PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2017.
fc.nl*«wd •• i«m4-(I«m
rit«*, Um. C. 1M7, »t th. pMl affk« »t Um Act ol Con|itM ol Mtnh S, UJI.
Ckkm. ni..
CHICAGO 2U, ILL., 15. MAJA <May 15), 1946.
M.ihliMhed We«kly at 2301 8. Uwndale Ave.	••• LETO VOL. UXXL
ORCKI V PARIZU, ki M> od ameriškega Rdečega kriša dobili nova obuvala. Rekli so. da tako dobrih čevljev uiso še nikoli videli in da se jim jih zdi kar škoda obuti.
Kupe
med
evanje veliko četvorico na račum principov
Dvojna mera za "atlantski čarter". — Državni tajnik Byrnes najboljši prijatelj italijanskih ambicij. — Jugoslovani odločno za svoje pravice
VLADARJI "PO MILOSTI B02JI" SEDAJ PO SVETU NAJBOLJ "NEZA2ELJENI"
čim je v minuli vojni uhorakala v Rim zavezniška (angleška in ameriška armada), je italijansko ljudstvo zahtevalo, da mora tudi kralj za Mussolinijem, ker sta delala ves čas fašistične vlade roka v roki. Zavezniška vojaška vlada pa ie odločila, da je treba najprvo osvoboditi vso Italijo in potem šele naj ljudstvo odloči kakšen sistem vlade si želi.
Bilo ie očitno, da anglo-ameriška reakcija, ki je tesno povezana z Vatikanom, deluje za rešitev mo-narhizma v Italiji. Ampak ako ie bil Mussolini vojni zločinec, je prav tako tudi Viktor Emanuel, ki mu je pomagal v vlado in mu potem služil za vladarski okrasek in za vladni pečat.
Ko je bila tudi severna Italija osvobojena, je ljudstvo tudi v nji zahtevalo, da mora i savojska dinastija plačati kazen za svoje zločine.
Ampak Italija je popolnoma odvisna od anglosaškega sveta in tako je bil monarhizem v nji negovan in jačan najbolj od tistih dveh sil, ki se ponašata z najpopolnejšo demokracijo na svetu. Ko pa je "njegovo veličanstvo", pritlikavi kraljiček Emanuelo uvide/, da ga ljudstvo vzlic vsemu ne mara, je 8. maja krono odložil in odšel v Egipt. Kralj je postal njegov
Vodstvo AFL se z usodo delavcev zelo nevarno igra
Dne 1. maju so dnevniki objavili klic eksekutive AFL na in-dustrialce v južnih državah v skupen nastop proti "rdečkar-skem" CIO.
Unije CIO so namreč podvze-le veliko kampanjo za organiziranje delavcev na jugu, kjer so najbolj izkoriščani, najnižje plačani in politično najbolj brezpravni.
hksekutiva AFL se je zbala, da hi utegnil biti CIO v tej kam-j iSiiii uspešen pa je sklenila iti v tekmo z njim. Toda boj je za-
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Tribuna predlagala že parkrat prej. Ampak Byrnes se tudi nanjo ne ozira, čeprav trdi, da je "največji časopis na Svetu".
In
Jugoslavija bi Trst že imela,	žaška Inka res potrebna. To je "ako ne bi bila komunistična". Tako trdijo tisti ubežniki iz "Titove" Jugoslavije, ki so bili pripravljeni vso deželo podariti
Hitlerju in Mussoliniju in tudi	takemu časopisu se je ameriške-
lelcvali njima v korist.	mu politiku nevarno zamerili.
V Vatikanu in v Kvirinalu se	Osvoboditev žensk v Jugosja--esno boje, da preti Italiji "ko-	vi ji pomeni več kot pa le volilno munisticna" nevarnost. Torej	pravico. Tako je ugotovila na ako ne dobi Trsta "komunisti-	priredbi SANSa v Chicagu mična" Jugoslavija, čemu ga nuditi	nulo nedeljo Nada Kraigherje-Italiji, ako bo prej ali slej tudi	va. Ustvarja se gospodarski si-
način. Kadar kličeš južnjaškim v Egipt, kjer bosta z Ileno pre-magnatom, naj ti pomagajo v živela v miru dneve, kolikor jih boju proti "komunističnemu* bosta še doživela. Ko sta se po-CIO, ic to toliko, kot bi jim re-1 slavljala iz Rima. ni bilo parad, kel: "Ako nočete, da bi šli vaši ne ceremonij. Sploh sta bila že delavci v CIO. ki je prekucuska na ladji, predno je bila prečita-
čela ne samo skrajno umazano, ona ' komunistična"?	stem, v katerem bo dekletu orno-
ampak na delavstvu poguben Victor Emanuel se je preseiil gočeno izbrati si moža po svojem srcu, ne takega, kakršnega ji določi "grunt", to je, oče in mati v interesu dote. To velja za Slovenijo. A še večji pomen pa bo osvoboditev jugoslovanske žene v primitivnih krajih države, kjer ni imela v družbi niti toliko veljave kot jo je imela služkinja ali pa dekla v Sloveniji.
Bosno je Nada Kraigherjeva prepotovala prvič leta 1938. Pravila je, kako je prišla po svojem poslu v hišo, kier so imeli tri dni starega novorojenčka, de-
jih
rajše nam. v nismo ne-
na njegova odpoved prestolu. Bolj prisrčen pa je bil sprejem v Kairu. Kralj Farauk ga je čakal in pozdravil ter ga spremil v svojo palačo na pogostitev in mu voščil veselo bivanje v Egiptu.
Zavezniki so imovino vojnim
kralj". Namreč, da bo kralj samo v maju. Kajti 2. junija se vrše v Italiii volitve o vprašanju, ali naj bo v bodoče monarhija ali republika. Vse levičarske stranke so za republiko. In tudi liberalne ter napredne katoliške skupine. Ne gre jim v glavo, čemu so ameriški in angleški oficirji tako potegujejo za ohromelo italijansko aristokracijo, ki je kriva fašizma in njegovih posledic.
Ista zapadna demokracija si prizadeva ohraniti monarhizem tudi na Japonskem. Hirohito ni samo cesar ampak "božanstvo" ob enem. General MacArthur je odredil, da naj s komedijo "božanstva" odneha in postane le posveten vladar. Zahteve, da se tudi Hiro-hita vpiše med vojne zločince, pa so bile zavržene. V Grčiji je ljudstvo takoj po izgonu nemške arma-
obljubili protežirati kralja do-i de zahtevalo, da kralj Jurij ne sme več priti nazaj.
Na konferenci v Parizu je bil kler mogoče in pa ohranitev ti- j Tedan/i angleški premier Churchill je odredil drugače.
unija, dajte AFL, kajti mi vam varni!"
Apel na južnjaške industrial-ce sta izdala Wm. Green in Geo. Meany. ki je tajnik-blagajnik AFL. To početje je bilo izvrše-
sin Umberto, ki je med ljudstvom diskreditiran kakor no ob priliki zborovanja organi-
njegov oče. Socialisti v Italiji pravijo Umbertu "majski zatorjev AFL v Ashvilley, N. C. zločincem zaplenili. V začetku
Seveda so časopisi v južnih ^ zasegli tudi vloge odstoplega čka. ki ga ji je oče radostno in s
Najbolj smešno je, kadar se vidno s sodelovanjem Vatikana
predstavniki velike četvorice še sklicujejo na atlantski čarter. Posebno, kadar ga naglasa naš državni tajnik.
Dva protivna si stališča
so morali v 'nagrado' za 'umik* Italije iz osišča tudi kaj obljubiti. In vse se še vedno tako zdi, da ker so tisti preobrat v Rimu izvedli ameriški tajni agenti, so
Byrnes vodja boja proti jugoslovanski zahtevi po Trstu in
jugoslovanskem pri morju, ki ga je Italija dobila v nagrado v
stih nji podarjenih krajev, ki si jih Anglija ne lasti.
Torej se gre znova na raču:i jugoslovanskih krajev, in pa
prejšnji vojni zato. ker se je iz- Avstrije. In tudi v kolonijah bo
neverila svojima zaveznicama Toda kar je za Byrnesa značilno je to, da je v Imenu atlantskega čarterja zahteval Trst z zaledjem za Italijo, češ, mi ne smemo dovoliti, da bi prišlo 600,-000 Italijanov pod tujo (jugoslovansko) vlado. Nedvomno ve. da slovanskega Primorja' na Primorskem, s Trstom vred. ki je bilo pod Italijo, ni 600,000 Italijanov. A vzlic temu se dela, kot da so vsi ondotni prebivalci Italijani.
Italija dobro izšla, kajti pokroviteljstvo nad njimi naj bi imeli združeni narodi, a upravlja pa naj jih Italija. Potemtakem nc
bi v tej vojni teritorijalno skoro nič izgubila, razen Albanijo, do-dekaneške otoke ter nekaj jugo-
Privatni interesi imajo prste
zraven
Vprašanje odškodnin
Glede Trsta se je Molotov
na konferenci v Parizu odločno
j postavil v prid Jugoslavije za
pridclitev Trsta nji, in pa, da
ker je bila Italija v vojni proti
nam, in napravila posebno Ju-Avstrijski (nemški) krogi na- goslavlji veliko škode s svojim
migujejo, da se hoče nemški del napadom, in Grčiji, ter tudi Ru-Avstrije Italiji znova podariti siji kcr je Mussoilni	v
zarad. investicij, ki jih imajo	njo precejšnjo armado, naj bo
tam ameriški finančniki. Ko je	scdaj ludi dolžna lfl-ati yojno
Italija dobila tisti del Tirolske v	odškodnino, dar. je začela s pomočjo ameri
škega kapitala graditi elektrarne na vodni pogon in jih res razvila toliko, da oskrbujejo Italiji največ električne sile. Vrh tega se gre tudi zaradi strategičnih mej. Po razpadu Atfstro^Ogrske jih je dobila Italija in v Rimu pravijo, da so jim potrebne tudi po sedanji vojni, kajti kdo ve, morda se Nemčija spet opomore s kakim Hitlerjem in začne znova rogoviliti.
Atlantski čarter naj torej drži le kar se Trsta tiče, nc pa za jugoslovansko Primorje in tisti del Avstrije, ki je bil dan Italiji, ne za Saar. in ne za neštete druge kraje, ki se v svojih apelih za osvoboditev sklicujejo na obetanja v atlantskem čarterju. toda vpijejo ra gluha ušesa.
Slepomišenje s principi
Sklicevanje našega državnega tajnika na principe je torej le slepilo. Da, po prejšnji vojni jih je Woodrow VVilson res zagovarjal, sedaj pa ni v naši vladi nikogar. ki bi prevzel njegovo vlogo.
V tem listu smo takoj, ko je bil Mussolini odstavljen, izrekli sum', da ker so tisto potezo izpo-slovali ameriški diplomati, oči-
Byi nes se je po dolgih pogaja-
Naj se s tem počaka, je rekel, in poslal v Grčijo svojo armado, ki je v nji napravila "mir in red" monarhi-zmu v prid. Septembra bodo v Grčiji volili, ali naj se kralj vrne ali ne, in volitve bo vodila nova vlada, ki je monarhistična. Ako bi ne bilo te intervencije, bi se Grčiji ne ponujal nihče več za kralja.
V Jugoslaviji so z monarhizmom hitro opravili. V Bolgariji in v Albaniji ga je konec. In bilo bi ga tudi že v Rumuniji, če bi ne imel tolikšne vnanje zaščite.
Na Bavarskem so se naciji pod pokroviteljstvom hierarhije organizirali za obnovitev monarhije in zaslugo za to početje se pripisuje ameriški vojaški vladi. Tudi v Španiji so bili narejeni poskusi, da se Franca nadomesti s kraljem.
Sistema kronanih glav je vzlic temu konec. A treba je odpraviti tudi finančne dinastije, ako hočemo, da postane svet res demokratičen.
PRIREDBA SANS0VIH PODRUŽNIC V CHICAGU BILA VELIK USPEH
Kadar se v Chicagu na ne po-
so
državah, ki so posest reakcionar-	italijanskega kralja Emanuela. ponosom predstavil. "Kje je
nih bogatašev. Greenove in	ki jih je imel v Londonu. Pozne- mati?" ga je vprašala. "Na polju
Meanev jeve izjave uporabili ter	je so bile prepisane nazaj na dela." In je pripovedovala, kako
jih oglašali s kričečimi naslovi,	njegovo ime. Vloge ima tudi v malo se v tistih krajih ceni ženo.
toda ne zato, da bi delavce va-	Švici in v Ameriki. Tudi s sabo Možje zahtevajo, da jim rode si-
bili v AFL ampak za napade na	jih je imel nekaj, tako. da kar nove, toda če le deklice prihaja-
CIO. Tako sta Green in Mean.v	se premoženja tiče. v Kairo ni jo na svet, se mož ujezi in ženo
uspela ne v prid svojih unij,	prišel "suh". Vladarji si znajo nabije radi tega. V omenjenem
ampak v korist industrialcev.	pomagati; da imajo vedno pro- slučaju sta oče in boter pila in
katerim ic vsaka unija zoprna.	stor. kjer so lahko ' pod streho" | jedla ter prejemala čestitke na
če ic ne morejo oni kontrolirati. t jn v udobju.	pridobitvi novorojenčka, žena
Van Bittner, ki je na jugu	Umberto H. ie sedaj kralj in to pa je garala na polju. To social-
glavni organizator unij CIO, se	čast bo imel gotovo saj do 2. ju- no neenakost, ki je razvoju in
s svojimi sodelavci trudi pobi-	nija Toda vladarsko žezlo je napredku države škodljiva, bo
jati propagando trgovske komo-	prejel brez ceremonij. Res, da nova Jugoslavija iztrebila. Kare. kateri je AFL tako nesmi-jmu je v Rimu vzklikala množi- ko* Z vzgojo. Kajti vsakdo se
sel no in zlobno prilila olja na	Ca, ki je štela kakih 10.000 mo- mora sedaj učiti pisati in čitati
ogenj. Bittner dokazuje, da uni-	narhističnih glav. toda naslednji ter pohajati na predavanja ter
je CIO ni so komunistične in da	dan je demonstriralo proti nje-
delujejo edino v korist delavcev	mu 50,000 republikancev. Izgle-
na strokovnem polju. Toda že s	da, da sta Emanuel in njegov
to obrambo je organizatorjem	sin že dovršila svoj dan. CIO delovanje med tako nevednim liudstvom, kakor je v južnih dr/avah, zelo otežkočeno. Te zapreke ne bi bilo treba, ako
Chicago Tribune v uredniškem članku argumentira, da lahko Italija in Jugoslavija v zahtevah za Trst obe navajati
učne tečaje.
George Maslach, ki je bil pred
leti zelo delaven v JSZ, je iz Hercegovine doma. Bil je tam na obisku leta 1939. Zelo se je začudil, ko je, v svojem selu dobil še prav tako primitivne razmere in enako mentaliteto pre-
bi se voditelji AFL rajse zani- tehtne razloge, toda po njenem	bivalcev kakor so jo imeli, ko je
mali za združenje unij v enotnoj mnenju ga nobena ne potrebuje,	bila Hercegovina še pod Turčijo
ker imata obe dovolj drugih	in potem do prve svetovne voj-
pristanišč. Zato priporoča, naj	ne pod Avstrijo, nato pa jo je se da Trst Avstriji, kateri je tr- (Nadaljevanje na 5. strani.)
zvezo namesto da bljujejo skupno z industrijalci sovraštvo na CIO. •
njih vdal in priznal, da je Italija sebno dobro obiskani slovenski res lomastila in uničevala. Toda priredbi nabere okrog dva tisoč ker vojne odškodnine vzlic tej' dolarjev, se o nji lahko reče, da
1 je gmotno prvovrstno uspela.
(Konec na 5. strani.)
To velja posebno za prireditev, ki so jo podale čikaške podružnice SANSa v nedeljo 12. maja v dvorani SNPJ.
(Konec na 5. strani.)
KONFERENCA PROSVETNE MATICE BO 2. JUNIJA j V MIWAUKEEJU
Vsa društva in druge organizacije. ki pripadajo k krajevni organizaciji Prosvetne matice iv , severnem Illinoisu in VVisconsinu), so dobile v začetku maja od tajnika Antona Gardna pismeno vabilo, da naj pošljejo za-s Jstopnike na konferenco, ki se bo vršila v Milwaukeeju v nedeljo • 2. junija. Prične se ob 10. dopoldne. Vršila se bo v bivši So-| starichevi, sedaj Reberniškovi dvorani.
Ker bo ta konferenca jako važna. je potrebno, da se je udeleži čimveč zastopnikov raznih društev, in naravno, dobrodošli so tudi drugi rojaki.
Iz boja proti UMWA bi se lahko kaj naučili
V minulih par tednih je bilo v meščanskem tisku in v radiu silovito vpitja radi krize, ki jo je povzročilo pomanjkanje premoga. Glavna tarča napadov je bil predsednik premogarjev (LJ. M. W. A.) John L. Lewis. Ker je bila to prva daljša stavka premogarjev, ki ie bila splošna, jc tega kuriva mnogokje res začelo zmanjkovati, toda vzlic temu ne še toliko, da bi deželi grozil
polom v obratih. A hujskanja kje vsled "pomanjkanja premo-proti stavki in uniji pa je bilo gaM zaprli skozi par dni kino-
nnnčnih prineov, ki so sovražniki organiziranega delavstva. Komentarci v radiu, ki jih "sponsorirajo" (po naše, plačujejo) velike korporacije. so klicali na premogurje in na J. L. Iieu-isa ogeni in žveplo ter pozivali kongres, naj nemudoma kaj stori proti diktaturi predsednika UMW. In res, milijone ljudi se je vjelo tej propagandi. Posebno še. ker so jim marši-
toliko, da se je javnost res zmedla v njemu.
Iz te kampanje proti prerno-garjem in njibni uniji se bi organizirano delavstvo lahko veliko naučilo. N. pr„ da je radio in
pa niso taki ljudje pomislili, čemu je sploh stavka nastala? So pač odvisni od "duševne" hrane, ki iim i o nudi kapitalistični tisk in radio.
Kaj pa povprečen Američan ve, kai je garanje v rovih? Tu pa tam čita o eksploziji v njih — ako sploh čita take stvari. Pozna "slumse" v mestih, a o barakah, v kakršnih so morali živeti premogarji in marsikje Še žive v njih, to je takoivani publiki španska vas.
teatre, električni napisi so morali ugasniti, v pivnicah so svetili s svečami, mnogo vlakov je bilo ukinjenih itd. Vse to jc pomenilo zmanjšanje udobja za ljudi, pa so zato še toliko bolj
#i.lr ,	1 . • 1 Pri*l»«hnili tistim, ki so pisali in ga ali blaginjskega sklada, v ka-
t.sk, i redkim, ujemam* last in ROVf)H|i pro<| BWef|| rebr|no,ti	n* prlipevale prc.no-
pod kontrolo industrialnih In fi- premogarjev in Leu isa. Nikoli' govne dfužbe določen znesek od
vsake tone nakopanega premoga.
Torej niso zahtevali ničesar takega, kar bi bilo neupravičeno ali neizvedljivo. Ampak če obratuješ rove za privatni profit. ti jc samo za dobiček in tega je čimveč le. ako iz delavcev, ki delajo v niih. izžcniaš kolikor največ moreš.
Lani ie bilo v rovih ubitih nad tisoč dclavcev, v prejšnjih treh letih pa okrog štiri tisoč. Ponesrečb na ie bilo v isti dobi več sto tisoč. Premogarjevo živ-
Unija ie v tem sporu zahtrva- Ijcnje ni bilo še nikdar zavida
ii	--------njn vredno. In ako bi bile unije
tudi politično organizirane, bi hile take gonje, kot je bila sedaj proti UMWA, nemogoče, oziroma neučinkovite, ker bi znale udarjati nazaj s politično proti-propagando,
la izboljšanja varnostnih naprav, boliše sanitarne razmere, nekaj poviška mezde in pa ustanovitev takoivancHu podporne-
STALISCE "PROLETARCA'7!;	'
PRAVILNO IN VREDNO PODPORE
Tako ugotavlja v tej številki nai "old timer" Matt Tušek iz Ohia.
V	Chicagu imamo naročnico, ki pride vsako leto obnoviti naročnino par tednov prej kot ji poteče in prispeva v tiskovni sklad prilično vsoto, vselej z naročilom, da naj se v objavi njenega imena ne omenja, čei, kaj bi me oglašali! Naroča knjige, pomaga SANSu, prispeva relifnim akcijam in se živo zanima za vsako akcijo, ki služi napredku. "Proletarec" je na pravem stališču," je rekla, "zato ga z veseljem podpiram." Dela v tovarni in ima družino. Takih prijateljic ima ta
list i v Clevelandu, v Kaliforniji, Nevv Mexici, Penni itd.
• • •
V	tej številki je obnovil svojo kolono Joško Oven, ki je bil z družino nekaj tednov na "počitniškem" potovanju po naši sosedni republiki Mehiki.
Anton Shular opisuje na svoj zabavni način stanovanjsko krizo, Katka Zupančič pa važnost premo-garja, ki se jo spozna šele kadar odloži kramp in lopato . . .
Prečitajte v tej številki i članek SANSovega tajnika M. Kuhla, članek na angleški strani o porajanju novega novega nacizma na Bavarskem in sploh vse drugo gradivo.
John Chamazar, ki je čitateljem znan vsled svojega drobiža", je radi poslabšanja zdravja pisanje opustil. Nadejamo se, da čim se mu zdravstveno stanje izboljša, bo čitatelje spet zabaval s svojimi sarkastičnimi in šaljivimi dovtipi.
Iz Bridgeporta nam poročajo, da je Josipu Snoju odredil zdravnik pot v bolnišnico. Upamo, da ta naš delavni sodrug kmalu okreva. Redki so, ki bi bili skozi leta in leta toliko aktivni kot je bil on.
V	tej številki je izkaz prispevkov v tiskovni sklad. V njemu so le vsote, ki so bile poslane do 2. maja. Druge bodo v prihodnjem izkazu.

proletarec
UST ZA INTERESE D2*-AV3KEGA UUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladUj* Ji«f<4lovtaik« DaUvilu Tiikovu Druaka, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drfavan »* celo feto »3 00; trn pol leta'91.TO;
za četrt let« 91.00. Inozemstvo: za eelo leto $3.60; ta pol leta 92.00.
Vei rukupui in oglasi morajo biti v nafcern uradu najpoinoj« do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
1» R O L ETA R E C
PubliMied everjr Wedneaday by the Jugo«lav Workmen's Publlahin« Co.,
In«. Eatabliahed 1V06.
Editor--------------------------------------------------------Frank Zaiti
Business Manager.—-------------------.---------Charles Pogoreiec
SUBSCRIPTION RATES: Jnitcd States: One Year 93.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. | Foreign Countries, One Year $8.50; Siz Months $2.00.
1» H O L E TA Rli C
2301 S. Lavvndule Avenue
CHICAGO 23. ILL.
Telephone; ROCKVVELL 2S64
Čemu podrzavljati obrate sele ko so ie bankrotirani in v stiski?
A. F. Whitney. ki je predsednik ene izmed velikih bratovščin železničarjev, je na pretnjo, da ako železničarji zastavkajo, bo vlada prevzela železnice, dejal, naj vlada to res stori. Ampak naj jih prevzame ne samo v namenu, da zlomi stavko. Kajti delavci od svojih zahtev ne bodo odnehali, neglede kdo bo "boss" ameriške "železne ceste".
K temu je reporterjem izvajal, da on ni socialist, niti ne verjame v socializem, vendar pa je ameriški železniški sistem vsled dobičkarskih magnatov tako zavožen, in toliko iz reda, da ga samo še podržavljenje more spraviti v "pravi tir".
Whitney torej ni za socializem, ampak je v interesu železničarjev za socializiranje "železnih cest". To so čestokrat poudarili že razni drugi predstavniki železničarskih unij.
Enaki glasovi prihajajo iz vodstva unije premogarjev. Kajti tudi premogovniška industrija je "bolna".
Značilno v teh kampanjah je to, da naj desetkrat preplačano
JOŠKO OVEN:
RAZGOVORI
ZADNJI TRENOTKI VOJNEGA ZLOČINCA ALFONSA KLEIN A. Ril je obsojen mm vislice od lavez niškega vojnega sodišča v Nemčiji.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Bil je lep večer...
imovino železniških magnatov plača ljudstvo ker le to da je Ij^telfpotegnil'« svojo^limuzino mokrat.cno! Bognpdaj da j,m bi dal, manj kot se glas, vrednost do nadulidne in je „Jj|na veC.er.
rekla z nevšečno čikaško sapo, se pri tem odtrgala in pričela rogoviliti naprej okrog mosta, a ko se ji ta ni udal. je silila v poslopje, v katerem se tiska Dailv News. Napravila je nad minute pred osmo. Tedaj izne- deset tisoč dolarjev škode, pre-nada — šve! — in je ugasnilo * je dala zopet obrzdati, razen rdečih luči nad izhodi vse, Zato ni čudno, da je nemara tudi tistih par. ki so brlele vi- vsak sleherni od nas ugibal, kak-soko pod stropom.	Sne muhe so jo zopet prijele.
Ze prej je občinstvo lezlo us- Vendar ni bilo nič hudega. Baje
ločenih hrbtov, zdaj se je plazi- je 128°n Io le eno (>d vžiKal lo domala po vseh štirih. Beli ,fuse> Malenkost, vidite, a prav zajčki žepnih svetilk so skakali malenkosti najteže odkriti' /.
njihnih obratov v knjigah, kajti če hočemo kaj podr/aviti, dajmo ja ^taia na peči šmarnice pa v lastnikom to tudi "pošteno" plačati!	kozarcu ... Edino vstopnice za
Nekako tako se sedaj uvaja socializacijo v Angliji, kar po- v opero sva pograbila in pa ku-meni, da če imam v posesti jeklarsko industrijo, pa mi država kalo seveda. S prometnimi zve-plača zanjo v takozvani knjižni vrednosti, bom jaz še vedno mul- zami se zadnje dni ni za šaliti, j po' visokih črnih stenah. Semin-1 g,asn'm odobravanjem, celo s t»milijonar in delavci bodo morali še vedno garati zame, kajti od' Bolje uro prezgodaj kot uro pre- tja je v popolni temi še zajokala P*oskanjom smo pozdravili vr-kje pa naj magari i delavska vlada vzame, če ne na račun de-! pozno!	kaka struna, sicer bi utegnili nJeno nam ^ Kako »ele so se
V borbi za svoje pravice, do dvomiti, ali so godci še tam ali (K*dahnlli oni za odrskim zasto-katerih je po vseh božjih in člo- pa so se z odrom vred pogreznili rom
veških postavah upravičen, od- v brezno.	I No in )e ta *rni (K,mor precej
lavcev?
Tisti, ki hočejo socializacijo, morajo razumeti, da se je ne more kupiti, ampak ustvariti.
Eno leto po vojni, a znamenj za mir še vedno ni nikjer po svetu
Državni tajni Byrnes je na konferenci vnanjih ministrov vehke četvoricc v Parizu predlagal, naj se bi z mirovno konferenco pričelo 15. junija to leto. Nemčija je kapitulirala 8. maja 1945, Japonska par mesecev pozneje in bilo je konec krvave borbe. Toda ne še začetek miru.
Bitke so prenehale in zavezniški diplomatje so začeli stikati po svojih arhivih za dokumenti iz Kaira, z Jalte, iz Potsdama, iz Londona. Washingtona in kjer koli so se še zbirali v kritičnih dneh vojne glavni predstavniki Zed. držav. Velike Britanije, Sovjetske unije in Kitajske. In potem, ko je bilo krvolitja n^.debelo že konec in je bila Francija osvobojena, je bila tudi ona povabljena zraven- Tako imamo sedaj in od takrat veliko trojico, veliko četvorico in veliko petorico.
Zelo lepo se je vse to obetanje naših zmagovitih velesil glasilo na papirju. A čim pridejo skupaj, šine po svetu ne tok upanja v mir, ampak strah pred novo vojno.
Vselej, kadar prvaki velike trojice <sedaj s Francijo vsed velika četvorica> pridejo skupaj, pa najsibo v Londonu, v VVashingtonu. v Parizu ali kjerkolisibodi, vsakikrat se razidejo brez sporazuma, pa tudi če se navidezno delajo, da ni hudih sporekov med njimi.
Glavno nesoglasje je sedaj med takozvanimi zapadnimi silami in Sovjetsko unijo. Vzlic volilnim zmagam delavskih strank v Franciji in v Angliji so zapadne velesile (vštevši Zed. države^ še vedno kapitalistične in kapitalistični razred dominira ne samo v njih ampak'povsod po svetu izven Sovjetske unije. In izgubil je svojo moč in pa svoja bogastva tudi v deželah, ki se jih sedaj označuje za "satelitke" USSR, namreč v deželah, v katerih ni še nikoli veliko pomenil, ker bile so pod kontrolo kapitalistov Velike Britanije, Francije, Zed. držav, tudi Švice, in pa Nemčije ter Italije.
Sovjetske "satelitke" so imovino nemških kapitalistov zaplenile in več ali manj bo tudi takozvana lastninska pravica bivših angleških, francoskih ter drugih inozemskih bogatašev črtana
loži organizirani premogar svoj Na naš balkon si je mož s čo-
zakrivil, da sva z Japetom pri-
kramp. In glejte, vse je vrženo kolado prisvetil z later no po- ^jala domov šele ob poli dveh s tira! Kaj je na primer Ford in'trolejko in izzval veliko smeha. 2aranacZ v0zil0m s1va lmcla se njegovi milijoni, ali pa milijoni Na uro smo pogledali, ko se je JT®*?:. SlCCr je P™1? ™a sama
raznih družb, ako odpove delav- laterna majala mimo naju De- ^ J L ? . J	$e ™
* <«•". M Polje življenje v in- ^ minul ;.ez osmo. pa £ 2me. bt,° »abctkat, varno toda pr.»la dustrijsko ožilje?	rom tema	i J* kmalu in Jape je nehal nami-
Splošna omrtvičenost se čuti Naibrž ie ni bIlo v dvorani «*valj- da *,a karuna P0*1™
Dovsod Chicago ni iri^m* VI« ^dJDrz Je n» D.Ik)..v ™orani stopnice spat. ceš, dobro uro do-povsoa, cnicago ni izjema. Via- med vsemi temi tlsočj osebe, ki t mov drth' nrn 7fmpt llH Hnma
ki ne vozijo redno, radi tega se jj ne bi misli uhaiale na ladio	dobro uro zopet od doma,
nama je tako mudilo z dima
Bova že kje v mestu večerja- ja 2e reka sama, v katcri je la-^da ™ ff J™ "t
dja usidrana, je svojeglavna. Ce condo- je to odraz življenja in
la...
Hodila sva mimo kino gledališč. ki jih vse hoolywoodske zvezde ne morejo ni za hip osvetliti, ako se premogarska roka ne oklepa ročaja ... Pogle-
diji, v latinski Ameriki in na pacifičnih otokih ter v kolonijah bodisi v Jugoslaviji, na Cvh<»slovaškem, Poljskem, v Rumuniji. močno vre.
ji je preveč dežja, se spunta in razlT1er. kakršne so vladale v zaobrne svoj tok. Pa se je mor- razkrajajočih se, vendar še zmeda spuntala tudi ladja, ki so jo rom mogočnih Benetkah. Snov pripeljali, da bi. kakor pohlevna »je namret; zajcta iz sodemnaj-kravica mleko, dajala operi vsaj stega stoletja. in prepletena je dala sva v to restavracijo v ono; najnujnejšo količino električne- _ kakor ve*ina drugi'h uglasbJe_
in še v ono - niti jedilnih listov	ga soka. in vsaj toliko časa, do- nih dram^_z romant,ko in spletni bilo vee na mizah Pa saj	kler metropolitanska opera go- kami ljubeznijo in sovraštvonj. človek ne živi le od kruha .. In	stuje pri nas, to je. vsega sku-|AH v mH,oUateri operi se člove-sva lačna pncapljala do najinih	paj en sam teden.	| *ka dustva in obeutja poostru. sedežev tam gori na prvem bal- Ali kravi še kaj dopoveš, če jejo do tolikih višin aH lo.
1	• u ..	ne 2 beScd°' pa S pestj° °taVe bin. kakor baš v tej.
Kupila sva si bila besedilo, ta- Ladji pa ne prideš do živega ne Pa trost v barvah in krf).
kozvano ibretto in če bi imela z besedo, lepo ali grdo, ne z ota- jih v Iasbi in tju
mačje oci, bi ga lahko citala . . . vo, niti ne s šibo. 2e takoj prvi neriji! Vrstc so
Medtem so se sedeži naglo pol- dan, ko so jo privedli in pričvr nili. Godci so hiteli uglašati stili, je komaj čakala, da je mo-strune, kajti potekale so zadnje | štvo odšlo z nje. Takoj se je spo-
v sce-nasto-
pi, živahni, razgibani, a vselej v
skladju med sabo in orkestrom.
Bilo je to naravnost gigantsko
_ ...	delo za dirigenta. In balet — po
V Franciji se reakcija prizadeva z vsemi silami, da njen si- radiu vam znani "Dance of the
stem ostane. Masa je s kakim milijonom glasov večine odločila,! Hours"! Že to samo je odtehtalo da ustava, ki bi pomenila prerojenje francoske republike, ni spre- vse najine neprilike z vstopnino jemlj iva in poslanci, ki bodo izvoljeni drugega junija, se bodo I vred!
Najbolje pa sem pridržala do konca. Namreč Zinko Milanovo -v glavni vlogi, po kateri je opera dobila svoje ime "Gioconda". Pela in igrala je izvrstno in žela
lotili sestavljati novo. Strašno draga je bila šola. skozi katero je morala Francija v minuli vojni. A zdi se, da ne še dovolj draga. V Italiji, v arabskih deželah, po vsi prostrani Kitajski, v In-
Bolgariji -— in še marsikje.
Kapitalizem se tega boji in ščuje v vojno z Rusijo čimprej «— takoj, dokler imajo samo še Zed. države atomske bombe. Propagando v ta namen ne vodijo same razne ultraklerikalne organizacije, fašisti v Španiji in drugje, ampak tudi jako odgovorni, "respektjrani" dnevniki in revije v Zed. državah.
Star čika.ški dnevnik "Daily News" z dne 6. maja ima članek z naslovom, da je le še 1,821 dni časa, ko bodo že tudi "druge" dežele, imele atomske bombe. Namreč Sovjetska unija. Ali naj čakamo, da jih bo izdelala, ali.naj ji to preprečimo s tem, da z našimi udarimo vanjo? In člankar vzklika: "Samo še 1,821 dni imamo!"
Imamo jih — čemu? Seveda za priložnost, da udarimo preje, predno poteče ta doba.
Stvar bi se lahko zdela komu smešna, a je toliko resna, da se jxivprečen človek strašne nevarnosti nove vojne niti ne zaveda ne.
Dasi ljudje v minulem konfliktu niso bili več toliko naivni, da bi verjeli geslom, s kakršnimi so se opajali v prvi svetovni Vojni, vendar so vsi želeli — vsi razen fašistf In njihni "sopotniki", da bi se nacizem in "dučejev" fašizem zrušila, kar se je zgodilo.
Toda ali *e je?
Ne samo tam, kajti mar ni industrialni nepokoj v Zed. državah prav tako znamenje, da nekaj ni prav, da so ljudje nezadovoljni, in da hočejo ne samo mir med deželami temveč tudi socialno zaščito?
Da, vnanji ministri lahko govore o mirovnih pogodbah, toda tako, kakor se o njih sedaj prerekajo, bodo to še manj "mirovne" pogodbe, kot pa so bile tiste, ki so jih magnati kapitalizma in imperializma kovali po prvi svetovni vojni.
Doslej je še vsako konferenco diplomatov zapadnih velesil spremljala manija strahu, ali pa sovraštva do Sovjetske unije oziroma do njenega ekonomskega sistema. In na sovjetski strani pa spremlja diplomate sličen strah, da kujejo zapadne sile proti Rusiji zarote — ne samo zarote ampak načrte za vojno proti nji.
Naj vnanji ministri teh sil še tako zagotavljajo, da jim je za mir — in verjetno je. da jim je res za mir — vzlic temu delujejo tako, kakor da se bo tretja svetovna vojna pričela še predno se izkadi dim iz druge svetovne vojne. '
Narodi pa imajo vero v čudež, namreč da se koncem konca državniki le sporazumejo, da se ekonomski toki posameznih dežel vendar na kak način usoglasijo in potem se prične doba mirnega razvoja. In če se ti upi uresničijo, ne bo mogla vodjti nikamor drugam kot v socializem v svetovnem obsegu.
burno odobravanje.
Bil je v resnici krasen večer!
Rusija popuiia Finski
Rusija je bila od začetka v mirovni pogodbi s Finsko jako stroga, toda ji čezdalje bolj popušča v zahtevah za reparacije, kar je posebno dobro za bodoče odnošaje med rijima Finska armada je v svoji invaziji zaplenila in odnesla veliko blaga ter povzročila uničenja, ki jih je sovjetska vlada ocenila in zahtevala odškodnino zanje. Koncem aprila pa je finski vladi sporočila, da jo v tej postavki ne bo več tirjala, kar je Finski prihranilo $11,500,000.
Pišite po novo knjigo "Slo-vensko-anteriška kuharica' v Proletarčevo knjigarn«* Cena ftS.00. Naročite si jo še danes.
Cas beži! Ni še dolgo, ko sva z rojakom Žebretom ogledavala duhteče bele kameli>e v njegovem vrtu tam v tropični Cuer-navaci m prav nič bi mi ne bilo žal, če bi bil mojo turo podaljšal še za par mesecev — tistih pet tednov je tako hitro minulo.
Bilo bi na mestu, de bi kaj več napisal o tem kar sem videl in opazil to pot v Mehiki, kajti v zadnjih par letih, od kar sem bil zadnjič tamkaj, se je precej spremenilo. Ali to misel sem opustil, kajti politični trend v Mehiki je Proletarčevim čitate-ijem menda precej znan — in drugo bom pa skušal opisati v prihodnjem Družinskem koledarju.
Ali eno je gotovo. Mehiko se nahaja v sličnem spiralnem vrtincu inflacije, kot sedaj Zedi-njene države, samo, da je tam ;e slabše, ker ni skoro nobene dr/avne kontrole nad cenami živil. Politično se nahaja Mehika v predsedniških volitvah, katere pridejo vsakih šest let — I in verjemite mi, da je kampanja precej živahna. Volitve bodo v j mesecu juliju.
Dela je sedaj v Mehiki v izo-I bilju. Plače, kajpada v primeri z življenskimi potrebščinam^ pa so zelo nizke. V Mexico City-ju opaziš stavbinske aktivnosti kot jih ni menda nikjer v tej deželi. Ne samo da so podrli na desetine starih poslopij, katerih je bilo radi njih zgodovinske vrednosti škoda, ter jih nadomestili z modernimi nebotičniki —ampak gradijo cela nova predmestja. Mesto Mehiko je naraslo v zadnjih petih letih za vet kot milijon prebivalcev. Vkljub tisočem novih poslopij pa še vedno primanjkuje stanovanj in hotelov.
Turistov, posebno Amerikancev. boš našel na tisoče še posebno v glavnem mestu. Veliko je tudi evropskih beguncev, katerim se mehiška klima zelo dopade. Dobiš še vedno štiri peso-se in osemdeset cen ta vo v za ameriški dolar—ali cene so bolj primerile ameriškemu dolarju, še posebno za turista. Ali eno je gotovo: čeprav so cene višje in kljub predsedniški kampanji ter agitaciji klerikalcev, tisto lepo mehiško solnce in pa melodije mehiške pesmi je ostalo nespremenjeno. In če ne bi bilo ničesar drugega, je bilo že to vredno cele poti.
Vseh pet tednov, ko smo bili na poti. nismo slišali ne radija in ne čitali časopisov. Sele na povratku v Mexico City mi je rojak Jože List omenil tisti fa-mozni Churchillov govor doli nekje v Missouriiu.
Doma me je čakalo nekaj pisem iz starega kraja ter cel kup časopisov in revij — in zadaj za garažo pa lopata in grablje. S tem je bilo konec mojih počitnic. Vsaka lepa stvar ima svoj konec.
Pri na*
Pozabili smo vsa politična vprašanja. Iran. Rusijo itd. ter govorimo samo o premogarski stavki. Ne o premogarski stavki, ampak o njenem inkarnira-nem simbolu Levvisu. Kar čez noč je postal on tista sila, katera je ustavila z eno besedo vsa kolesa industrije ter napravil, kot pravijo naši buržvazni časopisi to, kar ni mogel napraviti ne Hitler, ne Hirohito ali Mussolini — zavrl je ves industrialni zanos.
Se kino so nam bili zapMi tu v Chicagu so i taki ljudje, ki namigujejo, da so naši indu-strialci silno radi zaprli ali pa omejili obrat, prvič, ker jim država garantira profit in drugič, da lahko s prstom pokažejo na diktatorja Levvisa ter s tem prepričajo publiko o slabosti in tiraniji delavskih .unij. Seve priliko so dobili tudi naši kongresniki, kateri so že pridno na delu pri kovanju protidelavskih zakonov. Meščansko časopisje je soglasno z lastniki premogovnikov; mogoče je samo par častnih izjem. Kaj pa hočejo pre-mogarji? Mar nimajo dovolj kratke ure — ali niso njih plače že sedaj zadostne — in če niso, tukaj je osemnajst centov poviška. katerega so lastniki pri volji dati?
Tako nekako se glasi pesem naših b^iržvaznih časnikarjev. Kdo pa čita te časopise? Devet-i nde vet deset odstotkov prebi-
valcev te dežele! Delavsko raso pisje, kjer je povedana poštena bi seda, kje so in kakšni so vzrok!—pa čita samo peščica ljudi.
Ce kdo potrebuje poseben fond za pohabljence ter za vdove in sirote — ga potrebujejo premogarji. Sploh je pa narod-I na sramota, da so v tako napredni deželi kot so Zed države i premogovniki last posameznikov in ne last države. Ali to je ' vprašanje socializma ...
Po svetu
Človek ne ve ali smo v dobi miru ali smo na pragu nove vojne. Razni naši odgovorni državniki govore odprto "of show of force". Vojaštvo je popolnoma-prevzelo izdelavo atomskih bomb. V severnem ledenem morju so se vršili manevri kot se niso še nikdar poprej. Predsednik Truman, govori o potrebi pan-ameriške vojaške alijan ce s standarizaeijo orožja. Proti komu vsa ta priprava?
Več kot deset milijonov ljudi je umrlo v tej vojni. Komaj je minulo leto kar so kanoni začasno utihnili. Duh smrti še vedno leži na evropskih in pacifiških bojiščih, kjer danes umira na milijone ljudi od gladu — posledica te vojne — in že govore gotovi ljudje, da je nova, še strašnejša vojna neizogibna.
Jugoslavija
Cemu bi omenjal Trst in Primorje?! Menda ve vsak, katerega zagovornika in prijatelja ima Jugoslavija v tem trenutku. Človek se ne čudi* Angliji in Ameriki - angk\ški interesi so v Jadranu in pa Vatikan. Ali Francija, katera je bila pred vojno menda največja prijateljica Jugoslavije — in katera je okusila isto izdajalstvo italijanskega fašizma kot ga je. Jugoslavija —- se je pridružila — nepri-jakljem. Ali Jugoslavija danes ni tista kot je bila pred šestimi leti.
Proletarec
Citali ste v predzadnji izdaji lista o resignaciji upravnika Chas. Pogorelca. Sodrug Pogoreiec je bil ne samo dolgoleten upravnik ampak tudi njegov neumoren agitator. List ga bo zelo pogrešal. Treba je namestnika. 2elel bi, da se oglasijo aplikan-ti za to službo, ki so zmožni angleščine in slovenščine. Kogar bi veselilo delo pri listu, naj pošlje pismo meni ali pa na naslov Proletarca.
Mnogoienstvo
Po poročilu iz Moskve živi v Mongoliji pleme, kjer imajo žene več mož in katere imajo zaprte v haremih. To človeško pleme je razkril ruski raziskovalec Kaslov, ki trdi, da ljudstvu vladajo ženske in da si drži vsaka ž«na več moških kot sužnje.
Najslabie kolo pri vozu dela naj več ropota—Ben Franklin.
Tole mi ne gre v glavo ?
Kako je mogoče, da sedaj tiste vlade, ki so v času vojne laku hvalile partizanski odpor v Jugoslaviji proti Hitlerjevi Nemčiji in Mussolinijevi Italiji, sedaj laku navdušeno pobijajo vse pravične zahteve Jugoslavije po ozemljih, ki so po vseh bo ijih in posvetnih postavah nje na, to mi nikakor ne gre v gla vo! In kam neki so potopile Atlantski carter, pa demokrarijo in toliko naulašene štiri svobod ščine. tudi tega ne moreni do-uuie.li!,....... , ,
IVAN VUK:
"ZASEJAN
(Zgodba iz minulih dni.)
99
Arni Kečko ni bil domačin, dno hodila plačevat žena, tožil Doma je bil tam nekje na se- se ni z nikomer in tako za nepo-
vernem koncu fare Sv. Martina. Ko se je priženil v Mačkovce, so si hudomušni domačini izmislili, da je v resnici iz vasi Za-sejanov, ker je malo "zasejan".
Pri tem izrazu so vselej napravili z roko tisto pomenljivo kretnjo nad čelom.
No, moža so sodili po krivici, kakor je to že navada v clove-
trebne poti in stroške ni bilo vzroka. Zakaj, iti v mesto, pomeni vselej stroške. Radgona ni bila nič posebnega. Ptuj se mu je zdel premajhen za pet ur hoda in še nezanimiv. Samo v Maribor^ga je vleklo. Bral je, da imajo Slovenci tam lepo hišo, kakršne ni v vsem Mariboru in da ji pravijo "Narodni dom".
škem življenju. Arni Krečko je Tudi časnik, ki si ga je bil Ke-bil namreč osem mesecev vojak čko naročil, je zelo priporočal
in se je pri tej priložnosti naučil nekaj nemških besed, kakor na primer: jesti — fressen, spati —sehlafen, miza — Tisch. riba — Fisch. jaz — ich, ti — du ..., znanje, ki ga je še razširil vsako drugo leto na enomesečnih orožnih vajah še z drugimi vsakdanjimi, v človeškem in zlasti v vojaškem življenju prepotreb-nimi besedami. Kot pristen Slovenec se je Arni Krečko kaj rad ponašal s svojim znanjem nemškega jezika.
A ljudje so tako čudni in so mu zaradi tega pravili, da je "zasejan". Iz zgolj nevoščljivo-ti, seveda, zakaj ljudje nočejo in nočejo priznati človeku izobrazbe in ga temu primemo uvaževati.
Ko se je ženil, je kupil za svoj denar in za doto neveste tisto
Slovencem, ki prihajajo v Maribor, na i si ogledajo to prekrasno stavbo.
Arni Kečko je premišljeval, kako ti si ogledal to hišo. V Mariboru še ni bil nikdar in razen Celja tudi ni videl nobenega večjega mesta. Pa Celje samo kot vojak, to pa seveda ni tako, kakor če ga vidi civilist, ki hodi po ulicah brez strahu mimo oficirjev.
Toda vsaka želja, vsako hrepenenje, ki je močno in izvira naravnost iz srca, se človeku izpolni ob svojem času. Tudi Ke-čku se je izpolnila želja, da bi videl Maribor.
Neko jesen, ko je zek) dobro prodal vinski mošt in še vola ter ni bilo posebnega dela. je rekla Barba:
"Dobro gospodarimo, hvala
zidano hišo na vzhodnem bre-|Bogu!"
gu Zenika. ki je bil meja med	"Dobro, Barba," se je nasmeh-
vasjo Trioglovo in "vulgo" Zaj-	nil Kečko z usti in z očmi.
čevci. Ta hiša je namreč še zdaj	Barba je za trenutek molčala,
najlepša na tistem bregu, ker je	Kečko pa je čakal, kaj pride iz
gosposko z opeko krita in z zi-	tega začetka. Saj pride iz vsa-darskim čopičem pobeljena ter kega začetka nekaj, če ne dru-
ima krasen razgled na vas Trioglovo, "vulgo" Zajčevce in še dalje po fari tja na lepo Muro-polje. Tak razgled so imele sicer tudi druge hiše na tistem bregu, toda niso bile zidane in gosposko pokrite in pobeljene.
Ko je bila njegova žena še
gega. vsaj konec.
"Kakšno zimsko obleko bi bilo treba kupiti," je spet spregovorila Barba.
"Potrebno bi bilo, da." "Takšno, za kmeta primerno." "Takšno, takšno," je pouda-
, . .	iB , . , iril Kecko. Želarske nosno .Mac-
dekle, so 11 močno odsvetovali . . . „	*
J	1 kovcam.
možitev z Arnom Kečkom. Pa komu ljudje ne odsvetujejo? Vsi veste, kako je. Tudi Barba — tako ji je bilo ime — je vedela in — ga je vzela.
In tu je zdaj začetek te zgodbe.
I.
Od časa, ko sta se vzela, pa dotlej, ko se je v zakonskem življenju Kečka in Barbe primerila ta zgodba, je preteklo dokaj let. Trikrat sta že dala pobeliti svojo hišo, odkar sta se poročila. Če se pomisli, da se take hiše belijo vsako četrto ali peto leto, je to že lepa doba zakonskega življenja, ki sta ga preživela na tem bregu v zidani hiši. Med tem časom je Kečko tudi povečal svoj vinograd, kupil še eno njivo in v hlevu priredil dve glavi živine.
Redko, rekdokdaj je šel Arni Kečko v mesto. Davek je nava-
"A trgovci v Zajčevcih nimajo nič primernega. Vse vrhov-ško."
"Da. da, samo za 'Vrhovce'."
"Tudi v Ljutomeru ni nič videti."
"To je samo trg. Barba, trg."
"Da, Arni, trg, in še drag povrhu."
"Knj pa Radgona?" je nato dodal.
Barba je mahnila z roko.
"Ne bo kaj posebnega!"
Tedaj se je Arni ojunačil.
"Veš kaj, Barba? ... V Maribor pojdem! časnik piše, da je tam mnogo dobrih trgovcev."
Kečko je segel za ogledalo, razgrnil pred Barbo časnik in pokazal na oglase.
Barba je čitala priporočila za razne sorte blaga, naštete v tistih oglasih in na obraz ji je legla zadovoljnost.
"To je dober časopis!"
"Dober. Vse se v njem najde,'' je potrdil K*?čko.
"Kdaj pa misliš iti?"
Kečko se je v srcu vzradostil tega vprašanja. Vendar je radost spretno skril.
"Dela zdaj ni bogve kakšnega. Kaj bi ne kazalo kar jutri
"Pa pojdi," je pokimala Barba "Klobaso skuham, pa nekaj mesa. Belega kruna spečem, da ne boš lačen."
Nato je naročevala. kakšno blago naj bo za njo in kakšno naj kupi za sebe.
"Za božič bo treba sešiti." je končala naštevanje Časa je še dovolj, da se lahko dobro in lipo napravi... In pa, Arni, na židano ruto ne pozabi, če boš videl kakšno lepo. Tako z lepimi rožami in ne preveč kričečo."
"Prinesem," je rekel Kečko. "Vse leto sva delala, lahko si kaj privoščiva."
"Saj sva kmeta," je rekla Barba "Kaj bova škrtala."
"Kmeta, da,' je vzbočil Kečko svoja prsa, ne bog ve kako široka "Otrok Bog ni dal, da bi škrtala za nje. Da bi pa za sorodnike? ... Ti se bodo še tako stepli za to, kar bo ostalo ."
Obema se je dobro zdelo, da se razumeta in da sta zmerom enakih misli.
*
. Ko se je drugi dan Kečko odpravljal v Maribor, je vtaknil v torbo lepo, dolgo klobaso, kos svinjskega mesa in primeren kolač belega kruha, na mleku pečenega, da bi ne stradal v velikem mestu.
Popil je skodelico kave z belim kruhom in obesil napolnjeno torbo čez pleča. Ogledal si je čevlje na biks*), ki jih je včeraj očistil, da bi se prepričal, ali I podplati drže, in si jih obesil čez ramo. Pred mariborskimi vrati j jih obuje, zakaj po mestu se ne spodobi hoditi bos. Nato je vzel iz kota pri vratih dežnik in rekel:
"Tako! Bog in sveti križ božji mi pomagaj! — Daleč je!"
"Glej, da se ne prehladiš," je rekla Barba in mu podvihnila hlače.
"Ne boj se, Barba!"
Kečko se je prijel za lice. "Arni! Nič se nisi obril?!"
"Mhe ... Saj ne grem snu bit."
Potipal je v žep. da bi videl, ali ima denar, robec, rožni venec. brez katerega naš Trioglov-čan ne gre nikamor, in se obr-. nil k Barbi.
"Tako, zdaj grem'"
OTROCI V NEAPLC V ITALIJI "na preži za hrano", ki jo prosijo od tujeev. Pomanjkanje je splosno in naš predsednik Truman se pritožuje, da so Zed. države edina dežela, ki Italiji res veliko pomagajo. On želi, da bi tudi druge kaj prispevale, posebno latinska Amerika, ki je vsa katoliška kakor je Italija.
Slovenci na Primorskem zaslužili da se jih o trne izpod Italije

PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO


NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina za Združene driave (izvzemši Chicaga) in Kanado 16.00 na leto; 13.00 sa pol leta; 9150 ta četrt leta; sa Chicago In Ctcero $7.50 za eelo leto; $3.75 ta pol leta; sa Inosemstvo $9.00.
II
II
*) čevlje ' na biks" imenujejo Trioglovčani čevlje z golenicanii ali škornje, ki se morajo biksati in se potem svetijo kakor biks. Beseda "biks" mi je delala preglavice v tej zgodbi, ker nisem vedel, ali jo lahko zapišem slovenski. Ko sem povedal Kečku. da bo treba izpustiti pri poročilu te zgodbe "čevlje na biks" in obuti druge, se je začudil, da ga hočem bosega- pošiljati po Mariboru. Da bi obul kakšne druge, pa ne more, ker drugih, kakor na "biks" nima. Rekel je, da je "biks" tudi po slovensko "biks", ker drugače bi ljudje ne govorili "biksu" "biks". Na Kranjskem, ko je bil na manevrih, je na primer slišal peti neko pesem, ki se je pa zdaj spominja le še po vrstici: na sredi: "biksane čeveljčke ..." Potem je slišal v neki hiši, da je mati zmerjala otroka, ki je jokal in mu grozila: "če ne boš tiho, te bom tak' nabiksala .. Kečko sicer ne ve. ali so Kranjci vzeli ta "biks" Trio-gjovčanom ali Trioglovčani Kranjcem. Je pa malenkost; glavno je. da je "biks" "biks" po kranjski in po trioglovski. In če smejo Kranjci peti "biksane čeveljčke" in matere "biksati" svoje otroke, smejo Trioglovčani nositi "čevlje na biks . Saj so Kranjci tudi Slovenci, kakor Trioglovčani.
(Dalje prihodnjič.) Kupujte Viciory bondel
Naslov za list in tajništvo j«:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali
tretji opomin o
potečeni naročnini.
Obnovite jo čim
vam poteče. S tem
prihranite upravi na času
in stroških, ob enem pa
izvršite svojo obveznost napram listu.
Državniki, ki se v Parizu in v Londonu prerekajo o mirovni pogodbi z Italijo, vsi do enega vedo. da Jugoslovani v takozvani Julijski krajini, katera je bila s tajno pogodbo, sklenjena v Londonu med prvo svetovno vojno, podarjena Rimu, niso hoteli pod tujo vlado in se zato toliko navduševali za \V1ls0na. ker samo od njega so pričakovali, da jih bo rešil. Ni se mu posrečilo. Sedaj so se oklenili Sovjetske unije. Kajti dočim se je v prvi vojni predsednik V. ilsor. zavzc mal zanje, pa se naša sedanja ameriška vlada poteguje za koristi Italije, čeprav je nam bila sovražna.
Na konferenci vnanjih ministrov v Parizu in podministrov v Londonu so Jugoslovani 7. dokumenti dokazali, da spada vse tržaško zaledje njim in s tem tudi Trst. Ob enem so Primorje tudi osvobodili, a so jih potem pregnale angleške in ameriške čete.
Arthur Gaeth, ki piše za čas-niško agencijo ONA, je napisal članek, v katerem pripoveduje o intervjuvu, ki ga je imel o primorskem vprašanju in zaslugah primorskih Slovencev v vojni proti fašizmu z Lojzetom Beblerjem. Glasi se:
V trenutku, ko so v Parizu na konferenci štirih zunanjih ministrov na razpravi vprašanja, ki se tičejo razmejitve med Italijo in Jugoslavijo, se mi vidi umestno, da v podrobnostih poročam o razgovoru, katerega sem imel o tem predmetu nedavno v Beogradu z dr. Lojzetom Beblerjem, sedanjim namestnikom zunanjega ministra v jugoslovanski vladi,
Dr. Lojze Bebler le med vojno organiziral na Primorskem odpor jugoslovanskega prebivalstva proti fašistom in Nemcem. Rojen je bil na Primorskem, a je živel po letu 191B v Jugoslaviji. Po prihodu Italijanov v Slovenijo je skupaj z ne katerimi drugimi slovenskimi intelektualci vstopil v vrste partizanov in je v teku leta 1942
Dr. John J. Zavertnik
PHYSIC!AN and SUHGEON 37*4 UtST 26th STRF.FT
Tel. Crawford 2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M.
(Fxcept Wed . Sat and Sun.)
6:30 to 11:30 P. M. (F.xcept Wed , Sat. and Sun.)
Res. 221» So. Ridgruav Ave. Tel. Cratvford «440 If na answei — t ali Auitin 5700
odšel nazaj v svoje domače kraje.
V	teku prihodnjih 18 mesecev ie bil dr. Bebler trdo na delu in in je s tolikim uspehom gradil odporne organizacije Slovencev in Hrvatov na tem ozemlju, da je bilo izvedenih že v tej kratki dobi več kot 90 velikih sabotaž-nih udarcev na italijanske železnice Poleg tega pa je uspelo partizanskim silam, katere je zbralo krog sebe, da osvobode več kot dve tretjini ozemlja Julijske Benečije in preženejo Ita lijane iz njih.
V	teku našega razgovora je naglašal dr. Bebler, kako so italijanske vojaške sile pustošile deželo in poudarjal, da ima Jugoslavija radi tega pravico do odškodnine in reparacij. Ali se niso Jugoslovani borili na strani zaveznikov za skupno zmago, je dejal, ali niso osvobodili ozemlje Julijske Benečije?
Dr. Bebler mi je povedal, da so partizani nabirali novince za dvoje svojih brigad izključno na ozemlju Julijske Benečije že spomladi leta 1943, ter da so takoj nato začeli naskakovati onih 45 italijanskih garnizij, katere je Mussolini razporedil v teh krajih. Opozoril me je tudi na to. da so bili ti slovenski oddelki one zavezniške sile, ki so razorožile italijanske enote, ki so se po kapitulaciji Italije začele umikati iz jugoslovanskega ozemlja in se želele zbrati v severni Italiji.
Tedaj nam je uspelo, je nadaljeval. organizirati precejšnje .število italijanskih vojakov — 25,000 mož — v novo borbeno enoto, ki je stopila v boj proti Nemcem. Tako smo prisilili Hitlerjevo VVehrmacht, da je morala tudi na tem ozemlju zbrati novih sil in začeti ofenzivo. Ta nemška ofenziva je bila v toliko uspešna, da je prisilila partiza-
Poslušajte
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
ne, da se umaknejo zopet nazaj v gozdne predele svoje dežele.
Dr. Bebler je potem v podrobnem opisal razmere, ki so vladale v Primorju tekom zadnjih dveh let vojne. V tej dobi je obstojala v vsej julijski Benečiji, je pripovedoval dr. Bebler, administrativna organizacija, ki je bila popolnoma podobna državi. V primer naj služi dejstvo, da so bile slovenske šole odprte na vsem ozemlju vzhodno od Gorice — prvič po 25 letih! Tu gre za kraje, katere zahteva Italija zase na podlagi mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena po prvi svetovni vojni.
Za svoje šole — slovenske in ne italijanske — so ljudje rade volje plačevali posebne davke, katere smo imenovali "takse osvoboditve". Istočasno so organizirali na vsem ozemlju svoje lastne občinske in vaške odbore.
Dr. Bebler je naglašal, da so jugoslovanske zahteve napram Italiji povsem slične onim, katere drugi narodi stavljajo glede ozemelj, katera jim pripadajo. Zahteva za povratek Primorja se prav nič ne razlikuje od žalitev drugih narodov, ki ho-čijo nazaj kar je njihovo, je dejal.
Ogromna večina ljudstva, ki živi na Primorskem je slovenska in govori slovenski jezik, je na-glasil s poudarkom, in to navzlic silovitemu zatiranju, pod katerim so morali trpeti več kot dve desetletji pod italijansko vlado. Njih zahteve so upravičene, je dejal, in nikdo jim ne sme kratiti pravice, katero zahtevajo zase, namreč, da postanejo del nove Jugoslavije.
PRIZNANJE "PROLETARCU"
Povver Point, Ohio. — Tak je
Proletarec bil, tak je in tak bo," je zapisal urednik v odgovor naročnici, ki smatra, da je ta list zgrešil svoj cilj. V dokaz, da se z urednikom strinjam, obnavljam ob tej priliki naročnino in prispevam $3 listu v podporo.
Prijatelj Lowsha mi je pred nekaj tedni rekel, da se mu Proletarec zato dopade, ker ljudem naravnost pove kar misli o njih 1 in pa ker le resnico piše. Mož je garal v Avstriji in v Nemčiji ter čez 40 let v Ameriki. Za seboj ima nič koliko zivljenskih izkušenj in zna ločiti laž od resnice.
Naročnino na Proletarca ponavljam že mnogo let. In tudi kak dolar v tiskovni sklad mu prispevam, ker vem. da je to list resnice in glasnik pravice. Mar se naj ga radi tega označuje za list "pod komunistično diktaturo"? Nihče, ki "Proletarca" čita z razumom, ne bo tega storil.
Seveda, vsem se ne more ustreči. "Proletarec" izgubi naročnika ali naročnico tu pa tam zato, ker ne piše v korist Fotiča, Petrove Jugoslavije, kleri-kalizma in carizma. Mene bi "Proletarec" kaj hitro izgubil, ako bi pisal tako kot "svetovno-znani" fašistični lažnjivec. Cenjeni urednik, jaz ti tako povem, da le piši kakor doslej, kajti samo na ta način sc boš držal resnice.
Upam. da so tudi drugi čita-telji "Proletarca" takega mnenja in te spoštujejo za tvoje dobro urejevanje tega delavskega lista.
Tudi jaz se nc strinjam, da so šli naši ameriški vojaki na Japonsko in v Evropo samo na uro gledat in se boriti ter umirati ne da bi vedeli za kakšne ideale.
In tudi dvomim, da bi bilo mojih pet sinov še živih, ako ne bi bila Rusija tako herojsko za-
vijala nacijskega vratu. Štirje
(moji sinovi) so se bojevali na suhem, na morju in v zraku, na Japonskem, v Afriki in v Evropi. Peti (sini pa je bil poslan v Italijo ko je bilo vojne že konec in je še sedaj tam.
Verjamem, da bi Rusija sama • brez ameriške pomoči ne mogla zbiti zverinskih nacistov na kolena Tudi dvomim, da bi m\ ^la Amerika sama Nemčijo i>olnoma premagati bi •/ Rusije^ Vojna bi bila trajala dalj in kdo-\ ve, kakšen bi bil njen konec, če ne bi bilo vzhodne fronte. Kot smo čitali, so imeli Nemci ne samo raketne bombe, ki so jih pošiljali nad Anglijo, ampak že skoro dogotovljena razna druga moderna mehanična orožja. Atomsko energijo so že skoro imeft v pestih. In če ne bi bilo tako strašne ofenzive iz vzhodne fronte, in potem iz zapadne. kdove, koliko naših fantov bi še padlo, če bi Nemci mogli svoje dve fronti držati in medtem izpopolniti svoje morilne iznajdbe!
Vsi vemo, da je bilo v minuli vojni izgubljenih več ruskih življenj kot pa ameriških in angleških skupaj. Hvaležni moramo biti tudi pokojnemu Rooseveltu, ker je tako izvrstno poskrbel za mobiliziranje ameriške industrije, da je lahko producirala noč in dan zaveznikom v pomoč. In naši vojaki so se tudi izkazali kot eni izmed najboljših.
Matt Tušck.
"Čistka" v uniji avtnih
delavcev
Novi predsednik unije avtnih delavcev Walter Reuther je na seji eksekutive meseca aprila dejal, da se bo držal pravil, ki določajo, da fašisti in komunisti ne morejo biti v njeni službi. Ob enem je obljubil, da ne bo vpri-zoril kake histerične gonje proti njim (komunistom), pač pa nadomestil nezaželjene organizatorje s takimi, ki bodo na prvem mestu delali za unijo, ne pa za svojo stranko.
Noizvoljene unijske uradnike mu najprvo predlagajo distrikt-ni ravnatelji, nekatere pa sme imenovati sam na svojo roko. Vse najete organizatorje in druge mora potem potrditi ekseku-tiva. Ona jih ima pravico odkloniti, toda ne pa najeti, kajti to je predsednikov privilegij. Izgleda, da bo v avtni uniji <UAW-CIO> še precej homatij, predno se umiri.
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
V. IZKAZ Clarendon Hills, 111. Joseph Oven
$5.00.
Chicago. 111. Po $5: Fred A. Vider in Mirko Kuhel: po $2: Peter Verhovnik in Frank Debcljak; Frank Peterlin 50c, skupaj $14.50.
Cicero, III. Anton Slabe $5; John Korun $2. (izročila Angela Zaitz); Matt Kure $1, skupaj $8 00.
Miluaukce, Wis. Frank Maroh $1.50.
Springfield, lil. John Goršck, st., $5.00.
Pueblo. Colo. Frank Boltezar 50c. (Poslal Ludvvig Yoxey.)
Arma. Kans. Anton Shular $5.00. • Cleveland, O. Frank česen $5.00.
Fairport Harbor, O. Lovrenc Baje $1.75.	,
Shebovgan. Wis. Frank Stih $1.50 Cleveland, O. August Komar $5, Frank Ipavec $1. skupaj $6. (Poslal John Krebel.)
Ročk Springs. Wyo. John Porcn-ta $2. (Poslal Frank Remitz.)
Kemmerer. Wyo. John H. Krzis-nik $1.50
Skupaj $57.25. prejšnji izkaz $394.51, skupaj $451 76
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. j Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
telefoni i canal 7172—7173
;	ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST
1	PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO
,	OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
+^tttttl tl ♦ #4 ♦♦
|BARETINCIC & SON j j	ADRIA PRINTING CO. i
Tat MOHA\VK «707
II 1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL ;
];	PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
1 ♦MlHIHMIHMMHIMHM44HMHHHIHIMMMMj
POGREBNI ZAVOD
T 1. 20-M1
424 Hroad Street JOHNSTOWN, PA.
4
fftOUlAKfcl
ANTON SHULAR:
Klaii«vanii«ka kriza
Help VVanted Help VVanted Help VVanted I Help VVanted
Lani končana vojna je postavila svet na glavo v mnogih ozi-rih. Eden izmed povojnih problemov tej deželi je, kje dobiti stanovanja, posebno za vraču-joče se vojake, ki si hočejo postaviti svoje lastno "domače ognjišče". Pa vprašujejo, kako, da nima doitfovina, za katero so se tepli, zdaj zanje niti poštenih stanovanj! V kongresu pa študirajo kako rešiti ta problem, da ja ne bodo prizadeti profiti špekulantov z gradbenim materialom.	\
V Evropi jc vojna vihra porušila nešteto domov in človeških bivališč, da sedaj veliko ljudi tam živi v brlogih in napol po-' drtih poslopjih. V Ameriki je pa „nastalo pomanjkanje stanovanj, ker se jih med vojno ni gradilo. Gradbeni material in delovne moči so bile porabljene za hitro končanje vojne. Zdaj pa dan za dnevom čitamo iz vseh krajev poročila o pomanjkanju stanovanj in kar je še slabše, da je v bližnji bodočnosti zelo malo izgledov za kako izdatno odpo-moč v tem oziru.
Mladi pari iščejo stanovanja potom oglasov in ponujajo nagrade celo v takih krajih, koder je bilo prejšnje čase stanovanj na pretek.
Pa tudi hišni posestniki niso zadovoljni s sedanjo situacijo. Kadi bi izrabil priliko za zvišanje najemnine z motivacijo, da se je vse podražilo, davki, popravila in vzdržavanje hiš. pa jim zabranjuje zvišanje vladno "zamrznjenje"- stanarine.
Moj znanec, postaran Poljak, ima v okolici pol ducata štiri-sobnih lesenih hiš. V mladih letih je vsak cent utaknil v te hiše,češ, da se tako dolar najboljše obrestuje. Res, da se mu je za-casa prosperitete to izplačevalo, ko je imel vse hiše v najemu; toda, začasa "kr.ize, ko ni bilo dela tod okrog, ko je imel le pol stanovanj v najemu in prejemal od njih le po nekaj dolarjev, je pa bila drugačna zgodba. Pa se je oni dan oglasil pri meni, da narediva prošnjo na vladno agencijo OPA za dovoljenje zvišati stanarino "slamnati" vdovi, ki živi v njegovi štirisobni hiši s par precej odraščenimi otroci.
Pojasnjeval mi je, da je ves ras vojne deiala v municijski industriji in dobivala prilično pla-1 čo, toda stanarino pa plačuje še vedno po predvojni meri, pet dolarjev mesečno; želi, da se mu jo dovoli zvišati na sedem dolarjev mesečno. Vem, da lahko plača, zdaj se mi pa še roga, ko sem jo vprašal za višjo stanarino, češ, prisili me, če me moreš!
Hm. pa to, po modrih ukrepih vladne agencije, ni zadosten razlog za zvišanje stanarine. Morava navesti kake bolj tehtne in opravičljive razloge, sicer bo prošnja šla v koš. Pa mi je našteval: položil sem nove vodne cevi v hišo. popravilo dimnika in strehe, višji davki in zavarovalnina in take stvari. Res, pametnemli^oveku se zdi, da so to že zadostm^tn opravičljivi razlogi za zvišanje stanarine v teh čacih, za štirisobno hišo od pet na sedem dolarjev mesečno.
Izpolnila sva tozadevno listino — prošnjo, ki je obsegala več strani in vsebovala vsa mogoča vprašanja, od zdravstvenega stanja prababice pa do cen letošnjih češ pel j, in odposlala na pristojno mesto. Kmalu je prejel odgovor, da je prošnja odklonjena ker ni navedel zadostnih razlogov za zvišanje stanarine. "Pravijo, da je postava narejena zato, da protektira poštenjaka, pa v resnici protektira tudi lumpa in sleparja," se je hudo-val.
Kako se je to stanovanjsko vprašanje spremenilo v par desetletjih! Se spominjate, ko smo pogosto čital i v časopisju o ,4ghosttownu"? Na primer, kjer je edina industrija v kakem malem mestecu ali vasi zaprla vrata, pa so morali stanovalci iti s trebuhom za kruhom.
■mm-
Posebno pogosto se je to dogajalo po rudarskih naselbinah. Ostala je vrsta za vrsto praznih in zanemarjenih lesenih tri in štirinadstropnih hišic. Kmalu so bile tudi brez oken in vrat. V bližini so namreč še živeli ljudje in čakali "boljših" časov, pa so se okoristili z lepo priliko, da so se založili z okni in vrati ta
lep čas naprej. Začasno je bilo treba vse to kum skriti, če je slučajno kompanijski podrepnik privohal mimo. Navadno takole na večer, v mraku, si vedno lahko videl možaka, ki je snemal okna ali vrata raz kompanijskih bajt in z dolgimi opreznimi ko-1 raki.izginil za voglom. Sicer so pa bila okna praznih hiš prva i tarča paglavcem, ki so se kosali. | kateri zna bolje s kamnom za- j deti.
In če družba ni nameravala v bližini odpreti nov rov, da bi hi-1 šice prepeljala v "novo" našel-! bino, jih je dala na prodaj.. Na- j vadna cena je bila 25 dolarjev za trisobno in okrog 50 dolarjev za štirisobno hišo in nobenega navala ni bilo od strani kupcev. Ljudje so jih kupovali za prede- j lavo in izboljšanje svojih do-! mov, za hleve, kokošnjake in i druga gospodarska poslopja.
Prišla mi je na misel lastna izkušnja, ko sem igral vlogo hiš-1 nega posestnika, ki "oblastno") pobira stanarino. Stvar je bila ta: Delo v rovu. kjer sem delal več let, se je bližalo h koncu, i Poleg tega je pa tudi družina silila, da se preselimo' v bližnje mestece, kjer je saj nekoliko več življenskih udobnosti. Tako smo! se odločili za selitev. Toda kam s hišo? Seliti s seboj stane nekaj stotakov in poleg tega človek še ne ve kako mu bo ugajalo v novem kraju, če se bo vredno tam stalno naseliti ali ne. Pa dajmo v najem! Toda dobrega in poštenega najemnika je težko dobiti. Večinoma vsaka poštena in podjetna delavska družina, ki zna kolikor toliko gospodariti, si skuša ob prvi priliki ustanoviti lasten, če še tako skromen dom, da je tako neodvisna od tujega gospodarja.
Vendar se je kmalu našel najemnik. "Slišal sem. da se nameravate preseliti," me je na pošti nagovoril Amerikanec, ki ni bil na najboljšem glasu v naselbini. Znano je bilo, da ima veliko družino in da se pogosto seli iz enega v drugo stanovanje in da povsod pusti dolg na stanarini. Razumljivo, da nisem bil posebno navdušen za tega najemnika. "Daj meni v najem; stanarino bom plačeval naprej in dobro skrbel za hišo in druge pritikline," je sksdkobesedno silil vame. Premišljeval sem kaj bi, ker sem ga dobro poznal, da mu pošteno, trdo delo, ne uiši posebno; drugega dela pa v taki naselbini ni.
Ampak izbire ni bilo. Če pustimo prazno, bodo pa itak vse razbili in raznesli. "Dobro," sem dejal. "Dam ti v najem, če boš držal besedo in redno plačeval stanarino ter skrbel, da se ne bo delalo škode na poslopjih. Da pa boš laglje izhajal ti bom računal zelo nizko stanarino. Plačeval boš samo pet dolarjev mesečno."
Mislil sem si, več ko mu rečem, višja bo knjižna izguba, če ne bo plačeval, morda bom ložje dobil od njega po nekaj dolarjev na mesec.
Torej, imel boš štirisobno hišo v dobrem stanju, hlev za par krav in krmo, klet, lepo zasajen vrt in druge pritikline. Pogodila sva se, da se preselimo s prvim prihodnjega meseca. ' Na moje začudenje je potegnil pe-tak iz žepa, češ, plačam kar v naprej. Kje je dobil ta petak mi je še danes uganjka. No, sicer je pa bil to prvi in zadnji denar, ki sem ga dobil od njega za stanarino.
Ker ni bilo par mesecev potem nobenega duha o kaki ponovitvi stanarine, sem se odločil, da greta osebno pogledati kako in kaj. Kako da gospodari novi najemnik in kaj je z ostalo najemnino. Ni vrag, da ne bi zmogel tistih par dolarjev stanarine. Najbrž mu je nerodno pošiljati po pošti, pa čaka, da se osebno oglasim pri njem.
Kar nekako čudno mi je bilo pri srcu, ko ustavim avto pred hišo, na katero me je vezalo desetletje prijetnih, in nekaj tudi grenkih spominov. Fred hišo me je pozdravil kup praznih kosK tarnih škatelj, kup pepela in razne druge šare Kokošnjal^je bil podrt in očividno kurijo z lesom.
Po daljšem trkanju na vrata mi je odprla najemnikova žena, vidno nejevoljnega obraza, vsa
zamazana in zanemarjena. Vem. da je pred leti vihala nos nad "zelenimi" in "primitivnimi for-eignerji?. V kotu na tleh je sedelo par napol nagih bledolič-nih in vidno bolehnih otrok; starejši otroci so se pa pretepali v sosedni sobi. Par pobitih oken je bilo zamašenih s cunjami, stene zamazane in stenski papir je visel od stropa in sten kar v kosih. Vse je pričalo o revščini in pomanjkanju.
"Kje je mož? Ga še ni z dela?"
"Kaj še! Vlači se okrog in pije že par dhi", je bil njen odgovor.
Opazoval sem to mizerijo in kar nerodno mi je bilo vprašati za stanarino. Končno je sama pretrgala molk in povzela besedo, rekoč: "Vem, treba je plačati stanarino, pa ne moremo in tudi ne vem kdaj bomo zmogli kaj plačati. Se celo kadar mož dela, slabo zasluži; pogostoma pa kar izostane z dela in zapije še tisto kar zasluži. Ampak, kot vidite, treba je nadomestiti ubito steklo v oknih, prenoviti ves stenski papir v sobah, očistiti in prebarvati vrata in drugo, kar seveda vse spada hišnemu lastniku."
Kar zazijal sem od začudenja! Predrzni pa so tile ljudje! Na tak način mi vest pač ne bo ni-koii očitala, da sem koga po bur-žvazni metodi odiral z rentom in najemnino. Pograbil sem klobuk in že med vrati pripomnil, da pričakujem da prvo poravnajo stanarino in potem šele bomo videli, kaj da se da potrošiti za popravilo stanovanja. Kaj je odgovorila, nisem čul ker sem bil že na cesti.
Spet je poteklo nekaj mesecev in ker ni bilo še nič čuti od mojih najemnikov sem jih pismeno vprašal, kaj je s stanarino. Toda očividno so bili navajeni takih tirjatev kot berač mraza.
Čez pol leta se pa le spet osebno napotim pogledat, češ, mor-(Konec na 5. strani.)
Help VVanted
OPERATORS
Single needle pinking double needle on slips. — Top vvages Guaranteed rates. Steady year rnund Paid vpeation«. IIINDEL MFG. CO. «51 South Wells, 7th floor. •
OPERATORS Experienced on better dresses. 5 Day VVeek — Good Salary
Apply MARGUERITE PICK 127 E. Chestnut, Room 228
MEN SUPER VISORS With Meehanical Background
GIRLS and Women SOLDERERS & ADJUSTERS Good VVages COMAR ELECTRIC CO. 3150 N. Washtenaw •
NAILERS WOODEN BOXES Time and 'a over 40 Hours LORD &c BUSHNELL,
LUMBER 2424 SOUTH LAFLIN
MALE and FEMALE Couple needed for GARDEN
and HANDYMAN Excellent VVorking Conditions Good Pay STATE 7672
MAIL B O Y S 40 Hour VVeek Good Salary SINCLAIR REFINING CO. 2540 VVest Cermak Road Crawford 2000
YOUNG LADY Interest ing "frhoto" VVork No experience.—No canvasing Salary plus commission See Mr. Hamel Nelsner Bron. Fhoto Studio 3231 N. Lincoln Avenue
BUSHELMAN Steady Work Good Pay and Excellent
VVorking Conditions 1015 VVEBSTER AVENUE
DESK CLERK VVith .Tome knowledge of book-keeplng. Hours: 3:30 to 11:30 P M Call Mr. Wiley D R E X E L 3200
KEY PUNCH OPERATOR
Numeric t. B M Experieneed— 5 Da.v VVeek SINCLAIR REFINING CO. 2540 We.1t Cermak Road Cravvford 2000
OPERATORS
Experienced On Ladies Waah Dresses. Night and Day Shift. VVork by Section«, — Highest Fiece VVork Pay„ Extra Bonus, Night Shift from 1 to 10 P. M. Duily Shift from 8 A. M to 4 30 P M
MODEL GARMENT CO.
231 SO. GREEN STREET
4th FLOOR
MACHINISTS
Exp. Maehine Operators
Experience Not Neces»aryM Top VVage«—Plenty of Overtime. Good VVorking Conditions
C. M. DRINKVVATER & CO.
23*3 SO. MICHIGAN
MEN & VVOMEN
For LIGHT FACTORY VVORK STEADY VVORK—GOOD PAY Pleasant Plaee to Work
JOYCE 7 UP BOTTLING CO.
5341 WEST A DAM S STREET
VVE NEED AT ONCE (Experienced)
M/7//ng Maehine Operators
Steady — 40 Hours VVork Time and 4 Over 40 Hours
MAPLEVVOOD MACHINERY CO.
2«34 FULLERTON AVE. VVE NED MEN
RADIO TECHNICIANS
Expert Radio Test Men, Radio Engineers, Produetion Super« visor, Field Test Supervisors.
Mechanics. Trouble Shooters HIGH PAY
MAGNAVOX CO.
737 N. MICHIGAN
De I aw are 1707
VVOMAN
(Domestic)
For Family in River Forest
VERY GOOD PAY EXCELLENT QUARTERS
Call Office
Lawndale 2500
EXT. 17
MEN-MEN
FREIGHT HANDLERS
START AT 77 », jc AN HOUR HOj- AFTER 30 DAYS
NORTH PIER TERMINAL CO.
509 E. ILLINOIS STREET
Sewing Maehine Operators
STEADY EMPLOYMENT Hours from 8 to 4:30
Kabo Corset Co.
MONroe 1010
JANITORS
Steady Job GOOD PAY
Room 833
400 W. Madison St.
JANITRESS
Steady Job GOOD PAY
Room 833
400 W. Madison St.
DUPLICATING • Maehine Operator
GOOD SALARY
ABBOTT LABORATČRIES INTERNATIONAL CO MPANY
__ 919 N. MICHIGAN
MEN
Experienced at Furniture
Good Plače for
Cabinet Makers & Edge Sanders
We have a good training program for young men. VVe teach to make furniture. Good pay while learmng Fast advance-ment. — Apply
J. L. METZ FURNITURE Company
252 WILDWOOD
HAMMOND, IND.
MEN
STEADY — FULL TIME
PRODUCTION VVORK No Experience Necessarv 5 DAY VVEEK
Apply Superintendent
COCA COLA BOTTLING Company
6410 HEST FULLERTON
Corner Narragansett
BRUSAČI
CUTTE—SURFACE CYLINDRICAL O. D CYLINDRICAL FORM THREAD GRINDERS IzkuSeni ali brez izkuSnje Stalno povojno delo Dobra zajetna plača
C. H. GEMMILL CO.
1722 W. IK BBARD
Havmarket 6266
GIRLS
TYPIST AND ASSIST ANT
PAYROLL CLERK ALSO STOCK ROOM CLERK AND TYPIST
Permanent Position
ALADIN RADIO INDUSTRIES
501 VVEST 35th STREET
VVOMEN
Shorf hours to suit your needs
Light Assembly Work
Parfait Povvder Puff Co.
1500 N. OGDEN AVENUE
5 FUR COAT FINISHERS Good pay — 5 da.vs 40 hours vveek. — Exeellent working
conditions Stipreme Fur Dressing Co. 2228 N. Pulaski Rd. Spaulding 4242
MEN
For Varigus Jobs in Floor Covering Establishment Steadv VVork VROOMAN CARPET CO. 809 VVest Madison Street OAK PARK. ILL.
GIRLS — VVOMEN MACHINE OPERATORS (Experienced) — Best. VVages ROSEMAN GARMENT CO. 307 VV. Van Buren St.
A R T I S T Photo Retouchers (Experienced in Catalog VVork) BERLET - ANDERSON MARLIN, Inc. ANDover 1027
GIRLS For General Office VVork
$25 — 40 Hour VVeek
Paid Vacation Phone VVABASH 0835
T Y P I S T and General Office VVork 5 Da.v VVeek Loop Office Good Salary
Phone Mr. McCALLA DEARBORN 8260
HOUSEHOLD VVOMEN to lake over Household in modern, confortable Home. Fam-mily of grown ups. Exc. Trans? portatlon. Good pay. Call LONGBEACH 8198
CLEANING VVOMEN to clean Windows twiee a week Good pay and transportation pay. — Telephone at once
LONGBEACH 8198
GIRLS - V/OMEN
Maehine and Assembly VVork No Experience Necessary Steady Jobs —- Good Pay
Good Men—Machinists
Apply
MERKLE-KORF GEAR CO
213 NO. MORGAN ST.
T A I LOR
Examiner and Fitter
STEADY VVORK
Freee Hospitalization Bonus, Vacations, etc.
Ma/er - Lavafy Co.
2143 LINCOLN AVENUE
PAN MAN
FOR
HOT & COLD PANING
TOP PAY EXCELLENT FUTURE
CHICAGO CONFECTIONERS, INC
1014 W. CONGRESS STREET
Monroe 0886
i
Girl-lnspectors
to inspect motion pieture films. No exp. nec., vvill take begin-ners. light sitting vvork, § day vveek, time V* over 40 hours; paid vacation after 6 months, kroup insurance.—Apply novv for a good steady job.
Soundries Dist. Corp.
209 W JACKSON, Room 310
GIRLS - MEN
FOR
ASSEMBLY & PACKING
No Experience Necessary
Nygren-Dahly Co.
218 N. JEFFERSON
4th Floor
SCREW MACHINE
and
Turret Lathe Operators
<West Side Piant) Good Transportation Overtime—Night Shift
NATIONAL STAMPING & ELECTRIC WORKS
3212 VVEST LAKE STREET
Mr. VVaters — Kedzie 2968
GIRLS - WOMEN
TO LEARN
GAUGE TESTING
Earn $29.75 per vveek vvhile learning. Hours: 7:30 to 5. Sat. 7:30 to 4
JAS P. MARSH CORP.
2073 SOUTHPORT
FILE CLERKS
5 Day VVeek—Permanent Position—Good Pay SINCLAIR RfcFINING CO. 2540 VVest Cermak Road Cravvford 2000
GIRLS - VVOME N
Povver Maehine Operators
<EXPERIENCED)
PHONE *
Randolph 2385
GffiLS & VVOMEN
Bonnaz Embroidery Maehine Operators
<EXPER1ENCED)
PHONE
Randolph 2385
GIRLS & VVOMEN
17 TO 45 Year$
(FOR)
PACKING & INSPECTING Cologne & Povvder Products
Rest Periods — Uniforms Furnished
Excellent VVorking Conditions
55 E. VVashington
(ROOM 600) .
ACCOUNTANTS ASSISTANT
Must Have Good Basic Accounting & Bookkeeping Training
(Experience preferred)
(Spring Division)
BORG VVARNER CORP.
25th & Madison Street Bellwood, III.
block from Blue Bird Bus Bird Bus and VVestchester 'L')
UNSKILLED HELP
NEEDED AT ONCE
BOYS & MEN
Stock VVork
GIRLS & VVOMEN LIGHT FACTORY VVORK
GOOD PAY Automatic Inereases Time 'i for Overtime
PHOENIX PABST - ETT
218 W. Ohio Street
(FAMOUS DRUG CONCERN NEED AT QNCE>
GIRLS and WOMEN
AGE 18 TO 45 YEARS NO EXPERIENCE NECESSARY
PACKERS A SHIPPERS
GOOD VVAGES — PIECR WORK — 5-DAV VVEEK VVE TRAIN YOU
Ideal VVork in g Conditions — M on ls at Cost "Excellent Transportation"
LANTEEN MEDICAL LAB. CO.
m N. FRANKLIN <5th Floor) EMPLOYMKNT OFFICE
GIRLS and WOMEN
Light Assembly VVork
No Kxperience Nece*sary. — (Modem Plant) Good Starting Rates—Automatic Inereases—Paid Vacations
"MANY COM P ANV BENEFITS" (APPLY EMPLOYMENT OFFICE)
5013 North Kedzie Avenue

Iz SANSovega urada
_ 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL
Jugoslavijo hočejo kaznovati
V drugi svetovni vojni je Jugoslavija utrpela ogromne materialne izgube. Škodo, ki so ji povzročili fašisti in nacisti, je njena komisija ocenila nad devet bilijonov dolarjev. Svoja življenja je položilo na domovinski oltar milijon sedemsto tisoč Jugoslovanov. Vojnih ujetnikov je imela 175,000, interniranih po raznih koncentracijskih taboriščih Nemčije in Italijo jo bilo 320,000 nesrečnežev. Nt prisilno delo je bilo odgna-nih v Nemčijo 270,000 ljudi, 530,000 pa je bilo izseljenih iz svoje rojstne grude in naseljenih v tujino. Na ta način je bilo posredno prizadetih nad tri in pol milijona Jugoslovanov — 23 odstotkov vsega prebivalstva Porušenih jo bilo 504,160 poslopij. ali 20'i vseh poslopij Jugoslavije, in 3,300,000 ljudi je ostalo brez strehe.
Poleg označenih ugotovljenih podatkov pa je treba še posebej upoštevati velikanske izgube, ki jih je v tej vojni utrpela Julij-kn krajina Goriška, Slovensko Primorje, Trst in Istra. Ubitih je bilo 42,800 ljudi, zaprtih in deportiranih v koncentracijska taborišča pa 95.460 Popolnoma uničenih je bilo 19,357 poslopij. Ta del jugosk vanskega ozemlja, ki ga Jugoslavija zahteva od Italije, je prispeval v letih 1944-45 okrog 45,000 vojakov, ki so se borili v jugoslovanski narodno osvobodilni vojski. Med temi je bilo 30,000 Slovencev in Hrvatov ter 15,000 Italijanov.
Jugoslovanska narodnoosvobodilna vojska je takorekoč sama osvobodila svojo domovino in jo očistila sovražnih tolp, obenem pa tudi osvobodila vso Julijsko krajino izpod fašističnega jarma. Porušila je vse, kar je bilo starega, in ustvarila novo ljudsko oblast. Julijska krajina je odločno pokazala, da hoče postati del Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Vse te velike žrtve narodov Jugoslavije in vse njihove zasluge za zavezniško zmago nad nacifašizmom pa »o biie pozabljene, čim je Jugoslavija pokazala, da hoče korakati po svoji lastni poti, po novi cesti, ki vodi do pravega miru in srečnejše bodočnosti njenega ljudstva.
Sedanji zaključki, sprejeti na konferenci zunanjih ministrov Velike Britanije, Sovjetske zveze, Francije in Amerike, jasno kažejo, da hočejo zapadne velesile Jugoslaviji kratiti pravice, ki naravno pripadajo vsakemu narodu v njegovem prizadevanju za združenje njegovega prebivalstva in njegovih zemlja in katere si je Jugoslavija še bolj utrdila s svojim doprinosom za skupno zavezniško zmago.
Sovjetska zveza je edina, ki
si je upala javno zavreči fiksne načrte anglo-britanske kombinacije, potom katerih bi Slovenci zopet bili razdeljeni med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo ter izločeni od jadranske obale. V očeh gospodov Bobebe (Byrnes, Bevin in Bidault) so slovenski Primorci še vedno navadno govedo,' za katere lahko baranta-jo po svoji poljubnosti. V svojem fanatičnem strahu pred Slovani, ki hočejo sami gospodariti v svoji hiši, se opirajo na dema-goške argumente, s katerimi se zlasti naš lastni Byrnes upravi Čeno smeši pred svetovno avdi-jenco in z njegovo diplomacijo neopravičeno smeši ves ameriški narod. Kaj pravi?
Ker je v Trstu več Italijanov nego Slovencev, mora spadati Italiji. Ker pa Trst ne more živeti brez svojega zaledja »ki je stoodstotno slovensko), naj tudi >osredna okolica pripada Italiji. S posredno okolico pa meni /so zapadno Istro ter Slovensko Primorje in Goriško zapadno od takozvane "Wilsonove črte". Po njegovem mišljenju bi bila prava etična meja med Italijo in lugoslavijo ona, ki bi dajala ;>ol milijona Jugoslovanov Italiji, petdeset tisoč Italijanov pa lugoslaviji.
Gospod Bvrnes je obenem izustil besede, ki jasno pričajo, da na tej konferenci ne zastopa irugega nego Italijo samo. "Nobena italijanska vlada ne bo :x)dpisala mirovne pogodbe, če izgubi Trst!" Katera nemška vlada pa bo podpisala pogodbo, ko ne bo Prusije, Šlezije in vzhodne Nemčije? Ko ne bo Po-rurja in Porenja? Katera japonska vlada bo podpisala pogodbo, ko bo izgubljena Mandžurija in Koreja in Kurilski otoki in vse otočje v Pacifiku?
Mar vprašamo ujetega steklega psa, če bo cvilil, kadar mu pošljemo kroglo v možgane?
Mar je gospod Bymes vprašal: Bo li Jugoslavija podpisala mirovno pogodbo z Italijo, če bi zgubila pol milijona ljudstva, ki se hoče na vsak način pridružiti svoji rojstni deželi?
In "Wilsonova" črta? To so izdelali "veščaki" potem, ko je VVilson uvidel. da sta Anglpška in Francija že leta 1915 obljubila Slovensko Primorje, Trst. Istro in severno Dalmacijo Italiji, ako napade Avstrijo in Nemčijo. Wilsonova misel je bila, da pridejo vsi slovenski in hrvatski kraji pod Jugoslavijo. Njegova črta je bila nekak kompromis, da bi bila rešena repu-tacija ameriškega predsednika. Toda Wilsonovo črto je italijanski premier Orlando zavrgel in zahteval od Francije in Anglije, da svojo judeževo obljubo iz-polneta. Danes je zopet Wilso-nova črta v ospredju. In kdo pravi, naj bi to bila pravična meja? Gospodje Bebebe in si-gnor Gasperi.
Zatem se je gospod Byrnes
VAŽNA NOVA KUHARSKA KNJIGA ZA AMERIŠKE SLOVENKE
'SLOVENSKO-AMERIŠKA KUHARICA'
Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJŠEK
KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA 2ELELA IMETI!
Poleg obilnega Informativnega gradiva tvoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska jedila — V njej je tudi ANGLEAKI ODDELEK, kjer so v angleščini podana po)asnila in recepti za take naše Jedilne posebnosti kot POTICE, AARKLJI, KRAPI, BUHTELJ-NI, CMOKI itd. — To bo našim t« rojenim kuharicam selo dobrodošlo in se jim ne bo teiko navaditi pripraviti "speciall-tete", ki so Jih vedno tako rade imele doma.
Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE, BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večini naftih gospodinj in kuharic zelo dobrodoftla.
«
Nova knjiga ima velikost 8x5Vi InČe, obsega skoro 500 strani, (40 poglavij), ter Je vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi Črkami.
Cena $5.00 s poštnino naročji,a sprejema
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE.,
CHICAGO 23, ILL.
zmislil na plebiscit, ki je sicer demokratičen način za razrešitev lokalnih vprašanj, če se vrši pod poštenimi pogoji in razmerami, katerega pa so iztuhtali gospodje Sforza, Salvemini in drugi italijanski patriotje. da Italiji rešijo, kar se rešiti da. Plebiscit naj bi veljal le za teritorij zapadno od Wilsonove črte. kjer je podeželje slovensko in hrvaško, večja mesta pa imajo italijansko večino. Ker se v tem teritoriju nahaja tudi okupacijska zona A, kjer so anglo-ameriske vojaške oblasti odprto sovražne Slovencem in Jugoslaviji, je lahko uvideti, |>od kakšnimi razmerami bi se plebiscit izvršil. Jugoslavija je že imela bridke izkušnje s plebescitom na Koroškem, ki so ga "nadzirale" angleške in italijanske čete.
Očividno je, da konferenca ne bo dosegla zaželjenega uspeha, dokler se Molotov upira pritisku gospodov Bebebe in neustrašeno zagovarja jugoslovanske interese, ali dokler ne paidejda ni hiše in ne najemnika več do kakega kompromisa
I lijo res že v naprej izvršena
Seveda, ker vseh .dni še ni konec, se bo borba za uveljavlje-nje načel nadaljevala in bo trajala dokler ne zmagajo.
Komentarji—
(Nadaljevanje s 1. strani.) dobila Srbija, oziroma Jugosla-| vija. George je šel v Beograd in vprašal tam socialiste, čemu kaj 'ie store, da se bi temu zaosta-1 lemu ljudstvu pomagalo iz igno-rance in revščine. Pa so rekli, da se ne more nič ukreniti za-j nje, ker se vlada ne briga. Sedaj i se vlada briga, kar starokopitne-žem v gorah Bosne in Hercegovine ter drugod ni všeč, a posle-jdice bodo dobre za njihne otroke.
Associated Press poroča iz j Beograda tli. maja) o Milošu j Mikovu, ki je pregledaval obleko, poslana iz New Yorka potrebnim v pomoč. Ko je pregledoval kožuh, je zatipal pri ov-1 ratniku nekaj trdega. Odstrigel je podlago in dobil pod njo $600 in hranilno knjižico. V žepu kožuha pa je bil naslov pošiljalke iz New Yorka. Ko je kožuh oddala, je nedvomno pozabila na -kriti denar. Miloš je poskrbel, da ga je dobila nazaj in bančno knjižico.
nik SANSa F. A.,Vider.	tako na cesto ne morem; in če V	so se italijanski
Cieveland, O.: Koncert Glas- tudi izpraznijo stanovanje bo mornarji lotili angleških godbe-bene matice in zbora Zarja na treba vzeti v roke precejšnjo nikov ravno ko so hoteh pnceti Spominski dan 30. maja v avdi- vsoto za popravilo, predno bo s koncertom v parku. Strgali so toriju SND.	apel primerno /a stanovanje, inlz dro8a an«leško ^stavo in po-
Št. Catherines, Ont.: Filme iz potem se morda vsa ta komedi-Jugoslavije predvaja podruzni-fja znova prične. Sicer pa. kdo ca št. 12 SPZ Ble*d 1 in 2. ju. mi jamči, da ko drugič pridem nija.	'	spet okrog, da bo sploh še Viiša
San Francisco, Cal.: Prodva- tam, da ne bo šla za hlevom? janje filmov iz Jugoslavije 9 "Daj sem denar! Hiša je tvoja junija	in lastninsko pravico dobiš ko b,l°' da s0 P»«kali urade
Pueblo, Colo.: Plesna veselica se oglasiš pri meni." Sel sem 1,st,cn,h m komunističnih casm-19. maja; predvajanje filmov ž njim v stanovanje in odštel kov in jih napadli. Enega komu-16. junija. Prirejajo skupne po- mi je sto dolarjev, družnice SANSa in domača dru- Kar oddahnil sem se kot že štva.	dolgo ne. Zdaj je konec jeze in
Cisti dohodki gredo v sklad sčasoma bom pozabil na vse te otroške bolnice. Kojaki, udfcle- neprijetne izkušnje z vlogo hiš-žite se teh prireditev ter po- nega jx>sestnika magajte graditi dom zdravja slo- Zanimalo me je kako je novi venski mladini v opustošeni Slo- lastnik izpraznil hišo. Ob prvi
MORJE PODPISOV, ki so jih nabrali Američani Jugoslovanskega porekla In pa njihni slmpatičarji v podporo lahtevam Jugoslavije po Julijski krajini, morda niso veliko zalegli, a če se pomisli, da jih je bilo uabranih okrog 60,000, je bilo treba za izvršitev te akcije veliko dela. Gornja slika priea predložitev teh peticij merodajnim oblastim.
tegnili italijansko nanj. Sploh postajajo Italijani čezdalje bolj nemirni. Pred par tedni so bili iz Rusije poslani italijanski vojni ujetniki. Prvo, kar so storili, ko so prišli domov v Italijo, je
ven i ji!
Mirko G. Kuhel, tajnik.
Stanovanjsko kriza
(Konec na 4. strani.)
pri
vprašanjih, ki so vitalnega pomena za Anglijo in Francijo, v zameno za ugodno rešitev italijanske razmejitve. To je vse problematično. Lahko pa računamo na to. da bo na tej konferenci zmagal oni, ki še ni izčrpal vseh adutov.
Molotov je pravilno izrazil mišljenje slovanskega sveta, ko je rekel, da je namen gospodov Bebebe Jugoslavijo kaznovati, ne pa presojati njene upraviče-
priliki, ko sva prišla skupaj, sem ga vprašal koliko sitnosti je imel s temi ljudmi predno so se izselili.
Stvar je šla čisto enostavno, mi je rekel. Natančno tako kot je bodeči je»ž spravil zvito lisico iz njene luknje. Najprvo so mi morali izprazniti dve sobi kamor sem se naselil, in potem je šlo lahko. Po enomesečnem ši-
tamkaj.
Že zdaleč je izgledalo vse še bolj zanemarjeno in razbito. In
kam je izginil hlev, ki je stal.,	,
tam zapadno od hise? Ostalo je^^nju, prepiru kregu in tu-od njega le še par desk!	di pretepu, sem jih spravil ven.
Po daljšem trkanju mi odpre' ^ ° sem tudl prav zadovoljen.
nističnega so čisto razbili. Do kaz, da se jim v ujetništvu pod boljševiki ni godilo tako dobro kot se jim pod Angleži in v Ameriki. Posebno italijanski jetniki v ,/Zed. oržavah bi naj-rajše tu zmerom ostali. Seveda ne v ujetništvu, ampak tako svobodno kot se gibljejo italijanski priseljenci.
V Georgiji obnavljajo Ku Klux Klan z velikimi ceremonijami. Zamorci ter drugi "neza-željeni" ljudje so v skrbeh. Bo pač vzelo še časa. predno bodo štiri svobodščine kaj vet' kot le lepe besede na papirju.
PRIREDBA SANSOVIH PODRUŽNIC BILA VELIK USPEH
najemnikova žena, v precejšnji zadregi, ko je opazila mojo jezo. "Kam je izginil hlev?" vprašam.
"Se je podrl, sicer ga pa itak ne rabimo ker nimamo krave." mi je mirno odgovorila. "Pa
dobil
Kupčevanje med veliko četvorico
ne zahteve in ji prisoditi, kar kam je še] les?" Jugoslaviji pripada	j "Ne vem. Nekaj smo porabili
(Konec s t. strani > posebno še če upoštevam kr- Predpriprave zanjo so motile ščansko ceno za katero sem jo naredbe proti rabi elektrike, ki
so nastale vsled premogarske stavke, oziroma vsled primanj-kovanja premoga v elektrarnah. Bile so preklicane šele koncem tedna, da so imeli člani pripravljalnega odbora še časa najeti godbo in pa preskrbeti drugih
na račun principov
_ ,	j. i	U (Nadaljevanje s 1. strani.) , ...... .
Gospod Byrnes pa se trudi na za drva in drugo je menda kdo k . .. ne .. j Dlačati nai StVan' j Je tre a' a ° je Za"
e načine, da bi se konferenca druei vzel"	, . „	. ® ». .' J bava tudi zvečer.
___x i_• __ u-	I*.	.	dobi Rusija nekaj njenih trgov- 0 .	.. .
- - -	i .. . „ty , Spored se je pričel popoldne.
med njimi Vulca-	. r , ,
4,c . . ,7 . . .. Otvoril ga je predsednik odbo-4 Saturnio , par bojnih	.. r , . . . .
••n i- b i L. ra SANSovih podružnic Anton
vse
ne razbila. Kajti če bi se, bi to pomenilo za njega največji poraz v njegovi karieri kot ameriški državni tajnik. Pomenilo bi tudi poraz ameriške zunanje politike, ki je še danes zamotana v neprodirne oblake. Pri tem pa se ne zaveda, da Ameriko čedalje bolj odtujuje tistim narodom Evrope, ki so v tej vojni od Amerike največ pričakovali in največ žrtvovali, ob obračunu pa vidijo, da jih hoče po vsej sili izkoristiti in poštene, a krvave doprinose omalovaževati.
Poznana avtoriteta Ely Cul-bertson je pač povedal resnico, ko je dejal o ameriškem državnem tajniku: State department fiddles, vvhile Byrnes roams!
prireditvi: v korist
otroške bolnice
V skladu otroške bolnice za Slovenijo se je nahajalo 8 maja $62,700. V enem tednu se je nabralo nad $5,000. Precej denarja nabranega v ta namen se nahaja v rokah podružnic, društev in nabiralcev. V maju in juniju se ima vršiti precej prireditev, od katerih bodo čisti dohodki in prispevki šli v ta sklad. Te prireditve i»odo:
Detroit, Mich.: Prireditev podružnic SANSa v nedeljo 19. maja. Nastopiti ima predsednik SANSa, Etbin Kristan. Summit, III.: Društvo št 707 SNPJ predvaja v nedeljo 26. maja filme iz Jugoslavije. Govori SANSov blagajnik in predsednik SNPJ Vincent Cainkar.
Kansas City, Kans.: Prireditev društva št 408 SNPJ v nedeljo 26 maja. Nastopi gl. tajnik SNPJ in drugi podpredsed-
Bližnji sosed mi je pozneje pravil, da so najemnikovi sorodniki pridno nosili les na vse strani, drugo je pa pokuril v peči. Vrt zaraščen s plevelom, vinska trta. katero sem tako skrbno negoval, je neobrezana.
Rusiji skih ladij, nio" in
ladij in pa italijanski kapital, ki je vložen v Rumuniji in Bolgariji. Tega bi Italija sicer itak ne dobila nazaj.
Jugoslavija naj bi istotako
kolikor je ni polomljene, in kjer, prcvzela italijanske vložbe v nji
so prej cvetele vrtnice ter dru ge rože, je nametanih kupe zarjavele pločevine in vsemogoče šare. Žalosten pogled.
Odšel sem brez besede. Prva misel je bila: "Prodat za vsako eeno!" Sicer me bo že ta jeza "spravila na oni svet."
Na cesti srečam znanca, kateri živi v najemu. Dasi bi lahko lastoval svoj dom, pravi, da sc noče vezati na ta kraj. Poskusim. "Kupiš mojo hišo in kar spada zraven'* Prodam za slepo ceno."
"Hm, da. Koliko hočeš? Sicer itak kmalu ne boš imel kaj prodajat."
"Koliko obljubiš?"
• "Sto dolarjev, ampak te ljudi prej sam ven spravi."
"Kaj misliš?" sem se začudil "Mene je stalo tisoč dolarjev, ko je bil les še poceni, zdaj pa naj prodam za sto dolarjev!"
"Kakor hočeš, več ne dam."
"Daj mi par sto dolarjev; kamor je šla krava, pa naj gre še tele."
"Niti centa več. Plačam sto dolarjev in te ljudi bom sam spravil ven, če treba lastnoročno vrgel na cesto."
Premišljujem. Kupcev za hiše je malo in dobrih najemnikov pa še manj. Ozrem se okoli po cesti proti moji hiši, pa me prime še večji gnjev. Vreči najemnika in kup njegovih otrok kar
na račun svojih tirjatev za vojno odškodnino in enako naj bi se smatralo za vojno odškodnino tisti del Primorja, ki so ga Byr-nes. Bevin in Bidault pripravljeni nji prepustiti. Nekako tako bi se odplačalo tudi Grčiji. Tako bi bilo torej to vprašanje odškodnin rešeno ne da bi se z njimi obremenilo sedanjo Italijo.
Glede italijanskih vojnih ladij je Molotov ugovarjal, da se jih ne more deliti na račun vojne odškodnine, ker so po mednarodnem pravu "vojni plen". Toda Byrnes je bil v pravem, ko je dejal, da je "vojni plen" v resnici last tistega, ki je stvari ugrabil. In italijansko mornarico so zaplenili Američani in Angleži.
Kupčije in spletke povsod
Tudi kar se tiče problemov po svetu, jih velika četvorica ne rešuje v duhu atlatskega čarter-ja. Vodijo se stare kupčije v mejah starih imperialističnih tradicij in v teh spletkah nastopa Rusija čestokrat bolj v skladu z Roosevcltovimi proglasi kakor pa Byrnes, Bevin in Bidault.
Res škoda, ker ni na vodstvu ameriške vlade po Rooseveltovl smrti nikogar, ki bi zastopal njegove principe. A kar se tiče Primorske, bi jih morda niti on ne, namreč ako je bila kupčija z Ita-
Krapenc. Nato je zapel nekaj pesmi moški zbor "France Prešeren" pod vodstvom F. Kubine, in za njim pa "Prešernov" kvartet.
Ga. Kelemenich iz Garyja, Ind. je zapela tri pesmi — dve slovenski in eno angleško. Na gla-soviru jo je spremljala njena hčerka.
Govornik — neoznanjen v tiskanem programu, je bil Joško Oven, z glavno nalogo, da poudari važnost kampanje, ki jo vodi SANS v prid sklada za zgraditev otroške bolnice v Sloveniji. S svojimi dovtipi, ter s slikanjem borbe za osvoboditev Slovenije, ter Jugoslavije v splošnem, je napravil močan vtis.
Zelo zabaven nastop je bil oni od mladinskega krožka SNPJ (Perfect Circlel. Dečki in deklice so igrali, peli slovenske pesmice in plesali.
Etbin Kristan, ki je bil v programu oznanjen za glavnega govornika na tej priredbi, je brzo-javil, da vsled bolezni ne more priti, in pa da želi prirediteljem veliko uspeha.
Nato je bila predstavljena ga. Nada Kraigherjeva Ona je tu na misiji jugoslovanskega Rdečega križa. Doma je iz Trsta Pripovedovala je o partizanski borbi, ki se je je udeležila, o trpljenju ranjencev v onih težkih dneh, o strahotah v taborih beguncev, ki so vsled lakote v kupih umirali. Ko so z enega taborišča prepeljavali otroke po več dni daleč v drugega, so jim vsled pomanjkanja vsega mnogi med-
potoma umrli in tako je bila taka žalostna procesija bolj pogreb kakor rešitev. A večinoma so vzdržali, doživeli osvoboditev in Nada Kraigherjeva je prepričana, da v štirih letih se bo federativna jugoslovanska republika povsem prenovila in se ji ne bo treba več zanašati na pomoč od zunaj. A sedaj pa ji je relif še nujno potreben.
Izčrpek tega njenega govora je objavil minuli pondeljek tudi dnevnik "Chicago Sun".
V sklad za otroško bolnico je bilo prispevanega, kot že omenjeno, okrog dva tisoč dolarjev.
NA SVIDENJE V SUMMITU!
Summit, lil. — Kakor mnogo drugih društev, tako se je odločilo tudi naše društvo št. 707 SNPJ prirediti veselico v namen pomagati sirotam, posebno pa za otroško bolnico v starem kraju. Zanjo vodi sedaj kampanjo SANS in mi smo se ji rade vol je pridružili.
Ta naša priredba se bo vršila v nedeljo 26. maja v Walley Lunches Hali. 5805 W. Archi r Road. Summit. 111
Vsi, ki nas boste obiskali iz Chicaga, vzemite poulično, ali pa bus, do Harlem Ave., potem pa Summit-Argo Bus do 58. Ave. Dvorana je na južni strani s kraja, na katerem boste izstopili. v
Na sporedu bo predvajanje slik o osvoboditvi Zagreba in Ljubljane, potem pa plesna zabava Imeli bomo tudi govornika. Vstopnina je 50c. Začetek priredbe je točno ob 2.
Čeprav so sedaj težave gledo jedače in pijače skoro še večje kakor med vojno, udeležencem zagotavljamo, da jih bomo dobro postregli. Za to nalogo se briga vesten odbor. Torej ne boste v zadregi, temveč* se veselili v prijaznem Summitu, kjer je bilo prod leti že precej naših priredb. — Jacob Adam.
Savojski dinastiji se
majejo tla
Vse se tako zdi, da se italijanske dinastije > na demokratičen način ne bo moglo rešiti vzlic prijateljem, ki jih ima kralj Emanuel in njegov sin kron-princ Umberto med ameriško in angleško gospodo. Celo med pristaši katoliške demokratične stranke v Italiji, ki ima sedaj vodilna mesta v vladi, jih je velik odstotek za republiko. Vatikan je radi tega zelo v skrbeh kot so ostali monarhisti v Italiji. Odločitev o monarhiji bo padla pri volitvah 2. junija.
RAZPIS SLUŽBE UPRAVNIKA PROLETARCA
Ker je Chas. Pogorelec na seji odborov JSZ dne 19. aprila ponovno izjavil, da resignira kot upravnik naših publikacij in kot tajnik JSZ, (delal bo še do 1. junija), se s tem razpisuje službo za to mesto.
Potrebno je v nji znanje obeh jezikov, knjigovodstva in v agitaciji.
Prijave nai se pošilja predsedniku eksekutive JoŠkotu Ovnu bodisi na njegov naslov, ali pa na naslov Proletarca. Kdor želi k temu več pojasnil, naj se obrne na podpisanega.
JOŠKO OVEN, predsednik upravnega odbora Proletarca Clarendon Hills, III.
Ako verujete v poslanstvo "Proletarca priporočajte u« znancem in prijateljem v naro-čitev ob vsaki priložnosti.
Slovene Recot ds
tfineh record« 7Sc COD. plua p<wtagr
B 001 Rinfelspll, polka
Vesela vdova, polka B 002 2idana Marela, polka Zeleni hribi, valček
Toni Omerio Orchentra C-411 Priljubljema polka
Po polj sva go sprahajala, val.
Kusar'* Orrhestra C-US0 Beer Barrel polka
Helena polka — Krnili« polka Sula's Musette Orrhestra V-2S026 Po jezeru blit Triglava
Oh, ok ura fec bije V-2S02A Jurij Benko vsemi Lenko Pobi? j*»m star Aele 18 let V-23027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-2S02* Mlinar, narod, pesem V»i ao prihajali
Mirko Jelatin, tenor
IS iR. record« $1.23 ( Ol>, plu« potrta** V-73001 Zlata poroka, IVI 1.
Zlata poroka. Del 2. V-7S002 Kadra Imajo vsi Jotetf god Botri/Tja, Cnristenln* partr
"Adrla** in llojer Trio Write for free rataloffue of ali new
slovenk recordings
PALANDECFTS
5J6 S. Clark Streat, Chicago 5, III.
A Yugoslav W«ekly Devoted »• tha
Interest of tha Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION C O-O P I R A T I V E
COMMONWEAlTH
no. 2017.
Publitkadl W««kly.«t 2301 S«. L*w»4*W A««.
CHICAGO 23, ILL , May 15, 1946.
VOL XXXXI.
Insuring Our Health
Eeveiyl>ody favors good health, but not enough people do any-tliing about it.
VVith ali it* vvealth and medical resoures. the United States suffers a condition to exist in vvhich millions of its people become physically impažred through preventable or curable illness.
The high percentage of 4-F draft rejeetion* during the vvar served sharp notice of the cost of this condition to the nation. not to mention the incalculable suffering for the individuals involved
Thc chief reason for this condition is the inability of lovv-income amilies to pay for adequate medical care. Figures of the Amcrican Medical Association shovvs that 75% of aH American families need , iinancial assistance to pay for any scrious illness.
The iemcdy is as clear as the situation itself. It is to establish a .omprehensive nationvvidc health insurance s.vstem, under vvhich evcry j Amcrican man. vvoman and child vvill bc assured of proper medical i *are vvhen hc needs it.
Thc CIO is therefore wholehcartedly supporting the VVagner-{ Murrav-Dingell bili for a real national health program.
This bili is novv before the Senate Education and Labor Committee, vvhose members should be urged to report it out favorably vithout le 1 ay.-»-The CIO Nevvs.
What About 60,000,000 Jobs?
From Tiie NATION
Wc have not heard the slogan. '"60 Million Jobs," for some time, Why?
VVe ure bringing the matter up novv, not to rev i v« vvhat always vvas nothing more than a snide campaign slogan, nor to insist that 60,000,000 people must be emplo.ved full time to produce thc decent living standards that everybody vvants.
On the contrary, vve by-pass the vvords to get at the špirit of the matter. VVhat '60 Million Jobs" meant vvas vvork for aH vvho vvant to vvork and a good life for aH vvho can vvork
Is there anybody who stili believes that the capitalist "free" enterprise systcm can give that to people? If so, why? The profit cco-nomy never gave vvork and security to anybody in the past and there is less reason to expect it novv.
Why do we say this? The ansvver is that machines have become more efficient as a result of the vvar. The answcr is tnat those machines arc doing the vvork that men once did. The ansvver is that the jobs will go to the machines and not to the men—if free" competitive enterprise is retained as the "way of life."
VVhen and if strikes end and vvorkers settle dovvn on thc job and thc capitalist economy gets going—
VVhat do you think Ford and Chrysler and General Motors wil< use to produce automobiles, men or machines9 Hovv long do you think General Motors vvould last if they used men and Ford used machines?
Forget it: it can't be done under the competitive capitalist system It may be that everybody vvill have a job for a short time But thc back-!og soon vvill be overcome. And then vvhat?
Competition vvill supply the ansvver. The most efficient vvill grab the market. Machines that don't eat or strike vvill keep thc jobs that must be done. Another period of mass unemployment vvill be on the way.
VVhal can men do when machines take their jobs? , That qucstion has brought dismay to millions in thc past. But there is an ansvver for it.
The answer is that men can OVVN the machines. That s it; thosc machines can bc madc the propcrty of evervbodv. thc sla ves of cvcry body. Intelligent men can let the machines do thc vvork of 60,000,000 humans and use the products of machinery for their own happiness -vvhen machines cease to be the property of a profit-seeking fevv.
Yes, vve can make 60,000,000 jobs. VVe can make ten times that number of jobs—for machines to vvork at. But that vvill mean calamity for millions of vvorkers unless society solves the problem of machinerv ln the Socialist way.—Reading Labor Advocate.
VVE ARE EAGERLY AVVAIT ING the arrtval of a volume called "Much in Little." a book about thc United States navy. A letter an-nouncing its publication advices us that the text is illustratcd vvith eighty-cight "authcntic pietures. beginning vvith Noah's Ark."
OUR VVARLIKE CONTEMPO RARIES: A slick-paper bulletin called 'Better Castings,' published by the Niagara Fqlls Smelting and Refining Corporation, features in its April issue an edjtorial entitled Now Is the Time. It propounds: ♦ VVorld VVar No. 3 is alrcady brevv-1 ing. As I said four years ago vve i would probably end up fighting Russia, vvith Gcrmany one of our allies... VVe must get tough novv . .. Russia is largcly bluff. She is not rcady to fight a big vvar yct: neither are vve. but our potential povver both on sea and in product-ive ability is stronger, and she knovvs it. Novv is the time to shovv our might."
A DENVER CORRESPONDENT reports that up until Monday. April 8. thc Denver Post vvas stili, according to the slogan placed on its back page many years ago by its founder Fred Bonfils, "dedicat-ed in pcrpetuity to the service of the people that no good cause shall lack a champion and that evil shall not thrive unoposscd " Those days, hovvever, are gone. On April 9 that slogan vvas replaccd vvith one vvhich simply proclaims the Post the "Voice of the Rocky Mountain Empire."
THESE TROUBLED TIMES: In-diana s Licutcnant Governor Rich ard James took to the radio re-cently to urge that hereafter Hoos-iers stand vvhenever the band plays "On the Banks of the VVabash" or "Back Home Again in Indiana." ' These songs are second only to 'The Štar-Spangled Banner' and America'," deelared Mr. James.
A NEVVCOMER to the comic-magazme field is the Challenger. published by thc Interfaith Committee of the Protestant Digest. Format and contents are just like those of the standard adventure-strip comic books, but the sequen-ccs arc aH pointed "to fight race prejudice, discrimination., and ali ether forms of f»«r»«m jn North America."
AND THAT REMINDS US—vve have at hand an application blank for membership in the American Automobile Association vvhich in-
cludes the line: "Member of.....
race."
HEADLINE in an Indiana nevvspaper: "Coal Strike Squelched — Mincrs Resting Pcaccfully After Parley." But brcathing hcavily, vve presume.
giJOTE OF THE VVEEK: Rcpre sentativc Hugh DcLacy. of VVashington, on the OPA bili as "amend-cd" by the House: "The true title of this aet should bc the Let the People Eat Cake Act of 1946 ."

SlGTHRfE iN 1HE AMIRičAN LABCR H&entNT ARE ALL /
K^^OCMLMiNeOs/
AMERICA IN 1044 piiopucu>45Xc*Tn?
V&UPS MUNiTlONS.
JftiON HAT5. L£CK ft* TiHiS UNlON lAlfi. IN NC*T HATttu Bu\j
A large proportion of Amcrican vvorkers are fence-sitters and are vvilling to let management and organized labor compete for their support. They are suspicious of management and distrustful of union icadership, particularly vvhen the question of thc paymcnt of dues
arises.
The charge is largcly factual.
The reason for the condition is that organized labor has grovvn so grcatly over the last 10 years; and that thc vast majority of union members are first generation members vvho often come into a union vvhich has bccn organized long, long before they joined up.
Altogether too many union memebrs, unfortunately, have no sound understanding of the American labor movement. They do not realizc the suffering, the svveat, toil, tears and blood that vvas shed over thrce-quarters of a century vvhile unionism slowly and painfully grevv and expanded construetively.
They fail to realize the vast phvsical. intellectual and moral effort needed to make the labor movement what it is today. They do not possess a clear comprehension of the varied duties of their union officials vvho expend unlimited efforts in order to get results for the membership.
... VVere it not for the efforts of their union representatives and the loyal, intelligent and aetive union members vvho trustingly back up the efforts of their union representatives. the legion of critical vvise-cracking fence-sitters vvould be singing a song of vvoe and eringing before the employers" lash vvhich servile labor always feared until frecdom-loving vvorking men and vvomen courageously banded together in unions for mutual protcction and benefit.—Commercial Telegraphers Journal.
a*&1HE WAR,jA PMilADEtPHlA LAfioR-AtAMASEMENT CoMMrfTEE PEvtLoPEDlnE *FlYllJG 3QUADRc*J ' 1ECHNKJUf FIRMS *H>CH tVERf AlCT AT TKE MOMENT
AT "t* PfiDCtCpON SCHf PtlES LfVT SKILUP VVORKERS TO"*1UST' plA»^T5 1"o ccrtPieft Thč cft-not ftfctvcr«cw u* AT
Ambassadors of Peace
At a time vvhen the country is threatened vvith a dan^rous trend i tovvard inflation and the world picturc is troubled by eontroversy over 1 Iranian oil, it is interesting to observe that unofficial ambassadors of goodvvill are going about on pcaceful missions. Their goings and com-ings are inconspicuous in contrast to thc movements of vvorld states-men, for their names rarcly appear in the daily press.
These ambassadors of peace arc the representatives of cooperatives l of many lands. Their mission is to establish a program for vvorld trade on a friendly, voluntary non-profit basis. They represent no i kings, no potentates, no tycoons, merely groups of cooperatively minded people vvho are committed to the idea that the principles of democracy can be applied to economic as vvell as political affairs and that this kind of economic democracy can be extended to include cooperative trade among people of different races, different colors and different creeds.
Cooperation on the part of the peoples of individual countrics has been going on for more than a ccntury. Just prior to the vvar, the leaven of cooperation vvas vvorking in the social systems of 40 nations. Common people everywhere vvere finding a solution to economic in-justices vvhile their rulers in many cases vvere hopeslessly enmeshed ln a net of political intrigue and unvvorkable statesmanship.
The prewar vvorld savv coopcralioii bring r»t«b!ii»l»rd or« a national scale. Moreover, it continued during the vvar. in enemy as vvell as in friendly nations, among the underground in conqucred lands. in bleak countries and in sunny ones, from Grecnland's shores to China's teeming millions. It vvas reported that tvvo camcl-loaded caravans meeting in the vastness of the Gobi desert rejoiced vvhen each savv that i the other vvas the bearcr of co-op goods. The vvord "co-op" then and novv is a symbol of friendliness.
Novv that the vvar is over the practicc of cooperation in the field of economips is moving from the national to thc international field, and while the people of cooperative community go about their affairs. they may yet achievc one more hope. that their ambassadors of fricndly trade vvill prove more succcssful that their statesmen have bccn.— Cooperative Consumer.
Bavaria
One year after Hitler's suicide in a Berlin subway his follovvcrs cnjoy the privileges of a ruling caste in Bavaria. while anti-Nazis "fear to speak freely and some ... talk only in their homes at night or at some rendezvous away from their offices." This is the burden of Ray-mond Danieirs remarkable series of detailed and grimly eonvincing riispatches to the Nevv York "Times." So tightly have the Nazis retained their grip that Dr. VVilhelm Hogner, Minister President of Bavaria, has publicly vvarned of immediate chaos and civil vvar should American forces be vvithdravvn; and others believe the Nazis vvould be back in povver vvithin a matter of vveeks vvithout even having to stage a civil vvar. For this shocking state of affairs the Catholic hierarchv in Bavaria appears from Mr. Daniell's report to have a major share ot respon-s<bility. I is Christian Social Union is loaded vvith Nazi s.vmpatizcrs, such ar Dr Rudolph VVerner, vvho at the Union's requcst vvas allovved to edit a nevvspaper until American authorities dug up some violently pro-Nazi editorials he had vvritten in the service of the Fuhrer. Confronted vvith thc evidence. VVerner remarked blandly that he had not thought the Americans vvere "smart enough" to catch him. But the Christian Social Uniuu *oe» right on defending him and ha« the gall to threaten an ap-peal to Catholic sentiment in the United States against such "anti-clerical persecution." Cardinal Faulhaber has been "aetive in appealing for the oppointment of Nazis in important jobs" and candidates of other parties arc repeatedly branded from the pulpit as "anti-Christian." Mr. Daniell is to be congratulated on his outstanding service. but it is plain that the root of the evil goes deeper than he has yet probed. German democrats cannot begin to make a fight until our authorities give them not only political backing but a realistic economic policy on vvhich to build a program.—The Nation.
Congress consists of tvvo legislative houses, the lovvcr house and thc Senate.
The house contains 435 members. and the senate 96 members. These 531 men and vvomen are elected of the PEOPLE, by the PEOPLE, and for the PEOPLE of the United States.
Unfortunately too many of these 531 men and vvomen ignore thc PEOPLE and their vvishes, as vvitness the House of Representatives recent action in trimming dovvn the OPA.
Novv the qucstion is: VVhal do the PEOPLE \v!»nt r^garding OPA? That is a simple question, deserving a simple ansvver, and the PEOPLE have ansvvered the question simply. honestly, and vvith due concern to thcir vvelfare. Here is the ansvver. as it appears in the Congressional Record of recent date, the results of a poli conducted on the question:
The PEOPLE vvant OPA contined for one year. Vote 83 per cent to 17 per cent.
The PEOPLS also ansvvered a number of other major national (luestions vvhich are being debated and discussed and cussed and kicked
about by our Congress.
The PEOPLE. by a vote of 59 per cent to 41 per cent, favor unem-plomcnt compensation of $25 a vveek for 26 vveeks.
The PEOPLE favor. by a 74 to 26 vote, a national minimum vvage
of 65 cents an hour.
The PEOPLE favor a prepaid medical care and health insurance
plan by a vote of 56 to 44 per cent.
VVell, Congress, why not vvakc up—and act!—The Progressive
Miner.
stuffed shirt in VVashington. — Hovvard Brubakcr in Thc Nevv Yorker.
Radio has outpaccd even nevvspapers as truly "big business." Federal Communications Commission reports that the four major nctvvorks sold $128,533,216 vvorth of air time in 1945. For vvhich lis-teners got the privilege of listening to a flood of soap operas and singing commercials. The listener, vvhose money pays for this adver-tising, just happens to be at thc vvrong end of thc microphone.
DEFINITIONS
Pay Raise: Inflationary dcvicc designed to ruin vvidovvs and orphans (financially, of course).
Priče Increase: Statcsmanlikc device to get thc vvheels of indus-try rolling again, get hoarded goods off shelves, encourage timid capitalists to invest, and insure fat campaign contributions next Fall,
Increase in Productivity: Only way a vvorker can merit a raise.
Speedup: Nobody here by that name, bud, you must have thc vvrong number.—John Paine for Federated Press.
There's a nevv yarn about a General vvho had to take his staff to task for over-indulgcnce.
"Nobody minds a man having a morning eye-opener," he told them. "And it's okay to have a braccr around 10 o'clock and a couple of drinks before luneh. And I think a fevv beers on a hot after-noon keep a man healthy. Then comes the cocktail hour. Naturally, everybody drinks them. And you ean't criticize a man for having vvine vvith his dinner, a liqueur afterward, and several highballs during the evening. But his business of SIP, SIP, SIP ali day has got to STOP!"—-The Army Times.
A rude and vulgar man is onc vvho stares at a girl s figure vvhen she's doing her best to display it.— VVings Over Olmstcad, Pa.
Maybe the no-strikc-in-vvartimc policy had its vveak points after ali. Some people liked it so much thcy're trying to start another vvar in order to revive it.—John Paine for Federated Press.
Be kind to the birds, they are your friends. The dove brings peace, the stork brings tax exemp-tions.
Miners, Carpenters, Electricians
. Frequcnt criticism is heaped on the coal mincrs vvho vvant a decent vvage for engaging in the most hazardous occupation listed in thc catalog of human endeavor. This criticism stems from miners* demands Tor small vvage inereases vvhich might help him reach out of his state of scrvility to one of respectability.
The minefs of the PMVVA today are demanding a vvage vvhich, when and if approved, vvould mean approximately $1.28*2 cents an hour for the time he puts in at the starting eage until hc returns to the ahaft to be hoisted on his way to his home.
is that too much moncy to pay for such a job? Your carpenter dravvs vvages from 25 to 35 per cent more per hour, the electricians the same. thc stonc mason and bricklayer gets 35 tol 10 per cent higher vvages than thc miner, yet not one of these crafls-men risks his life day after day as does the coal miner.
It is not thc intention of the Progressive Mine VVorkers of America io tear dovvn these high vvage struetures. It is rather the purpose of thc PMVVA to build UP to that level, and vve should like to .sec the layman or thc artisan in any other eraft, vvho vvould trade places vvith thc coal digger for the pittance he reecivcs and for the risks he assumes daily.—The Progressive Miner.
Reports Show Living Costs Stili Zooming
Goverment Puts Rise at 35% lt's Greater Than That. Labor Claims
Can U. S. and Russia Work for Peace?
An easy solution to the black market and OPA enforcement vvas given the Senate Banking Committee April 25 by vvitness John C. Saccocio of Schnectady, N. Y., a vvelder "BUILD MORE JAILS!"
Gcnerally the annual meeting of the American Society of Nevvspaper Editors in Washington is not a thrllling affair. For one thing. too many of the ovvners, for the purpose of the meeting disguisc themselves as "hard-vvorking editors" and feteh to the gathering the atmosphcrc of the business office.
This year's gathering vvas some« vvhat different. Three " Red" editors flevv from Moscovv to VVashington, and in short, s n a p p y speeches, said a lot of things that vvere out of the ordinary. Of course. they defended Communism. That vvas to be expected. But they did it cleverly.
Perhaps the most impressive statement came from the bespec« I tacled Major General Mikhail
Economic panic is predieted if priče controls end too soon In other vvords, keep OPA and avoid VVPA.—The St. Louis Post-Dis-pateh.
Ohio stands 35th in the Nation in its care of the mentally ill, according to figures secured from the Department of Mental Hygiene Ohio trailed every industrial State leading only 13 State» south of the Mason-Dixon Line.
Judging from vvhat vve sometimes hear, that much-touted lavv about veterans should have been captioned the "Gl Bili of Slights " —from the Memphis Commercial Appeal.
There is qj» policy Ifke polit-eness. A good manner often sue-ceeds vvhere the best tongue has failed—Magoon
The shortage of men's apparel vvas discussed. at th* President'.* press conference vveek. Re-porters in the capital claim that it is almost impossible to find an un-
VVe should so enter upon vvar al to shovv that our only desire is peace.—Cicero.