O)-
BRNO 922-325.4 32 kw 6-10 do 8 Praga. 9.15 Praga. 10-10 šolska oddaja. 10.35 Praga. 12-30 4 RO. 13.45 O- 14 Praga. 15-50 Praga. 17-15 Književne novosti. 17-30 Praga. 18 30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.55 Koncert Havliček-Borovsky: »Kr&l Lavra« -zvočna igra. 20 20 Praga. 21 30 Operni večer. 22 35 O-
PRAGA 470.2-852.5 120 k w
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 Koncert. 6.45 Plošče. 7 Koledar. 7.05 Pisan konc. 9-15 O- 10 •• 10-10 Brno. 10 35 O- 10 45 Ženska ura. 11 4 lahke glasbe. 11.25 Pisan spored. 215 •- 12 30 Brno. 13 30 Gospodarska ura. 14 Prenos. 15 O- 15-50 •-16 4 RO. 17 Otroška ura. 17.15 Predavanje. 17-30 Komorna glasba: 7) Fr. Bar-toš: Godalni kvartet, op. 5- 2) J. B. Foerster: Molitev, skladba za godalni kvartet. 18.20 O- 18-30 Delavska ura. 19 Napovedi. • . 19-25 Zabavni spored. 19 55 Prenos. 20-20 Nadaljevanje zabavnega sporeda. 20-50 Narodna pesem. Predavanje. 21-15 O- 21.40 Brno. 22 40 O-
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 Telovadba. 6-05 Koračnice. 6.15 •. 6 30 4 lahke glasbe. Koledar. 1 Q. \\ 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12-15 •. 12-35 Nadaljevanje koncerta. 12.50 Lahka glasba. 13 Plesna gl.
17-30	4 lahke in plesne glasbe. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Instrumentalni 4. 19.30 • - 19-50 Lahka gl. 20 Simfonični koncert. 21-20 Lahka gl
21-45 •. 22-05 Plesna glasba.
*
ANDORA 415-722 60 kw
Od 12 do 14-15 oddaja na valu 722 kc -415 m - 60 kw.
Od 19 do 24 oddaja na valu 1095 kc -274 m - 60 kw.
12 Orkester. 12.15 Domača glasba. 12-30 Plesna glasba. 12.45 Inštrumental-
ni koncert. 13 Lahka glasba. 1315 Francoske pesmi. 13.30 13.45 Vesela gl. 14 O- 14-15 Operna glasba. 14.30 Jazz. 14.45 Za ples. 19 Harmonika. 19.15 Plesna glasba. 19.45 Francoske pesmi. 20 Lahka glasba. 20-15 Orkester. 20 30 Špan-spe pesmi. 20.45 Plesna glasba. 21 21-15 Operna glasba. 21.30 Nekaj Straus-sovih skladb. 21.45 Plesna glasba, 22 Pesmi. 22-15 Argentinska glasba. 22.30 O- 22-45 Plesna glasba. 23 Simfonična glasba. 23.45 Jazz.
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw 7 •- 7-10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8-10 Koncert. 10.15 Jutr. bogoslužje. 12 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13-10 Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni ž, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali L 16-15 I-Zvočna igra. 17 •. 17 20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solistični 1-18-30 Pisan spored. 19-20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični £ ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 Zvočna igra. Vari e tč ali prenos. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA H.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4-55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6-30„ od 18 do 18.30, od 19.15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30-96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 615 • v francoščini. 6-45 • v norveščinl. 7.15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18.15 • v francoščini. 18.30 • v norveščinl. 19 • v angleščini. 19.10 • v finščini. 19.15 • v holdanščini. 19.30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20-15 • v francoščini. 20-30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21-30 • v češčini. 22 • v francoščini- 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0.30 • v angleščini.
ANGLIJA III.
Oddaja od M do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I.
11-10	$>. 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče.
12-15	• v franc. 12-30 12-15 •- 12-30 13 •- 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v franc. 18-30 | lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 7 • 21 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 £ RO. 16.30 Predavanje. 17 & vojaške godbe. 18 Otroška ura. 18-30 Kako nastane časopisni papir. Predavanje. 19 O- 1915 ženska ura. 19 30 •. 19-15 ženska ura. 19.30 19.40 i RO. 20-10 človek ln delp v industriji. 20-30 Dve stari sonati za flavto. 20-50 Oddaja za izseljence. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 Pevski 12.40 •. 12.55 Klavirski 13.30 Koncert lahke glasbe. 14.30
•	■ 16.15 Predavanje. 17 • v slov. 17-15 Ciganski orkester. 1805 Predavanje. 1830 Koncert lahke glasbe. (RO). 19.10
•	. 19 25 Orkestralni koncert. 21 • v nemščini, italijanščini, angleščini in fran-
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw
19.15 Koncert lahke glasbe. (RO). 20
•	. 20 25 Predavanje. 20 55 O-
FRANCIJA I.
(Državne postaje) Lyon PTT. 648 kc, 463 m, 100 kw Marseille PTT 749 kc, 400 5 m, 100 kw Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kw 7 •- 7.20 Koncert. 8 8.20 •- 11.15 Pisan koncert. 12.30 •. 12.50 Opoldanski L 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 16-15 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna igra. 18.40 »Memorial de France«. Spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 Objave. 19.20 Oddaja za ujetnike. 19-30 Reportaža.
HoRBY 265-1131 100 kw
7.20 Telovadba. 7-45 Bogoslužje. 12 Zvonjenje, recit. in £ lahke gl. 12.30 •• 13 šolska oddaja. 13.30 Klavirski 14 Branje. 14.15 | lahke glasbe. 17.05 Harmonika. 17-30 Predavanje. 17.50 O- 18-40 Predavanje. 19.30 Kabaret. 20 Predavanje. 20 30 Orkestralni koncert. 21.15 Branje. 21.30 O- 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 •. 8 čas. O- 8-15 16-40 Otroška ura. 17 čas. •. 17-15 Vojaška oddaja. 19 Domače novice. 19-30 Kmetijska ura. 19.40 Pisana glasba. 20 čas. •.
Spored I.
12 Borza. Q- 12-25 Delavska ura. 13 Čas. •. 13.15 Koncert orkestra Gallino.
14	•. 14.25 I orkestra Angelini. 14.45
15	Borza. 20 30 Quintero: »Rože« - igra v 3 dej. 21.50 Komorna glasba, 22 45 •.
Spored H. 12 Operna glasba. 12.20 Citraški orkester. 13 čas. •. 13.15 $ Po željah. Vmes ob: 14 •. 14.45 •. 15 Pisana glasba. 15.40 Orkester harmonik. 2030 Lahka glasba (orkester Arlandi in Angelini). 22.10 Godba na pihala. 22.45
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 10.30 Plošče. 12.15 Pisan j,. 12.30 Plošče. 13-45 Schubertov 14-05 Q- 14 30 Operetni napevi. 15 Predavanje. 15.45 Plesna glasba. 17.30 •- 17-45 O- 18 Predavanje. 18.50 $ RO. 2030 •.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7 30 Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 O- 12-45 Poročila. 12.55 Pisan i 17 Prenos
18-05	Predavanje. 18-35 Pesmi. 19 O-
19-15	•- 19-25 Pisan drobiž. 20 Pesmi.
20-30	Predavanje. 20.50 Oddaja za izseljence. 21.45 •-
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7 •. 7.15 Salonski orkester. 7.30 Operetna glasba. 7.50 Domača glasba. 8 •. 8-45 Valčki. 12 Lahka glasba. 12-30 •-12-46 Operna glasba. 13 Zvočne slike.
13	30 Harmonika. 13 46 Operetni napevi.
14	O- 16 Operetna glasba. 16-15 Salonski orkester. 16.46 Valčki. 17 Harmonika. 17-15 Simfonični orkester. 17.46 Operetni napevi. 18 Lahka glasba. 1815 Zvočna slika. 18.40 Salonski orkester. 19 •. 19.20 Zvočna igra.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v portugalščini (oddaja za Brazilijo, 19.84 m). 1.30 Predavanje v španščini (oddaja za srednjo Ameriko 19.84). 2 Predavanje v španščini (oddaja za južno Ameriko, 19.84 m). 2.30 Predavanje v angleščini (oddaja za Severno Ameriko, 25-55 m)'. 19-30 Predavanje v italijanščini (oddaja za Evropo, 48-47m). 2-30 • v angleščini za Severno Ameriko (25-55 m).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19-84 m - 15.120 kc; 25-55 m - 11.740 kc 31-06 m - 9.660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
Tj&itek 8. oktobra.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05 : Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Vaški godci (plošče): Vaški humor (šramel). Venček veselih popevk (citre s harmoniko). Lepa dolina (isti). Koračnica Rudi (šramel trio). Planinski večer (isti). Freundorfer; Prešernost, korač. Freundorfer: Veselje v gorah, lendler.
Spomini na Joh. Schramla, venček.
Ziehrer: Ponočnjaki, valček (šramel kvartet).
Lanner: Šonbrunovci, (isti).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Od Triglava do Urala. — Koncert narodnih napevov (Radijski orkester):
Gregorc: Triglav moj dom, koračn.
Jaki: Naši mladini, valček.
Jaki: Potovanje po Sloveniji, potpuri.
Ipavic: Elska, polka.
Hallecker-Bradič: Od Splita do Dubrovnika, potpuri.
Schirmann: Sašinka, potpuri ru-
skih ciganskih romanc in plesov. 14.00: Poročila.
14.15: Šolska ura: Kako smo zaključili šolsko leto v Črni Reki (g. Mirko Demšar) do 15. ure. 18.00: Radijski salonski orkester (vodi g. K. Petrič): Bernard: Škrjanček. Komzak: Veselo dete. Abraham: Havajska roža. Rust: Solze v očeh lepe žene. Wagner: Sanje. Lincke: Parada mladenk. Jaki: Slovenski biseri. 18.40: O delu in energiji (g. prof. Miroslav Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče (pisan spored). 19.50: Deset minut zabave. 20.00; Reproduciran orkestralni koncert;
Schubert: Nedokončana simfonija v h-molu.
Mozart: Les petits riens, balet. 20.30: A. T. Linhart: Županova Micka, komedija v 2 dej. (Radijska igralska družina). 21.15: Koncert Radijskega orkestra: Dvorak-Leopold: Moravia, motivi
Dvorakovih »Zvoki iz Morave«. Kuba-Aren: Venček lužiško-srbskih
narodnih. Debussy: Izgubljeni sin, lirična slika za violo solo in ork. Rust: Zvezde nad Granado, španska fantazija. 22.00; Napovedi, poročila. 22.15: Kvartet Fantje na vasi; Tihi mrak zemljo pokriva. Žabe (Druzovič). Na Gorenjskem je fletno. O j le prebudi se (harm. C. Pregelj). Ribce po murjici pvavajo (kor. narodna). Saj lepše rozče ni na svet. Tiho polje (Lovro Hafner). Ura dvanajst je odbila (koroška narodna). Uspavanja (Lovro Hafner). Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6 04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6 36 Narodni izreki. 6 45 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4- 7.45 •. 11.30 Napovedi. Objave. Plošče. 11.50 Poročila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12-40 4 ruske glasbe (O)- 13-50 Tamburaški RO. 14 O- 14-40
•	. 17-05 Po Beogradu. 17.25 4 Havajskega kvarteta. 18 O- 18-30 4 na oboi (izvaja g. R. Langer). 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20 Mileta Jakšič: Jesenske pesmi. 20-30 Prenos simfoničnega koncerta beograjske Filharmonije. 21-40 22-40 Napovedi.
•- O-
BEOGRAD D.
6-45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •-YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-9ka ura. 20 50 Madžarska ura. 21-05
Nemška ura. 21.20 Plošče. Nato ob 2140 2155 Francoska ura. 2210 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 O- Objave. •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje, nato O- 12-30 Objave. 12.45
•	. 13-05 Pisan 4 (0>- 13-55 Tržna •. 16.50 Objave. 17 •. 17.15 4 Mozartovih skladb (izvajajo člani kluba »Učencev glasbe«), 18.50 Objave. 19.05 •. 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Prenos. V odmorih •. Napovedi. Objave.
BRNO 922-325.4 32 kw 6.10 do 8 Praga. 915 Praga. 15-20 Predavanje. 15.35 O- 15-50 Praga. 16 4 valčkov. 16 30 Prgaa. 18 Prenos. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 20.10 Pisan koncert. 20-42 Praga. 22 Nemška oddaja. 22.35 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 Koncert. 6.45 Plošče. 7 Koledar. 7-05 Pisan konc. 9.10 šolska oddaja. 10 O- 10-45 ženska ura. 11 Salonski kvartet. 12-15 •-12 30 4 RO. 13-40 4 lahke glasbe. 14 Prenos. 15 20 Brno. 15-50 16 Brno. 16-30 Predavanje. 16.40 Zborov 4. 17 Mladinska ura. 17 20 Pesmi J. Brahmsa. 17 40 V. Novak: Variacije za klavir na Schu-mannovo temo. 18 češka knjiga. 18.30 Delavska ura. 18.40 O- 19 Napovedi. •. 19.25 M. Ostrava. 2010 Brno. 20.40 Predavanje. 20-55 W. Jerger: Baročna glasba na salzburškem dvoru. 21-20 4 RO. 22
•	. 22-30 Koncert zabavne glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5 50 Telovadba. 6.05 Koračnice. 615 •. 6 30 4 lahke glasbe. Koledar. 7 O- 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 •. 12.35 Nadaljevanje koncerta. 12.50 Lahka glasba. 13 Plesna gl. 17 30 Družinska ura. 18 4 lahke in plesne glasbe. 18.35 Predavanje. 18 50 4 RO. 19.30 •. 19-50 Lahka glasba. 20 Vokalni 4- 20-30 Klavirski 4- 21 Ruske romance. 21.30 Lahka in plesna, glasba. 2145 ••
22.05 Plesna glasba.
*
ANDORA 415-722 60 kw Od 12 do 14.15 oddaja na valu 722 kc -415 m - 60 kw.
Od 19 do 24 oddaja na valu 1095 kc -274 m - 60 kw.
12 Plesna glasba. 12.15 Salonski orkester. 12.30 Valčki. 12.45 Ciganski orkester. 13 Domača, glasba. 13-15 španske pesmi. 13-30 •- 13-45 Orkestralna glasba. 14 Francoski napevi. 14.15 Simfonična glasba. 14-30 Plesna glasba. 14.45 Jazz. 19 Lahka glasba. 19.15 Pisan 4-19.45 Kmečka glasba. 20 Plesna glasba. 2015 Pesmi. 20-30 Vesela glasba. 21 •. 21.15 Salonski orkester., 21-30 4 operetne glasbe. 21-45 Pesmi. 22 Plesna glasba. 22.15 O- 22-30 Francoske pesmi. 22.45 Lahka glasba. 23 Argentinski orkester. 23 Iz Gounod-jevega »Fausta«. 23.30 Plesna glasba.
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw
7 •. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 10.15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4. 16-15 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali soli* stični 4.18 30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. 21-15 4- Zvočna igra. Varietč »11 prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi.
ANGLIJA n.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m «0 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18.30, od 19.15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49.59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemSči-ni. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 615 • v francoščini. 645 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7-30 ® v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18 15 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19.10 O v finščini. 19.15 • v holdanščini. 19.30 9 v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20.15 • v francoščini. 20-30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21 10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0 30 • v angleščini.
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12.30 4- 12 15 «..12.30 4- 13 •- 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMtJNSTER 540-556 100 kw
6-40 Telovadba. 7 • 21 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. •. 1240 Bern. 13-10 Iz Wagnerjevih oper. 16.30 Ženska ura.. 17 Prenos 4. 18 Predavanje. 1810 Pesnik kot skladatelj: E. Th. A. Hoffmann. 18 30 Predavanje. 19 O- 19-15 Svetovna kronika. 19 30 •-19-43 Predavanje. 20 L. v. Beethoven: Klavirski koncert v Es-d(uru, št. 5. 2l Pesmi in recitacije. 2145 «.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12-10 Ciganski orkester. 12 40 •. 13 30 4 RO. 14 30 •. 16.10 Mladinska ura. 17 • v slovaščini. 17-15 Pevski koncert. 17-40 Predavanje. 18-10 O- 18-20 Preda-
vanje. 18.40 O- 1910 19 55 Orkestralni koncert. 21 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17.15 Ukrajinska oddaja. 19.25 O- 20
•	■ 20.55 Ciganski orkester.
FRANCIJA I.
(Državne postaje) Lyon PTT. 648 kc, 463 m, 100 kw Marseille PTT 749 kc, 400,5 m, 100 kw Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kw 7 •. 7.20 Koncert. 8 8.20 •. 11.15 Pisan koncert. 12 30 •. 12.50 Opoldanski 4- 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 16.15 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna igra. 18-40 »Memorial de France«. Spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 •. Objave. 19.20 Oddaja za ujetnike. 1930 Reportaža.
19.45	Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kw
7.20 Telovadba. 7 45 Bogoslužje. 12 Zvonjenje, recit. in 4 lahke gl. 12.30 •-13 4 RO. 14 Predavanje. 14-15 Nadaljevanje 4 RO. 14.40 šolska oddaja. 17 05 Otroška ura. 17.30 Branje. 18 O- 19 •■ 19.30 Koncert lahke glasbe. 20-15 Književno predavanje. 20-45 Beethovnov koncert. 21-40 Predavanje. 22
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7 30 • 8 čas. Q- 8.15 16 40 Otroška ura. 17 čas. •. 17.15 Vojaška oddaja. 19 Domače novice. 19.30 Predavanje. 19 40 Iz zvočnih filmov (O). 20 čas. •. Spored I.
12 Borza. O- 12-25 Predavanje. 13 čas.
•	- 13.15 4 orkestra Angelini. 14-15 Simfonična glasba. 14-45 • 15 Borza. 20-30 Opera v 1 dej. 21.45 Simfonično-vokalni koncert. 22 45 • -
Spored II. 12 Neapeljske pesmi. 12.20 Pisana gl. 13 čas. •. 13.15 4 operne glasbe. 14 •■ 14.25 Plesna glasba. 1445 •. 15 Plesna glasba. 15 30 Zabavni trio. 20 30 Kidenti: »Ljubezenski obisk« - enodejanka, 21 Lahka glasba (orkester Petralia). 22 Plesna glasba. 22.45 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8.30 Jutranje bogoslužje. 10.30 Plošče. 12.15 Pisan 4. 12.30 Plošče. 13.30 Otroška ura. 14.20 O- 14-30 4 RO. 15.20 Japonska klavirska glasba. 16 30 Predavanje. 17-30 •- 17-45 Veseli napevi. 18 Predavanje, 18-50 4 danske gl. 19.50 Zvočna igra. 20 20 O- 20 30 •.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7 30 Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 O- 12-45 Poročila. 12.55 Pisan 4. 17 Prenos 4. 18 05 Predavanje. 18.15 Pevski $. 18.35 Predavanje. 18.45 O- 18-55 Predavanje. 10.05 O- 19-15 •- 19-25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Zvočna igra. 21.45 ••
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 •. 7-15 Simfonični orkester. 7.30 4 domače glasbe. 7-50 O- 8 •- 12 Orkestralni 4. 12-46 Valčki. 13 Zvočna slika. 13.30 Salonski orkester. 14 Operetni napevi. 16 O- 16-15 Simfonični orkester. 16 30 O- 16 46 Operetna glasba. 17 Ciganski orkester. 17.30 4 operne glasbe.
17.46	Salonska glasba. 18 Harmonika.
18-15 Bizet-jev festival. 18.45 Salonski orkester. 19 •. 19-15 Zvočna igra.
VATIKAN	(kratkovalovna)
14.30 Predavanje v španščini (oddaja za Filipine, 18 84 m). 14.45 Predavanje v angleščini (oddaja za Filipine, 19.84 m). 16 Predavanje v angleščini (oddaja za Indijo, 19-84 m). 16 Predavanje v angleščini. 2030 Predavanje v nemščini. 21
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček (plošče) do 7.45. 12.00: Ob mračnih urah (plošče): Čajkovski: Žalostna pesem. Rahmaninov: Preludij. Fibich: Ob mraku, simf. slika.
(Člani ork. beri. drž. opere.) Respighi: Pinije ob katakombah. Pinije ob cesti Appia. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Junaku v spomin (plošče); C. Franck: Kar Bog stori vse prav stori.
Bach: Sam Bog Oče na višavah .koral (orgle: Kurt Grosse). Wagner: Smert Tristana in Izolde. Hegar: Tabor mrtvih (zbor morav-
skih učiteljev). Bach: Spavajoči se budijo (orgle:
M. Dupre). Bach: Kristus je prišel (isti). Glinka: Polnočna revija (Fj. Ša-ljapin).
Bach: Velika tokata in fuga v d-molu (orgle: Pattman). 14.00: Poročila.
18.00: Mladinska ura: Obisk v knjigoveznici (reportaža). 18.40: Gibanje slovenskega prebivalstva (g. Rudolf Smersu). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče (pisan spored). 19.50: Kako si mladina izbira poklic
(g. dr. VI. Schmidt). 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. V 1. odmoru Glasbeno predavanje
(g. V. Ukmar). V. 2. odmoru Napovedi, poročila.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica, 6 04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6 36 Narodini izreki. 6-45 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4. 7.45 •. 11.30 Napovedi. Objave. Plošče. 11.50 Poročila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato koncert v spomin pok. kralju Aleksandru I. 13 30 Napovedi. •. 13-50 Junaške pesmi. 14.20 O- 14-40 17.05 članki o kralju Aleksandru I. 17-20 Koncert duhovne glasbe. 18 20 Prenos. 19.10 •-19-25 Predavanje. 19-55 Uvod v prenos. 20 Cvetomir Nastasijevič: Džuradž Bran-kovič, opera v 5 dej. Prenos iz Narodnega gled. v Bgd. 21.45 • - 22.40 •.
Predavanje v portugalščini. (Vse oddaje za Evropo na valu 48.47). 14.30 • v angleščini za Indijo (19.84 m). 20 • v angleščini za Evropo (48.47 m). 2030 • v nemščini za Evropo (48.47 m). 12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6190 kc
BEOGRAD H.
6.45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13 30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21.20 Glasbeni pregled. Predava g. Mihajlo Vukdragovič 21-40 Poročila. 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za. Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 O- Objave. •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje, nato O- 12-30 Objave. 12-45
•	. 13-05 Pisan 4 (Q). 13-55 •- Tržna •. 16-50 Objave. 17 1715 Koncert BO. 18.05 Katedralis: Portreti iz galerije »Stari Zagreb«. 18-30 Nove knjige in revije. 19.05 Objave. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 20 O po željah. 20-30 Hrvaški pesniki v besedi in zvoku. 21-01 Pevski in orkestralni koncer (sodeluje g. Marijan Majcen in RO). 22 Napovedi. •-Objave. Q.
BRNO 922-325.4 32 kw 6-10 do 8 Praga. 9-15 Praga. 10 45 ženska ura. 11 Praga. 15.50 Praga. 16 Moravska Ostrava. 17 Predavanje. 17-30 Pisan koncert. 18 Praga- 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 20.15 Nemška oddaja. 22.35 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 Koncert. 6.45 Plošče. 7 Koledar. 7.05 Pisan konc. 9.15 O- 10 •- 1010 šolska ura. 10-35 O-10-45 ženska ura. 11 Pisan 4. 12-15 •-12-30 Zborov 4. 14 Prenos. 1 ženska ura. 15 30 O- 15 50 •. 16 M. Ostrava. 16 30 Predavanje. 16.45 B. Smetana: češki plesi za klavir. 17 Kmetijska ura. 17-15 Brno. 17-30 Novi skladatelji. 18 Iz književnega sveta, Predavanje. 18 30 Delavska ura. 18-35 Skladbe J. Straussa. 19 Napovedi. • . 19.15 Predavanje. 19.25 Koncert zabavne glasbe. 20-30 H. Kleist: Princ Hamburški - drama. 22 Napovedi. •. 22-30 Zabavni koncert.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 Telovadba. 6.05 Koračnice. 6.15 6.30 4 lahke glasbe. Koledar. 7 O- H I lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 •• 12-35 Nadaljevanje koncerta. 12.50 Lahka glasba. 13 Plesna gl.
&w(L(l 0. oktobrih
17.30 Otroška ura. 18.30 Plesna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Lahka glasba (RO). 19 30 19 50 Prenos iz Opere. 21.45 •.
22.05 Pisan koncert.
*
ANDORA. 415-722 60 kw Od 12 do 14.15 oddaja na valu 722 kc -415 m - 60 kvv.
Od 19 do 24 oddaja na valu 1095 kc -274 m - 60 kw.
12 Harmonika. 12.15 O- 12.30 Plesna gl. 12.45 Solistični #. 13 Plesna glasba. 13-15 Francoske pesmi. 13-30 •- 13 45 Lahka glasba. 14.15 K operne glasbe. 14-45 Plesna glasba. 19 Jazz. 19.15 Španski plesi. 19.30 Lahka glasba. 19.45 Orkestralni koncert. 20 Francoske pesmi. 20.15 Havajska glasba. 20-30 O1- 20-45 Ciganski orkester. 21 •- O- 21-30 Harmonika. 21-45 Operetna glasba. 22 Francoske pesmi. 22.15 Domača glasba. 22.45 Operni napevi. 23 Ciganski orkester. 23.15 Simfonični orkester. 23.30 Jazz.
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw 7 Napovedi. •. 710 4. 8 Napovedi. •. 8-10 4- 9-25 Prenos bogoslužja. 10.15 Predavanje. Solistični 11 4- Zabavni spored. Zvočna igra. 13 Napovedi. •. 1310 4- Predavanje. Pisan spored. 16.30 Nedeljski 4 BBC orkestra. 16-15 4- Zvočna slika. 17.15 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Zvočna slika, oziroma 4• 18-45 4-19.30 Solistični 4. 19.55 Večernice. 20.40 Pisan koncertni spored. 21 Napovedi. •. 21.15 Večerni spored: igra, varietž ali prenos. 22-55 Zabavni koncert. 24 Napovedi. • .
ANGLIJA H,
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19-15 do 1.30-Val. dolžina 804 kc, 373-1 m, 70 kvv. Oddaja od 4-55 do 6-30, od 18 do 18-30, od 19-15 do 19-30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kvv; in 9690 kc, 30-96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6-15 • v francoščini. 6-45 • v norveščini. 7-15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7.45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18.15 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19-10 • v finščini. 19.15 • v holdanščini. 19-30 • v italijanščini. 19-45 Poročila v srbohrvaščini. 19-55 • v bolgarščini. 20.15 • v francoščini. 20-30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21-10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini;. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0.30 • v angleščini.
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m - . 70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Za-
bavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11-10 4. 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 1230 4- 1215 •. 12.30 4- 13 •- 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike: 17 Zabavna glasba. 18-15 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19 30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 •. 21 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. •.
12	40 4. 16 30 Ženska ura. 17 Domača gl. 18 Otroška ura. 18 30 Koncert zabavne glasbe. 19 Predavanje. 19 30 •. 19 45 Narodne pesmi in plesi v Švici. 20-45 Zvočna igra. 21-45 •-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12-10 O- 12-40 •. 1330 f RO. 1430 16.10 ženska ura. 17 • v slovaščini. 17-15 Predavanje. 17.35 Pevski koncert. 17.55 Transilvanska poezija. 18-20 Ciganski orkester. 19.10 1930 Verdi: »Otello«. -Prenos iz opere. 21 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23-20 Ciganski orkester.
BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw
19-30 Predavanje. 20 20 25 4 RO. FRANCIJA I.
(Državne postaje) Lyon PTT. 648 kc, 463 m, 100 kw Marseille PTT 749 kc, 400,5 m, 100 kw Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kw 7 •. 7.20 Koncert. 8 •. 820 •. 11.15 Pisan koncert. 12-30 •. 12-50 Opoldanski 4. 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 1615 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna igra. 18.40 »Memorial de France«. Spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 •. Objave. 19.20 Oddaja za ujetnike. 1930 Reportaža. 19.45 Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kw 7-20 Telovadba. 7-45 Bogoslužje. 12 Zvonjenje, recit. in 4 lahke gl. 12-30 •-
13	Reportaža. 13 30 Plesna glasba. 14 Predavanje. 14-20 4 na violončelu. 14-35 Recitacije. 17.05 Kabaret. 17-30 Predavanje. 17-50 O- 18-45 Predavanje. 14 19.30 Pevski koncert. 19-50 Zvočna igra. 20-15 Simfonični koncert. A. Bruckner: Simfonija št. 8. 21.40 Predavanje. 22
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 •. 8 oas. O- 8.15 •- 16-40 Otroška ura. 17 čas. •. 17.15 Vojaška oddaja.
19 Domače novice. 19-30 iPsana glasba, 19-45 Nautične vesti. 20 čas. •.
Spored I.
12 Borza. O- 12-25 Delavska ura. 13 Gas. •. 13.15 Lahka glasba; vmes ob: 14 • . 14.45 •. 15 Borza, 20 30 Reklamni 4. 21.40 Simfonični koncert. 22 45 •.
Spored II. 12 Citraški orkester. 13 oas. •. 13.15 Pisana glasba (orkester Gallino). 14 •. 14.25 Celistični 4 s klavirjem. 14.45 •• 15 Lahka glasba (orkester Petralia). 15.40 Operna glasba. 20.30 4 pihal. 21 Operna glasba. 22 Plesna glasba. 22-45
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 10-30 Plošče. 12.15 Pisan 4. 12.30 Plošče. 14 40 4- 15-25 Zvočna igra. 16 4. 17-30 •-18 Predavanje. 19-10 Orkestralni in solistični koncert. 19 50 Branje. 20-10 Danske pesmi. 20-30 •-
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7.30 Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 O- 12.45 Poročila. 12.55 Pisan 4. 17 Prenos 4.
18.05	Mladinska ura. 19.15 •. 19-25 Pisan drobiž. 20 Skeč. 20 35 Simfonični koncert RO (Weber: Saint Saens). 21.15 Klavirski koncert. 21-45 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7 •'. 7.15 O- 7.30 Salonski orkester. . 17.50 Domača glasba. 8 •. 8.40 Klno-orgle. 8 45 Operna glasba. 12 Harmonika. 12.30 •. 12 45 Operetna glasba. 13 Zvočna igra^ 13.30 Valčki. 13.45 Operne arije. 14 Variete. 16 Salonski orkester. 1615 4 damoče glasbe. 1630 Operetna glasba. 16-46 Simfonični orkester. 17 Harmonika. 17-15 O- 17-45 Operne arije.
18	Lahka glasba. 18-15 Zvočna slika. 18.30 Operetna glasba. 18-46 Lahka gl-
19	•. 19.15 Zvočna igra.
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v francoščini (oddaja za Evropo, 48-47 m). 20-30 Predavanje v francoščini (oddaja za Afriko, 19-84 m). 21 Predavanje v španščini (Oddaja za Evropo, 48-47 m). 20 • v francoščini za Evropo (48-47 m). 20.30 • v francoščini za Afriko (19.84 m). 12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15120 kc; 25 55 m - 11.740 kc
31.06	m - 9.660 kc; 48.47 m - 6-190 kc
^el^ttk 10. oktobm
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00; Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15; Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Mandoline in balalajke (plošče) :
Siede: Anamitski čarovnik. Indijski svatbeni sprevod.
Črni kozaki. Ruske pesmi. Sommerfeld: Moja lepotica. Nežna stvarca. Ukrajinski venček. _ Korobusca.
Sommerfeld: Neapelj. Por fin toros, paso doble. 12.30; Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Narodne (orglice; g. Franc Petan, harmonika: g. Avg. Stanko): Leži, leži ravno polje (orglice solo). Po polju že rožce cvetejo. Ne bom se možila. Pastirček. Pastirček.
Ti si urce zamudila. V mraku.
Pojdem u rute (orglice solo). Slišala sem ptičko pet. Stara mati.
Dobro jutro, ljubo dekle. Dekle, daj mi rož rudečih. Luna sije. 14.00: Poročila.
18.00: Pester spored Radijskega orkestra:
Jaki: Kranjski Janezi, koračnica. Rust: Sončni dnevi, lirični andante. Cačkes: Bosnia, venček jug. narodnih pesmi in plesov. Munkel: Lutke, karakteristika. Nedbal: Kavalir, valček iz operete Poljska kri«. 18.40: Slovenščina za Slovence (gospod dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25; Nacionalna ura. 19.40: Plošče (pisan spored). 19.50: Deset minut zabave. 20.00; Cimermanov kvartet:
Stelibsky: Nobro nam gre, koračnica.
Strecker: Valček iz op. »Norci v snegu«.
Schmiedseder: Žena potrebuje nežnosti, tango. Schmidt: Angleški valček iz zvočnega filma »Princesa Susi«. Fahrbach: Na. Tirolskem, polka. Byford: Dragica, serenada. Bochmann: Samo eno ljubim, tango. Waldteufel: Estudiantina, valček. Brandmayer: Pri moji Ilonki, fox. 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe: L. v. Beethoven: Simfonija štev. 9 v d- molu, op. 125:
I.	Allegro ma non troppo.
II.	Molto vivace.
III.	Adagio molto.
IV.	Finale.
(Londonski simfonični orkester, dirigent: F. Weingartner.) P. Dukas; Črnošolec, scherzo po
Goetejevi baladi. (Orkestralni koncert dr. Lamou-reux, dirig.: Albert Wolff.) 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lahka glasba (Radijski orkester) :
Rathke: Veseli postiljoni, karakteristika.
Waldteufel: Jesenski spevi, valček. Leopold: Venček čeških narodnih
napitnic. Noack: Pravljični balet. Jaki: V medenih tednih, valček.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6 04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6-36 Narodni izreki. 6-45 •. 6 50
Zdravstveni nasveti. 6-55 S. 7-45 •. 11-30 Napovedi. Objave. Plošče. 11.50 Poročila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato orkestralni 13 -Narodne pesmi. 13.50 4 RO. 14 40 •. 17 Otroška ura. 17.50 Narodni RO. 18-20 Umetnost stare Grčije. 18-35 4 na saksofonu. 19-10 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Tamburaški RO. 20 Zabavna ura. 21 Operne arije. 21 40 Napovedi. • . 22 Operne arije (nadaljevanje). 22.40 •. 22.50 Plesna glasba (O)-
BEOGRAD n.
6.45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski $ (R. Beograd). 14.40 •■ YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Cas.
•	. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21.20 Zakonodaja za mladoletne v Jugoslaviji. Govori g. dr. Metod Dolenc. 21-40 •- 21-55 Franc. ura. 22.10 Ital. ura. 22.25 Angleška ura. 22 40
•	. Cas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 O1- Objave. •. Napovedi. Q- 12 Zvonjenje, nato O- 12-30 Objave. 12.45
•	■ 13-05 Pisan 4 (Q)- 13-55 Tržna ® 16-25 Objave. 17 •. 17.15 Pevski koncert g. Dragutina Bernardiča. 17-45 Koncert plesne glasbe (RO). 18-15 Dr. Ivan Esih predava o Stjepanu Sakaču. 18.50 Objave. 19.05 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Odlomki iz šimačekove operete »Povej, kdo si«. 20.30 VI. Luna-ček: »Dornik« - enodejanka. 21 Violinski | g. A. Segedija. 21.30 Skladbe A. Dvo-faka in nekaterih njegovih učencev. 22
•	. Napovedi. Objave.
BRNO 922-325.4 32 kw
6.10 do 8 Praga. 9.10 Praga. 11.15 Salonski trio. 11.55 Praga. 12.30 M. Ostrava. 13.40 Praga. 17 Zvočna slika. 17-15 Praga. 17-45 Reportaža. 18 Praga. 18.30 Delavska ura. 19 Praga. 19.25 M. Ostrava. 20 Uvod v prenos. 20.05 Konc. skladb Zdenka Fibicha in Karla Kostrona. 22 Nemška oddaja. 22.35 O-
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 Koncert. 6.45 Plošče. 7 Koledar. 7.05 Pisan konc. 10 •■ 10.10 Šolska oddaja. 11 ženska ura. 1215 ®. 12.30 M. Ostrava. 13.45 C- 14 Prenos. 5 O- 15-50 •■ 16 4 lahke glasbe. 17.15 Rodina Bendu: Skladba za gosli in klavir. 17-45 Reportaža. 18.20 G- 19 Na" povedi. ®. 19 25 M. Ostrava. 20 Brno. 21.05 Operni večer. 22 Napovedi. 22.40 O-
SOFIJA 352.9-850 100 kw 5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 Telovadba. 6-05 Koračnice. 6.15 6-30 i lahke glasbe. Koledar. 7 O- U 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12-15 •- 12-35 Nadaljevanje koncerta. 12.50 Lahka glasba. 13 Plesna gl. 17.30 Lahka glasba. 18 45 Predavanje. 19 4 RO. 19 30 •. 19 50 O- 20 Koncert Haen-dlovih skladb. 21 Pevski 4. 21-35 Lahka glasba. 21.45 ». 22 05 Plesna glasba.
ANDORA 415-722 60 kw
Od 12 do 14.15 oddaja na valu 722 kc -415 m - 60 kw.
Od 19 do 24 oddaja na valu 1095 kc -274 m - 60 kw.
12 Plesna glasba. 12-15 O- 12-45 Plesna glasba. 13 4 operne glasbe. 13.15 Pisan |. 13 30 •. O- 14 Francoske pesmi. 14.15 Eksotična glasba. 14-30 O- 14-45 Harmonika. 19 Valčki. 19.15 Domača gl. 19.30 Francoski napevi. 19.45 Solistični 4. 20 Vesela glasba. 20.15 Pesmi. 20.30 Plesna glasba.. 20.45 Salonski orkester. 21 •. 21.15 Operetna glasba. 21-45 Pesmi. 22 Plesna glasba. 22.30 Francoske pesmi. 22.45 Operna glasba. 23 Plesna glasba. 23 30 Jazz.
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kvv
7 •. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8-10 Koncert. 10.15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13-10 4• Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4- 16.15 4-Zvočna igra. 17 ® 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Predavanje ali solistični 4.18.30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •-21.15 4- Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. ®.
ANGLIJA IL
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4-55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373-1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30. od 18 do 18-30. od 19.15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw: in 9690 kc, 30.96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v francoščini. 6.45 • v norveščini. 7.15 ® v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 1815 • v francoščini. 18-30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19.10 • v finščini. 19-15 • v holdanžčini 19.30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20-15 ® v francoščini. 20-30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22-45 ® v italijanščini. 23-15 • v nemščini. 23.30 • v italijanščini, 0-30 • v angleščini.
ANGLIJA HI.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv.	_
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional. )
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4■ 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 1230 4- 12 15 ®. 12 30 &. 13 ®. 13-15 do 17 Pisan koncertni spo-
red. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v franc. 18.30 ! lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija X.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 •. 21 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. •. 1240 Zabavni koncert. 16-30 ženska ura. 17 Lausanne. 18 Iz poklicne posvetovalnice. 18.10 O- 18-30 Predavanje. 19 W. 19.30 •. 19.40 Reportaža iz slikarjeve delavnice. 20 Orkestralni koncert. 21.15 Književna kronika. 2130 Domovinska kantata. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 4 lahke glasbe. 12 40 •. 13 30
Napevi. 14.30 •. 16-15 Predavanje. 17 • v slovaščini. 17.15 Našim vojakom. 18 Predavanje in O- 18-40 Predavanje. 19.10
•	■ 19-25 Zvočna igra. 21 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23
•	v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23-20 O-
BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw
1615 O- 18 40 O 20 •- 20-25 Koncert lahke glasbe. (RO).
FRANCIJA I.
(Državne postaje)
Lyon PTT. 648 kc, 463 m, 100 kw Marseille PTT 749 kc, 400,5 m, 100 kw Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kvv 7 © 7.20 Koncert. 8 •. 8.20 •. 11.15 Pisan koncert. 12-30 e. 12.50 Opoldanski 4- 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 16.15 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna igra. 18.40 »Memorial de France«. Spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 Objave. 19.20 Oddaja za ujetnike. 1930 Reportaža. 19.45 Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kw
7.20 Telovadba.. 7-45 Bogoslužje. 12 Zvonjenje, recit. in 4 lahke gl. 12.30 13 05 šolska oddaja. 13-30 4 RO. 14 25 Branje. 14.40 Violinski koncert. 17.05 Ve-černice. 17-30 Otroška ura. 18 O- 19 •-19.30 Kabaret. 20 Operetni večer. 20-50 Predavanje. 21.20 4 vojaške godbe. 22 Poročila..
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 •. 8 čas. O- 8-15 •. 16.40 Otroška ura. 17 čas. •. 17.15 Vojaška oddaja. 19 Domače novice. 19.30 Ženska ura, 19 35 Humor. 19.30 Violinski 20 čas. Poročila.
Spored I.
12 Borza. O- 12-25 Predavanje. 13 čas. • . 13-15 Lahka glasba. 14 •. 14.15 Ci-traški orkester. 14.45 •. 15 Borza. 20.30 Simfonični koncert. 22 Plesna glasba. 22 45
Spored II.
12 Operna glasba. 12.30 4 pihal. 13 O as. •. 13.15 4 simfonične glasbe. 14 •. 14.25 Kmetski orkester. 14.45 •. 15 4 orkestra Gallino. 15.45 O- 20-30 Iz zvočnih filmov (O) - 21 Prizori z glasbo. 21-40
Delavski orkester. 22.20 Pisana glasba. 22 45 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 10.30 Plošče. 12.15 Pisan 12.30 Plošče. 13-50 Koncert danske glasbe. 14-30 4 lahke glasbe. 15.20 Predavanje. 17.30 17.45 O- 18 Predavanje. 19 Simfonični koncert (Fr. Bervvlad in R. Wagner). 20 30
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7 30 Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 O- 12-45 Poročila. 12.55 Pisan 4- 17 Prenos 4-18.05 Predavanje. 18.15 O- 18-25 Predavanje. 18.30 & zabavne glasbe. 18.50 Predavanje. 19.15 19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Saksofon. 20.20 Koncert Schuniannovih skladb. 21.35 O- 21.45 ••
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00; Jutranji pozdrav.
7.05; Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
11.00: Šolska ura: Razvoj slovenske glasbe (g. Stanko Prek).
12.00: Slovenski odmevi (plošče);
Tam, kjer teče bistra Žila (zbor iz Sel).
O j ti preburna ženstva stvar (isti).
Dokler sm jaz pobič (Št. Jakobski oktet).
Moj pubč je iz spodnjega okraja (isti).
Kadar dež gre (isti).
O j ta mlinar (zbora iz Radiš in Sel).
V hredič v ta hujšam note (ista).
Hribčki, ponižajte se (Akademski pevski kvintet).
Jaz sem se pa nekaj zmislil (isti).
Jaz sem en lušten jager (S. Banovec in Kmečki trio).
Jager gre na jago (isti).
12.30: Poročila, objave.
13.00; Napovedi.
13.02; Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Lehar; Uvertura iz operete »Ciganska ljubezen«.
Krome: Študentovski valček.
Gregorc: Grajski zvon, pesem iz operete »Liana«.
O. Strauss: Potpuri iz opte. »Valčkov sen«.
Kriiger-Hauschmann: Dekliški ples, karakteristika.
Lincke: Valček iz operete »Gospa Luna«.
Engleman; Skakajoče tipke, piano-novelty.
14.00: Poročila.
18.00: Ženska ura; Moja jesenska garderoba (ga. Emi Oražem).
18.20: Godbe na pihala (plošče):
Sommerfeld: Parada azijatske straže.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7 •. 7.15 Simfonični orkester. 7-30 Operna glasba. 7.50 Valčki. 8 •. 8.15 Pisan spored. 12 Balet. 1230 •. 12.45 Lahka glasba. 13 Zvočna slika. 13.30 Harmonika. 13.45 Operetni napevi. 14 4 lahke glasbe. 16 4 zabavne glasbe. 16.46 Baletna glasba. 17 Pisan koncert. 17.30 Salonski orkester. 17.40 Operetna glasba. 18 Valčki. 18.15 Otroška ura. 18.45 Operetni odlomki. 19 •. 19.30 Vesel spored.
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v poljščini. 20-30 Predavanje v ukrajinščini. (Obe oddaji za Evropo na valu 48-47 m). 12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 4847 m - 6190 kc
Voičah; V orientu.
Siede: Cvet jablane.
Siede: Ob tabornem ognju.
Kottaun; Koračnica bikoborcev.
Konig Balfour: Poštni rog, galop.
18.40: Boj za petrolej (g. dr. Alojzij Kuhar).
19.00; Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.40: Plošče (pisan spored).
19.50; Za planince.
20.00: Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe. Sodeluje gospod Andrej Jarc in Radijski orkester. Dirig.: D. M. Šijanec:
Dvorak: Moj dom, uvertura.
Smetana-Šedlbauer: Večerne pesmi.
Mysliveček-Šijanec: Simfonija A-dur »Zvončki«:
Allegro — Cantabile — Presto.
Prochazka:Šedlbauer: Zvzde žarijo. Poslednja noč.
arr. Urbach: Iz vrelca Čajkovskije-vih melodij, fantazija.
Mirk-Šedlbauer: Kateri kerub.
Dev-Šedlbauer: Ptička.
Šedlbauer: Jugoslovanska rapsodija.
21.30: Za boljšo voljo (plošče):
Munsonius: Ploha, fox (harmonika in kvartet).
Zamorček, fox (isti).
Freundorfer: Kmečka dekleta (ci-tre in trio).
Freundorfer: Planike citre in trio (isti).
Jungherr: Ob bregu (orkester harmonik).
Profes: Vem za hišico v Parizu (isti).
Ručman: Pomlad prihaja (citre).
Holz: Elegantni valček (citre).
Wild: Veseli godci (harmonike in klavir).
Wild: Kmečki valček (isti).
22.00; Napovedi, poročila.
22.15: Klavirska lahka glasba (gospodična prof. Silva Hrašovec):
(petek 11. oktobra
Levire: Humoreska. Sladkowski: Dunika. Liadov: Impromptu.
Škatljica z godbo. Rimski Korsakov; Čmerlj. Musorgski: Gopak. Rachmaninov: Valček.
Polichinelle. Jodin; Ples.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6 04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6 36 Narodni izreki. 6 45 •. 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4- 7.45 11.30 Napovedi. Objave. Plošče. 11 50 Poročila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato oratorijska glasba (Q) 13 Narodne pesmi. 13.50 Violinski 4- 14.20 Rachmaninov: Suita št. 2, op. 17 (O1)- 14.40 17.05 Jugoslavija na delu. 17.25 Narodne pesmi. 18 20 Kako nas drugi gledajo. 1830 Zabavni 4 (0>- 19 10 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Muslimanske pesmi. 20 Predavanje. 20.20 Simfonični koncert RO. 21.40 Napovedi. •. 22 Sodobna glasba (O)- 22.40 2250 Glasba iz Azije (plošče).
BEOGRAD II.
6-45 Čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13 30 Radiodnevnik. 13.50 ® v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 ®. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas. ®. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20 20 Turška ura. 20 35 Rumun-ska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21 20 Gospodarski pregled. 2140 ®. 21 55 Francoska ura. 22 10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22 40 ®. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 O- Objave. ®. Napovedi. O- 12 Zvonjenje, nato O- 12.30 Objave. 12.45 ®. 13.05 Pisan 4 (Q)- 13-55 ®. Tržna ®. 1620 Iz novejše hrvaške književnosti: Avgust Šenoa. 17.15 Šohačke narodne pesmi in plesi. 17.45 Pesmi domačih skladateljev poje »Zagrebški moški sekstet«. 18.55 šport. 19.05 Objave. 19-25 Nacionalna ura. 19-40 Italijanščina. 20 Ruske romance. 2015 Bosanske sevdalinke. 20.30 Klavirske skladbe domačih skladateljev igra Melita Lorkovič. 21 Koncert ruske glasbe. Sodelujejo: A. Griff (bas), Stanko Šimunič (klavir) in RO. 22 Napovedi. ®. Objave. O-
BRNO 922-325.4 32 kw 6-10 do 8 Praga. 9.10 Praga. 10 45 ženska ura. 11 Praga. 12 30 4 RO. 15 50 Praga. 17.10 O- 17-15 Kulturna kron:ka. 17.30 Praga. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.25 4. 20.15 Nemška oddaja. 22 35 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 Koncert. 6.45 Plošče. 7 Koledar. 7.05 Pisan konc. 9.15 O- 10 • 1010 šolska ura. 10 45 ženska ura. 11 4 lahke glasbe. 12.15 •■ 12.30 Brno. 13 40 O- 14 Prenos. 15 O-1550 •. 16 Pisan koncert RO. 17 Predavanje. 17.10 O- 17.15 Predavanje. 17 30 G.Verdi: Godalni kvartet v e-molu. 18
Predavanje. 18 20 O- 18-40 Konc. skladb R. Schumanna. 19 19 25 Brno. 2015 J. K. Tyl: »Trdoglava žena« - spevoigra. 21.30 J. Suk: Fantazija v g-molu za gosli in orkester. 22 • 22 35 4 RO.
SOFIJA 352.9-850 100 kw 5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 Telovadba. 6 05 Koračnice. 615 6 30 4 lahke glasbe. Koledar. 7 O- 1U lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12.15 •• 12.35 Nadaljevanje koncerta. 12.50 Lahka glasba. 13 Plesna gl. 17.30 Družinska ura. 18 30 Lahka in narodna glasba. 18-45 Predavanje. 19 Instrumentalni 4. 1930 19 50 Prenos iz Opere. 21.45 •; nato plesna glasba.
ANDORA 415-722 60 kw Od 12 do 1415 oddaja na valu 722 kc -415 m - 60 kvv.
Od 19 do 24 oddaja na valu 1095 kc -274 m - 60 kw.
12 Harmonika. 1215 Plesna glasba. 12.30 4 domače- glasbe. 12-45 Vesela gl. 13 Francoske pesmi. 1315 Za ples. 13.30 • . 13.45 španske pesmi. 14.15 Lahka gl. 14.30 Operetni napevi. 14 45 Plesna gl.
19	Jazz. 19.15 Plesna glasba. 19 30 Neapeljski orkester. 19.45 Razne pesmi. 20 Lahka glasba. 20 45 Pisan koncert. 21 •. 21.15 Operna glasba. 2130 Plesna glasba. 21 45 Iz francoskih operet. 22 Kino-orgle. 22.15 Salonski orkester. 23 Jazz. 23 15 Simfonična glasba. 23.30 Plesna gl. 23.45 Harmonika.
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391.1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw 1015 Jutranje bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solistični 4. 11 šolska oddaja. 12 ž zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4- 16.15 4. Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Predavanje ali solistični ž-18-30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba.
20	Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4. Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA n.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 130.
Val. dolžina 804 kc, 373 1 m. 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18.30, od 19.15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30-96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 615 • v francoščini. 6.45 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7.45 • v poljščini. 18 ® v češčini. 18.15 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19-10 • v finščini. 19.15 • v holdanščini. 19.30 ® v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 2015 • v francoščini. 20-30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v fran-
coščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0.30 • v angleščini.
ANGLIJA ID.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373.1 m -70 kvv.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342.1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 1230 4- 12 15 •. 1230 4- 13 ®. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v franc. 18-30 4 lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMuNSTER 540-556 100 kw
6	40 Telovadba. 7 •. 21 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 4 RO. 17 Lugano. 18 Bazel. 18-35 Predavanje. 19 Violinski 4- 1915 Pisan spored. 19-30 •- 1940 Vojaška oddaja. 20-40 Jaques-DaIcroze: Variacije. 21 Predavanje. 21.15 Čelo sonate švicarskih skladateljev. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 1210 4 zabavne glasbe. 12 40 •. 13 30 4 RO. 14.30 •. 1615 Predavanje. 17 9 v slovaščini. 17.15 Madžarski napevi. 17-50 šport. 18.20 Predavanje. 18.50 Jazz. 19 10 • 19 30 Prenos iz opere. 21 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23-20 O-
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 20 20 25 O-
FRANCIJA I.
(Državne postaje) Lyon PTT. 648 kc, 463 m, 100 kw Marseille PTT 749 kc, 400,5 m, 100 kvv Toulouse PTT 776 kc, 386.6 m, 120 kvv
7	7.20 Koncert. 8 8.20 •. 11.15 Pisan koncert. 12.30 •. 12 50 Opoldanski 4. 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 16.15 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna igra. 18-40 »Memorial de France«. Spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 ®. Objave. 19.20 Oddaja za ujetnike. 1930 Reportaža. 19.45 Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kw
7.20 Telovadba, 7-45 Bogoslužje. 12 Zvonjenje, recit. in 4 lahke gl. 12.30 • ■ 13 Šolska ura. 13 30 Kabaret. 14 Reportaža. 14.30 Orgelski koncert. 17 05 Domači napevi. 17.20 Branje. 17.40 O-1840 Predavanje. 19 19.30 Koncert lahke glasbe. 20 Predavanje. 20 30 Orkestralni solistični koncert. 21.20 Reportaža. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored:
7.30 •. 8 Čas. O- 815 •- 16-40 Otroška ura. 17 Čas. •. 17.15 Vojaška oddaja.
19 Domače novice. 1930 Predavanje. 19-40 Pisana glasba. 20 Čas. •.
Spored I.
12 4 na dveh klavirjih. 12.25 Delavska ura. 13 Čas. •. 13.15 4 orkestra Gallino; vmes ob: 14 14.45 •. 20.30 Orkestralni 4. 21 30 Plesna glasba. 22.10 Soprani-stični koncert (K. šlehan). 22 45
Spored II.
12 Lahka glasba (orkester Petralia).
13 Čas. •. 13-15 Orkester Angelini. 14 ®. 14-25 Godba na pihala. 14.45 •. 15 Pisana glasba. 15-40 Operna glasba, 20-30 Citraški orkester. 21.40 Zvočna igra, 22.15 4 pihal. 22.45
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 10.30 Plošče. 12.15 Pisan 4. 12.30 Plošče. 14.30 Pisan 4. 15.15 Otroška ura. 15-45 Nadaljevanje 4. 16-30 Predavanje. 17.30 ®. 17.45 4. 18 Predavanje. 18-40 Recitacije. 18 50 Zvočna igra. 20.30 •.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7 30 Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 O- 12-45 Poročila. 12.55 Pisan 4■ 17 Prenos 4-18.05 Predavanje. 18.20 W. 18.55 Lahka glasba. 19-15 ®. 19.25 Pisan drobiž. 20
Predavanje in 4. 20-25 Veseloigra. 21.25 Koncert sodobne ruske glasbe. 21.45 ••
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 ®. 7.15 Salonski orkester. 7.30 4 domače glasbe. 7.50 Simfonični orkester. 8 • . 8.40 Operne arije. 12 Harmonika. 12.30 ®. 12.45 Operetne arije. 13-30 Zvočna slika. 13.30 13 40 Balet. 13.45 Operna glasba. 14 O- 16 Simfonični orkester. 16-15 Operetne arije. 16.30 4 domače glasbe. 17 Harmonika. 17.15 Kino-orgle. 17.30 Valčki. 17.45 4 operne gl.
18	4 zabavne glasbe. 18-15 Zvočna slika. 18.30 Filmska glasba, 18 45 Baletna gl.
19	19-15 Simfonični orkester.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v francoščini (oddaja za Kanado, 25.55 m). 1.30 Predavanje v španščini (oddaja za Srednjo Ameriko, 19 84 m). 2 Predavanje v španščini (Oddaja za Južno Ameriko, 19.84 m). 20-30 Versko predavanje v nemščini (odd. za Evropo 48.47 m). 1 • v francoščini za Kanado (25.55 m). 20.30 Predavanje v nemščini za Evropo (48.47 m). 12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15 120 kc; 25 55 m - 11 740 kc 31.06 m - 9.650 kc; 48.47 m - 6.190 kc
S&fr&ta 12. okfobm
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05; Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: V pisani vrsti plošče izbrane — zvoki veseli hite čez poljane!
12.30; Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: V pisani vrsti plošče izbrane — zvoki veseli hite čez poljane!
14.00; Poročila.
17.00: Otroška ura: Zgodbe treh potepinov (članice Narodnega gledališča v Ljubljani).
17.30: Pri tičkih (plošče):
Rixner: Škrjanček in kukavica, polka.
Jos. Strauss: Vaške lastovke, valček.
Krička; Kukavica, polka.
Rathke: Parada vrabcev.
Lindemann: Vsi so ptički že prišli.
Lindemann: Obadva mala ščin-kavca,
17.50: Pregled sporeda.
18.00: Za delopust igra Radijski orkester;
Gregorc: Abiturientska koračnica.
Viternik: Iz preteklih dni, valček.
v. Platen; Dve skladbici: 1) Melodija, 2) Humoreska.
Schumann: Sanjarjenje.
Sullivan: Potpuri zi operete »Mi-kado«.
18.40; Letalska vojna in obramba v
medsebojnem odnosu in razvoju (g. dr. Fr. Ogrin).
19.00; Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.40; Nekaj veselih (plošče);
Hašler: Venček Hašlerjevih pesmic.
Hašler: Koračnica Pražanov.
Suppe: Kaj pride iz višave, vari-jacije.
Komzak: Resne in vesele.
Strauss: Vesela vojna.
20.00; Zunanjepolitični pregled (gospod dr. A. Kuhar).
20.30; Prleška bratva. — Pisan večer. Besedilo napisal Leopold Stanek, izvajajo prleški rojaki s sodelovanjem g. A. Stankota (harmonika).
22.00; Napovedi, poročila.
22.15; Za vesel konec tedna (Radijski orkester):
Ketelbey: Slavnostna koračnica.
Millocker: Lepa Poljakinja, polka-mazurka.
Rixner: Navihanček, polka.
Kalman: Potpuri iz opte. »Pustna vila«.
Kiinnecke: Koračnica, arija in finale iz opte. »Dve sestri«.
Vidak: Čibi, polka za vijolino in orkester.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6 04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6 50
Zdravstveni nasveti. 6-55 4. 745 ®. 11.30
Napovedi. Objave. Plošče. 11.50 Poročila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato pojo naši operni pevci (O). 12.50 Narodne pesmi. 13-40 Orkestralni 4. 14.40 17.05 Kultura našega književnega jezika. Predavanje. 17.20 O Po željah. 18.20 Zanimivosti. 18.30 O P° željah. 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Pisan spored. 20 50 Zabavni koncert RO. 21.40 Napovedi. ®. 22 Prenos glasbe iz kavarne. 22-40 •. 22.50 Plesna glasba (O).
BEOGRAD H.
6-45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas.
•	■ 19.20 Nacionalna ura. 19.40 © v ,slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura 21.20 Balkanski pregled. 21.40 21 55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 O- Objave. •. Napovedi. Q. 12 Zvonjenje, nato O- 12-30 Objave. 12.45
•	. 13.05 Pisan 4 (Q). 13.55 •. Tržna •. 17.15 4 lahke glasue (RO). 19.05 Objave. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Lahka glasba (RO). 20.30 Pesmi in arije domačih skladateljev poje ga. Marija Frankl-Borčič. 21 4 plesne glasbe. 22 Napovedi.
•	. Objave. Q.
BRNO 922-325.4 32 kw
6.10 do 8 Praga. 9.10 Praga. 11 Salonski orkester igra. 12.10 Praga. 12-30 M. Ostrava. 15-50 Praga, 16 Moj dan je sobota. Zabavni spored. 17 Praga. 18 20 Branje. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19 20 Domače pesmi. 19.40 Praga. 21 Zabavni spored. 22.15 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 Koncert. 6-45 Plošče. 7 Koledar. 7.05 Pisan konc. 10 •- 10-10 Šolska ura. 10.35 O- 10 45 ženska ura. 11 Brno. 12.15 ®. 12.30 Moravska Ostrava. 14 Prenos. 15 Mladinska ura (igra). 16 Brno. 17.15 Pisan 4. 17.45 Predavanje. 18 Pevski 4. 18.25 Reportaža. 18 50 O- 19 •- 19-25 Brno. 19 40 Koncert lahke glasbe. 20 25 M. Balcarova: »Vdova po živem« - zvočna igra. 21 Brno. 22 ®. 22.15 Predavanje. 22.30 Koncert zabavne glasbe.
SOFIJA 352.9-800 100 kvv 5-45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 Telovadba. 6-05 Koračnice. 6.15 ®. 6.30 4 lahke glasbe. Koledar. 7 Q. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 12.35 Nadaljevanje koncerta. 12.50 Lahka glasba. 13 Plesna gl. 17.30 Lahka in plesna glasba. 18 £ narodne glasbe. 18-30 Delavska ura. 19.30 ®. 19-50 Lahka glasba ($ RO). 20-30 Slavni pevci ((S). 21 4 lahke in plesne glasbe. 21.45 ®. 21.55 Predavanje v francoščini. 22 05 Zabavna glasba.
*
ANDORA 415-722 60 kw
Od 12 do 14.15 oddaja na valu 722 kc • 415 m - 60 kw.
Od 19 do 24 oddaja na valu 1095 kc -274 m - 60 kw.
12 Plesna glasba. 12.15 Eksotična gl. 1230 4 lahke glasbe. 13 Solistični 4. 13-30 •• 13 45 Francoske pesmi. 14 Ciganska glasba. 14-15 Plesna glasba. 14.30 Simfonična glasba. 14.45 Harmonika. 19 Pisan koncert. 19.30 Pesmi. 19 45 Lahka glasba. 20.30 Domače pesmi. 20.45 O- 21 • . 21 Iz francoskih oper. 21.15 Domača glasba. 21.30 Valčki. 21-45 Pesmi. 22 Plesna glasba. 22.15 & operne glasbe. 22.30 Lahka in plesna glasba. 23 Grieg: »Peer Gynt«. 23.15 Pesmi. 23 30 Plesna glasba.
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw
Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw 7 •. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 10.15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. ®. 13.10 Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4- 16-15 4. Zvočna igra. 17 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solistični 4-18-30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4. Zvočna igra. Varietč ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA II.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30-Val. dolžina 804 kc, 373-1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6 30, od 18 do 18.30, od 19-15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6-15 • v francoščini. 6 45 • v norveščini. 7-15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18.15 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19. • v angleščini. 1910 • v finščini. 19.15 • v holdanščini. 19-30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20.15 • v francoščini. 20.30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0-30 • v angleščini.
ANGLIJA IH.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12.30 4- 1215 •. 12 30 13 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glas-
ba. 1815 • v franc. 18-30 4 lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6	40 Telovadba. 7 •. 21 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 Lahka glasba. 13-15 Domača kronika. 13.30 Francoska orkestralna gl. 14 Književna ura. 14.30 4- 15 05 Pisan spored. 16 4- 16-30 Predavanje. 17 ženeva. 18 Doktor David pripoveduje. 18 20 Klavirski koncert. 19 Zvonjenje. 19.15 Predavanje. 19.30 19-40 4 Radijskega seksteta, 21-10 Zborov 4- 21-45 ©.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 Ciganski orkester. 12 40 13 30 O- 14-30 •- 16-10 Otroška ura. 17 ® v slovaščini. 17.30 Predavanje. 18 Klavirski 4. 18.35 Predavanje. 18.50 Cimbale. 1910 ®. 1925 šport. 19.35 Fr. Lehar: »Ciganska ljubezen«, opereta. 21 Poročila v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23 20 O-
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17.30 C- 18 Predavanje. 18-50 Branje. 20 • - 20 25 Simfonični 4 (Q).
FRANCIJA I.
(Državne postaje) Lyon PTT. 648 kc, 463 m, 100 kw Marseille PTT 749 kc, 400,5 m, 100 kw Toulouse PTT 776 kc, 386,6 m, 120 kw
7	®. 7-20 Koncert. 8 ®. 820 ®. 1115 Pisan koncert. 12-30 ®. 12-50 Opoldanski 4. 14 Pisan glasbeni spored. 16 Predavanje. Recitacije. 16-15 Koncert zabavne glasbe. 18 Zvočna igra. 18 40 »Memorial de France«. Spominska oddaja v vojni padlim Francozom. 19 Objave. 19.20 Oddaja za ujetnike. 19 30 Reportaža. 19.45 Konec oddaje.
HoRBY 265-1131 100 kw 7.20 Telovadba, 7.45 Bogoslužje. 12 Zvonjenje, recit. in 4 lahke gl. 12.30 •■ 15 Recitacije. 15.30 4 simfoničnega orkestra. 16-20 Predavanje. 16.50 Predavanje. 1705 Solistični koncert. 17-30 Otroška ura. 18 Zvonjenje. 18.10 O- 19 • ■ 19.30 Zvočna igra. 19.45 Plesna gl. 20-15 Retacije. 20-45 Kabaret. 2130 Zborov 4. 22 ®.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 ®. 8 Cas. 0 8-15 •• 16-40 Otroška ura. 17 Čas. ®. 17.15 Vojaška oddaja. 19 Domače novice. 19.30 Pisana glasba. 19.40 Radio-spored. 20 čas. ®.
Spored I.
12 Klavirski koncert. 12-25 Predavanje. 13 čas. ®. 13.15 Orkestralni 4. 14 ®. 14.15 Citraški orkester. 14.45 ®. 2030 Simfon. koncert. 2140 »Gospejin zdravnik« (Bonelli) - igra v 3 dej. 22 45 ®. Spored H. 12 Koncert orkestra Angellini. 13 čas. ®. 13.15 Operna glasba. 14 ®. 14-25 Pisana glasba. 14 45 ®. 15 Pisana glasba (orkester Gallino). 15.30 Operna glasba. 20.30 Iz zvočnih filmov (Q)- 21 Lahka
glasba (oritester Petralia). 22 Citraški orkester. 22.45
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 10.30 Plošče. 12.15 Pisan 4. 12 30 Plošče. 13.20 4 komorne glasbe. 14 20 Spevi. 14-40 O- 15 4 lahke glasbe. 17.30 ®. 18 Predavanje. 19 4 RO. 20 Kabaret. 20.30 Poročila.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7 30 Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vceh švicarskih postaj. 12.30 O- 12-45 Poročila. 12-55 Pisan 4. 14 Predavanje. 14.20 Koncert komorne glasbe. 15 Predavanje. 15.30 Družinska ura. 15.45 Predavanje. 16 Plesna glasba, 17 4 lahke glasbe. 18 05 Zvonjenje. 18.10 Otroška ura. 18.35 O- 19 15 •- 19-25 Odmevi iz raznih krajev. 20 »Učitelj Patelin«; komična opera v / dej. 21 Zvočna igra. 2120 Pesmi. 21.45 ®.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 7.15 4 lahke glasbe. 7.30 Operetne arijs. 7-50 O- 8 8 40 4 opernega ork. 12 Kino-orgle. 12.30 ®. 12.45 Valčki. 13 Zvočna slika. 13.30 Harmonika. 13-45 Operetna glasba. 14 Simfonični orkester. 16 4 lahke glasbe. 16.15 Operni napevi. 16.30 4 zabavne glasbe. 17 Operetni napevi. 17.15 Uverture. 17-30 Harmonika. 17.45 Valčki. 18 Filmska glasba. 18.15 Zvočna slika. 1830 4 operne glasbe. 18 45 Variete. 19 ®. 1915 Zvočna slika.
VATIKAN	(kratkovalovna)
21 Predavanje v španščini (oddaja za Evropo, 48-47 m).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New Yoiik). 19.84 m - 15-120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 3106 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6190 kc
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
NAJCENEJŠE Is\ NAJHITREJŠE SREDSTVO ZA SEZNANJANJE Z
DOGODKI DOMA IN NA TUJEM; SKRBI ZA POUK — ZABAVO IN RAZVEDRILO; NUDI NAJCENEJŠI
UMETNIŠKI U Ž I T !•; K.
Dva Odlična brata
sta osemelektronski in petelektronski aparat
RADIONE tipa 740 W in 540 W
Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne ing. Nik. Eltz. -Imata sedeni krogov, tri valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik.
Tipa 740 W ima 8 elektronk, dvojno prestavo, dvojno magično oko, zaporo zoper motnje, rabi le.50 wattov toka ter stane 6300'— Din
RADIOFONSKI ODDAJNI POSTAJI
V LJUBLJANI
BLEIWEISOVA 54
Tipa 540 W ima 5 elektronk in rabi le 40 wattov toka. Stane 4600 — Din
,,Radio" v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7 — Telefon 31-90
DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA JE, DA SE UVRSTI MED RADIJSKE NAROČNIKE