Ljubislav Markovič                                         KRATEK    TEČAJ   POLITIČNE   EKONOMIJE
Družbeni značaj proizvodnje
(Nadaljevanie)
Proizimjalčevo gospo&ovanje nad delom in nad svojimi odnosi povieni po Mcn-.iu bistveno oznako socializma. Marx je na filozofski način opisal to iruibo kot ».. do-vršeno bistveno enotnost tlo-veka z naravo, resnično vsta-jenje narave, ustvarjeni na-turalizem človeka. m ustv.ar-jeni humanizem narave (Manr Engels, Zgodnja dela str 229i« To pa prafctično pom?n.i. ia iruzba — proizvajalci stopajo
v stik z naravo oboroženi z znanostjo in močno tehmJco, da z naravnimi viri pametno gospodanjo, zaradi česw daje stihijsko m razdiralno gibanje mnoaih varavnih sil sliko ra-zumnega gibanja Namva vsta-ja, toda ne kakor divja tn surova nasproti iloveku, pač pa humava izdatna in obilna v dobrinah To je njen huma-nizcm. fci se je izrazil v delu zdruitnih proizvajalcev soci-alisii&nt družbe.
Proizvodnja ie druebena
V Kidričevem smo zgracUU veliko tovarno alummija. Je ee-lo moderna, z velik:mi dvorana-mi, kjer so ogromne rotaeijske pedi, visoke avtoklave, dolga vr-sta peči za elektrohzo ln sploh do3".; naprav s komandnimi elek-¦Dričnimi »možgam« vred. Poleg orjaških naprav, ki so visoke tu-.. v=": nadstrcs : iV -a- -- ¦-¦,¦-,-zite delavcev. V resnici Jih tudi n: dosti v dvoraaah Ne »memo pa k'iub temu pozabiti. da prav-zaprav )e-ti spravljajo v gibanje vse te mehanizme in da je elek-nrična peč za praženje rude sila njihove delovne m^i. Tovarno sestavlja v prvi vrsti delovni koOektiv, ki spretno in pridno nadzoruje vse te mehanične n3--jr.:ve. Zlite, kovinsko-blešeeče pahce aluminija so skupnl pro-jzvod vseh teh deiavcev. od tl-etih, ki razkladajo boksit, pa do delavcev pri pečeh za elektroli-zo in inženirja. Toda ne sarno njihov.
Tudi tovarniška poslopja ln •p^a ta množina naprav so prav-tako element proizvodnje. Le-ta pa vsebujejo delo cele armade razn:.h delavcev, gradbentkov, manterjev, livarjev, varilcev, In-stalaterjev in drugih. Torej, tudi delo tistih, ki so tovarno gradili in izdelali naprave ter kontrolne mehanizme, 9od«luje pci proiz-»odnji aluminija.
Ce pa to stvar po-gledamo še širše, bomo videli, da palica alu-minija vsebuje delo •¦» mnogih drug:h Na primer tistnh, k: so kopali boksit. ki so ga prevažali, pa tudi tistih. ki so izdelal: lo-komative in vagane, tudi tlstih z Mariborskega otoka, k.i dajejo električni tok, pa tistih, ki so zgrad:H električne centrale in daljnovode. Skoraj da ni moč našteti vseh, katerih delo ne bi predstavljalo vsaj enega kristala v tej  kovini.
Dodajmo še armado proizva-jalcev, ki je še potrebna vse do-tle), dokler te aluminija ne na-pravijo koles, letal, posode itd.
Sodobna tehniina proizvodnja povezuje in spravlja v gibanje veliik del družbe prt proizvodnji slehernega proizvoda. ZategadelJ je proizvodnja družbcno dejanje. Po svojetn značaju ]e vedno bila družbena. Clovek si prisvaja in predeluje naravne predmete vedno v nekakšni povezanosti z manjšiim ali večjim Stevilom drugih ljudi — torej vedno z družbo, kot družbeni človek. Se več, nujnost, da se z razvojem sredstev za delo — tehnike — proizvaja povezano v čedalje večjih družbenito okvirih, pred-stavlja podlago za čedalje širše ^- '"'-lene s<>!nnn!ti n-nirbeni znaia] proizvodnje, kakršnega poznamo danes, poraja potrebo po enotni svetovni skupnostl.
s Marksistiična političaa ekono-mija odkriva vn proučuje eko-j nomske zakone družbe. Njeno > izhodišče je družbeni znača] pro-»   iizvodnje, ki se poglablja z raz-
vojem sredstev za delo. XJLi nas, ] da je tudi proizvodnja posamez-nika, ki na videz živi samostoj-no, povezana z družbeno proiz-vodnjo.
Proiivodnja    posameznika   je   v   okviru   družbene proizvodnje
Vzernimo na pnmer kmeta v hribih, ki živi samotno s svojo družino in sam s svojlm delom »^c-b. i» svcie-ozke po vebe. Re-cimo, da pas« živino. Toda, nima na primer soti. Brez nje ni rao^ tivett. Treba je tudi soliti meso in sir. Nadalje, potrebni so mu sektra, nož, steklo. To so izdelki drugih, družbe, in zavoljo teh mora od časa do časa priti v stik s proizvajalci soli ali sekire. Ti mu jih seveda ne bodo dali zastonj. Te izdelke lahko dobi le, 4e tudi sam da drugim svoje v zamenjavo. To pomeni, da je tudi življenje tega samotarja od-visno od nekakšne družbene zve-ze v proizvodnji, kise ureeničuje In potrjuje z izmenjavo. Ra^en tega pa tvorijo tudi njegovl dru-žinski 61ani nekakšno najožjo družbeno delovno moč.
Ce bi ta kmet hotel živetl po-polnoma divje, kakor naši jam-ski predniki, ne b: nikakar mo-gel obstajati drugače kakor v okviru neke večje skupine dlv-jakov, da bi s skupnimi močml kakorkoli izmoledovali od nara-ve revno življenje. Drugače ne bi mogel niti vloviti živali, ki je hvtrejša tn močnejša od njega. Svojo nemoč posameznika bi mo-gel nadamestiti In dalje razvijaU samo z družbenim delom, 6e-prav v drobni obliki.
Danes ne moremo več govorlM o taki osamljenostl. Motl se tisti naš kmet, kl misli, da njegovo delo n.i člen družbenega dela, kl s« troSi v proizvodnjrt. Saj upo-rablja orodja, stroje in seme drugih. To orodje in stroji vse-bujejo še delo raznih iznajdite-Ijev teh aaprav, znanosti sploh in izkušenj mnogih drugih IJudi. Izkorišča pridobitve družbenega dela. Razumljivo je, da mora tudi sam izročiti družbi z zame-njavo Ln v obliki davkov del svojih proizvodOT. Pravzaprav mora krepitl to družbeno vez in čimbolj izkoriščati pri delu zna-nost in tehniko, če hoče, da bo njegova proizvodnja plodnejša in življenje boljše.
Toda družba troši precej dela za to tehniko — dokler ne izdela traktorjev, kombajnov, mlatiilnic, mlinov, sadnih tovarn, hladilnic itd. Vsak izmed teh projzvodov vsebuje več dela, kakor pa zna-ša količina dela v ktneitovem pridelku.
To pomeni, da bi kmet moral dolgo delati in kopiiiti pridelke ali denar, da bi lahko kupil kak-šen stroj. Potem pa o-bičajno tu-dl ne more na svojem majh.nem posestvu do popokiosti izkoristiti tega stroja. Delovni kmet kot posameznik dejansko zelo težko paveže svojo proizvtxlnjo s so-dobno tehniko. To pa je pogoj za temelijito izboljšanje njegove-&a življenja. Zategadelj pomeni združevanje kimetov, zadruga, temeljno pot za povečanje pro-izvodnje m iibolj^ainje žiivljenja delovmih kmetov.
Položaj obplnika bolje odkriva pravo naravo samostojnosti po-sameznega proizvajalca. Ta ima la?tna sieditva za proizvodnjo. Tudi razpolaga s svojim proiz-vodom. Običajno se je speciali-ziral v posamezni dejavnosti, re-cimo, da izdeluje čevlje. Na vi-dez je sam svoj gospodar. Toda izdeluje samo eno vrsto pro-izvo-dov — Cevlje. Da bi pa mogel živeti, potrebuje dokaj sredstev — stanovanje, pohištvo, obleko, živila. Prav tako mora imeti do-stt sredstev za proizvodnjo: kla-divo, nož, usnje, nitl, žeblje, stroj. Vse te dobrine lahko dobl samo od drugih — iz družbene proizvodnja. Pogoj za to pa je, da je tudi njegov proizvod — čevlji — potreben druglm, t. j. da se njegovo dekrsprejme in prizna kot del dela za družbo, kot družbeno delo. Razumljivo je, da v opisanem primeru pr!-liaja proizvod do pravih potroš-nikov z menjavo. Tukaj prevze-majo proizvodi obliko blaga. Obrtnik lahko živi v iluziji svo-]e samostojnosti, dokler ta me-njava blaga gladko  teče.  Ce se
pa prodaja zatakne, t. j. če s« ustavi — kar pomeni da se nje-govo delo ne prizna k-ot druž-beno delo — 'takrat pa jemlje vrag ne samo njegovo »samo-etojnost«, temveč tudi njegov življenjski obstoj.
Posatneznik se torej lahko osamasvoji v svoji proizvodnji samo v povezanosfci z družbeno praizvodnjo. Njegova dejavnost in njegovo življenje je dejansko vsestransko odvisno od celotne družbene proizvodnje. Samostoj-nost njegovega dela predstavlja družbena vsebina tega dela.
Družbena vsebin^ proLzvodnje se očituje — kakor smo videli iz primerov — v na.slednjein: na eni strani imamo, kakor v naših d«lt>vaih kolektivih, oblike ne-posredno družbenega dela. V ka-pitalistični tovarni so del-avci tudi neposredno povezanl, toda pod komando in za račun ka-pitalista. Razen tega imamo tu-di proizvodnjo posameznikov, malih kmetov in obrtnikov. Vsd ti velMri in mali ppoizvajalci tvo-rijo, po drugi strani, povezano verigo družbene proizvodnje. Tl lahko obstajajo, ker opravljajo določeno korfstno dejavnost na osnovi delitve dela. Clani so žir-Š€ družbene proizvodnje. Sicer se povezujejo, toda nazaj, z me-njavo blaga na trgu. (O tem, kaj pomeni tako povezovaaje, bomo govorili pozneje.)
Podružbljenje proizvodnje
Z razvojem teh-nike proizvod-nje, od uvedbe stroja. se vse bolj širi velika praizvodnja, ld neposredno povezuje delo delav-cev v tovarni. Zajema vsa po-dročja gaspodarstva. Drobno proizvodnjo pa izpodriva, ker omogoča ogromno povečanje proizvodnje in družbenega bo-gastva ob hkratnem varčevanju dela prl pbsameznem proizvodu. To gre v kapitalizmu z razlasti-tvijo vseh tistih, ki gospodarijo (pridobivajo) po starem. Če ga gledamo v celoti, pomenj ta pro-ces podružbljenje dela, spremi-njanje prej samostojnih del v neposredno — s pomočjo stro-jev — povezano delo.
Podružbljenje dela pomenl pravo revolucijo v praizvodnji. Zgodovinsko se ta gospodarski prevrat začenja in razvija v ve-likem obsegu v kapitalizmu. To-da ta ga vodi samo do določene meje. Kapitalizem, v katerem je dobiček kapitala, ne pa boga-stvo celotne družbe namen pro-izvodnje, podružblja proizvod-njo sijajno s tehnično-gospodar-ske ne pa tudi z drnžbene plati. Razvija neposredno združeno delo delavcev v tovarni, toda tudi kapitalistovo komaindo nad delom. Močno povečuje prok-vodnjo družbenega dela, toda samo kot proizvodnjo kapjtali-stovega bogastva.
Kapitalistično podružbljenje proizvodnje vsebuje svoje na-sprotje v privatnem gospodaT-jenju in prisvajanju proizvodov družbenega dela. To nasprotje zahteva na določeni stopnji svo-jo rešitev: da podružbljeno delo in družbeni proizvod upravljajo dejanski toda zdruieni proizva-jalci.  To  je  smisel soeialistižne
revolucije. Le-ta podružblja proizvodnjo z družbeno-ekonom-ske plati in bkraiti dalje razvij* njeno tehnično-ekonom&ko po-družbljenje.
Mednarodni sporazum o pšenici
Združeni narodi nameravajo sklicati dve svetovm konferanci, na kateri naj bi izdelali aor mednarodni sporazum o pšenici. Prva konferenca ee bo pričela 26. .oktobra.
Druga svetovna konferanca o pSenici bo verjetno v zaie^ku prihodnjega leta. Na njej btxlo dokončno izdelali predlog sp»-razuma in proučili posebne po-drobnosti, kakor so n. pr. cejie in količine, tako da bi navi spo-razum lahko stopil v veljavo ta-koj, ko bo — sredi leta 1956 — prenehal veljati sedainji spo-razum.
Na to konferemco bodo pova-bili vse države članice OZN 'n predatavnike Mednarodne trgo-vinske organizacije, FAO In Mednarodni svet za pšemico. Ra-zen tega bodo povaibili tudi ne-katere države pridelovalke pža-nice, ki niso članice OZN.
Predstavnik ameriškega mioi-strstva za kmetijstvo pa je iz-javil, da se vlada ZDA še ni do-končno odločila, ali bo pristala na nadaljnje podaljšanje med-narodnega sporazuima o pšenici, če nanj ne bo pristala tudi Ve-lika Britanija (Velika Britanija je ob podaljšanju mednarodnega sporazuma o pžetiid odpaved ila svojo podpo.ro zairadi tega, ker se cene pšenice umetao vzdr-žujejo na visakem oivoflu.)
Program našega tečaja
palitične ektinomife
l. Osnovna razlaga pojmov: proizvodnja, osebni in materialni pogoji dela, dnižbeni značaj proizvod-nje, proizvajalne sUe in proizvodni odnosi, pro-duktivnost dela.
11. Potrebno delo in presežno deio (zakon presežne-ga dela), razredi.
III.  Reprodukcija, akumulacija.
IV.  Druzbena reprodukcija. V. Blago: denar
VI. Zakon »rednostt, zakon profita, plansko urejeva-
vanje proizvodnje.
VII. Kroino gibanje in obračanje proizvodnih skladov. VIII. Blagovni promet, trgovvna. IX   Kredit.
X. Specifičnosti in razvoj kmetijstva. Zadruge. XI. Kapitalizem. XII   Komunizem.
Namen tečaja je na kratko m fcolikor se da pre-prosto razjasniti temeljne ekonomske zakone, pred-vsem tiste, ki veljajo v današnji epchi. PoskuSaii bo-mo povezati njihovo analizo s prakso naše graditve so-cializma. Upatno, da bo tečaj koristil ekonomskemu iz-obraževanju naših delovnih Ijudi.
Prosimo bralce, naj se v primeru, če bi bilo kak-&na vprašanja nezadostno ali nejasno obdelana, obra-čajo za dodatna pojasnila.                   UREDNIŠTVO