Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASBA V ŠOLI IN VRTCU številka 1 letnik XXIII leto 2020 Glasbena vzgoja v zgodnjem otroštvu Slika na naslovnici: Uvodnik Dr. Inge Breznik, odgovorna urednica Simon Kajtna, “Shallow Water”, 2012, olje in vosek na juto, 175 x 205 cm Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) Revija za glasbene dejavnosti v vrtcu, za glasbeni pouk v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter za zborovstvo ISSN 1854-9721 Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/300 51 00, faks 01/300 51 99 Predstavnik: dr. Vinko Logaj Uredništvo: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo (odgovorna urednica) dr. Ada Holcar Brunauer, Zavod RS za šolstvo dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za šolstvo dr. Franc Križnar, muzikolog dr. Katarina Zadnik, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani Petra Juhart Brdnik, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. David Bandelj, Humanistični licej Gorica, Italija dr. Manja Flisar Šauperl, Osnovna šola Janka Padežnika Maribor dr. Marija Mihevc, Gimnazija Vič mag. Tatjana Sagernik Kovačič, Glasbena šola Ravne na Koroškem Tadeja Vulc, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru Katja Gruber, Osnovna šola Nazarje Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 51 18, e-naslov: inge.breznik@zrss.si; simona.vozelj@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Jezikovni pregled: Barbara Jarc Prevod povzetkov v angleščino: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec Škraba s.p. Oblikovanje: Simon Kajtna Računalniški prelom: Simon Kajtna Tisk: Tisk Žnidarič d. o. o. Naklada: 500 izvodov Letna naročnina (2 številki): 22,00 € za šole in ustanove; 16,50 € za fizične osebe, 8,50 € za dijake, študente, upokojence (popust); 27,00 € za naročnike iz tujine; cena posamezne številke v prosti prodaji je 13,00 €. V cenah je vključen DDV. © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2020 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 572. Pozdravljeni, spoštovani bralke in bralci, pred vami je nova podoba revije Glasba v šoli in vrtcu, ki nas bo kot takšna spremljala v naslednjih treh letih. Poleg drugačnega videza je prenovljena tudi vsebinsko. Vsebino smo želeli z rubrikami Stroka, Praksa in Dogodki približati strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju. Rubrika Stroka prinaša nova znanstvena spoznanja, strokovna izhodišča, podporo in rešitve. Rubrika Praksa predstavlja povezavo teorije s prakso prek primerov dobre prakse ter s predstavitvijo različnih pristopov, metod, oblik dela in orodij, preizkušenih v praksi. Rubrika Dogodki s kritikami, ocenami in poročili s posvetov, seminarjev, konferenc, šolskih koncertov, predstav, muzikalov in podobnega ter s predstavitvijo novih glasbenih ali knjižnih izdaj vabi k ogledu, poslušanju, branju. Pri posameznih prispevkih se pojavlja QR-koda s spletno povezavo do videoposnetka, ki prikazuje del vsebine prispevka (npr. upevalne, dihalne vaje, glasbeno-didaktične igre, izštevanke …). Vsaka številka revije bo tematsko obarvana. Prva številka izpostavlja glasbeno vzgojo v zgodnjem otroštvu, v notni prilogi pa glasbeno pravljico za predšolske otroke in mlajše učence v osnovni šoli. V vsaki naslednji številki bomo objavili vsaj en prispevek s področja glasbene vzgoje v zgodnjem otroštvu, saj želimo z naslovom in vsebino revije Glasba v šoli in vrtcu osmisliti procesni razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja po vertikali izobraževanja. Uredniški odbor v sestavi dr. Inge Breznik (Zavod RS za šolstvo, odgovorna urednica), dr. David Bandelj (DITZ Jurija Vege Gorica, Italija), dr. Dimitrij Beuermann (Zavod RS za šolstvo), dr. Ada Holcar Brunauer (Zavod RS za šolstvo), dr. Manja Flisar Šauperl (Osnovna šola Janka Padežnika Maribor), mag. Petra Juhart Brdnik (Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Franc Križnar (upokojeni muzikolog), dr. Marija Mihevc (Gimnazija Vič), mag. Tatjana Sagernik Kovačič (Glasbena šola Ravne na Koroškem), dr. Katarina Zadnik (Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani) in za notno prilogo Tadeja Vulc (Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru) ter Katja Gruber (Osnovna šola Nazarje) se bo v naslednjih letih trudil narediti revijo za vas uporabno. Hkrati se iskreno zahvaljujemo dr. Francu Križnarju za njegovo dolgoletno požrtvovalno uredniško delo ter vsem članom uredniškega odbora: dr. Bogdani Borota, Tomažu Habetu, dr. Barbari Sicherl Kafol, dr. Veroniki Šarec, dr. Jerneju Weissu in Črtu Sojarju Voglarju, ki so krojili vsebino revije zadnjih osem letnikov (2012–2019). Ob prebiranju prispevkov vam želim veliko novih idej za vaše delo. Glasba v šoli in vrtcu , letn. 23, št. 1 (2020) VSEBINA UVODNIK Inge Breznik STROKA 2 5 Inge Breznik Glasbene dejavnosti v vrtcu Mojca Kovačič Ljudsko petje v šolskem okolju PRAKSA Inge Breznik 13 Gibanje in glasba v vrtcu 19 Ukulele v vrtcu 27 Vzgojiteljica, zapoj mi, vzgojiteljica, poslušaj me … 31 Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo ob ljudski pesmi: učna priprava na usmerjeno glasbeno dejavnost Lucija Ojsteršek Tanja Rauch Krušič Maja Ogris DOGODKI Matija Varl 37 50. revija Ciciban poje in pleše 42 Pevska revija Ringaraja Sevnica 43 Zborovska šola za vrtce 2019 45 Mitja Reichenberg, Letni časi 47 Melita Železnik Martina Belšak Franc Križnar Nina Mole Recenzija notne zbirke Ljudske za klavir avtorja Draga Ivanuše NOTNA PRILOGA Petra Juhart Brdnik idr. Miška in barka. Glasbena pravljica posvečena in namenjena glasbenemu ustvarjanju otrok v zgodnjem otroštvu 2 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Glasbene dejavnosti v vrtcu Glasbene dejavnosti v vrtcu Dr. Inge Breznik Zavod RS za šolstvo OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor inge.breznik@zrss.si Music Activities in Kindergarten Izvleček Predšolska glasbena vzgoja je v okviru Kurikuluma za vrtce (2004) uvrščena med umetnost, eno izmed šestih področij dejavnosti, zastopanih v kurikularnem dokumentu. Pomembno prispeva k celostnemu razvoju otroka, zato mora biti vsak dan vključena v predšolsko institucionalno vzgojo. Prispevek jedrnato opisuje glasbene dejavnosti v vrtcu s priporočenimi metodami dela. Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, glasbene dejavnosti Abstract Among the six areas of activities included in the Kindergarten Curriculum (2004), preschool music education is classified under art. As it plays an important role in contributing to the child’s holistic development, it should be part of ECEC on a daily basis. The article gives a short description of kindergarten music activities, along with the recommended work methods. Keywords: preschool music education, music activities Uvod Glasba predšolskemu otroku pomeni primarno izrazno sredstvo, zato ti otroci tako radi pojejo, igrajo na glasbila, se igrajo izštevanke, glasbo ustvarjajo, poslušajo ter se ob njej gibalno, likovno ali besedno izražajo. V otrokovem prvem letu starosti je v ospredju čebljanje, v drugem letu pridobivanje glasbenih izkušenj prek imitacije (vzgojitelj je zgled otroku pri govorni izreki, petju, izraznem gibu, tehniki igranja) in eksperimentiranja (z zvoki, gibi), pri čemer otrok išče koordinacijo med gibom in glasbo. Od tretjega do petega leta, ko se razvija in širi otrokov glasovni obseg (med enkrat črtanim d in a) ter oblikuje zaznava ritma, otrok intenzivneje poje, si izmišlja besedila in melodije ter se giba ob glasbi. Od šestega leta naprej je intenzivnejši razvoj melodičnih sposobnosti, zato se lahko otrok takoj odzove na glasbo in izrazi dobe, ritem, akcente, gibanje melodije ter elemente interpretacije glasbe (dinamika, tempo, agogika) in vse njihove spremembe v sklopu istega glasbenega dela. Glasbene dejavnosti otroku pomenijo pomembno spoznavno-učno okolje, zato so z vidika celostnega razvoja posameznika vključene tudi v Kurikulum za vrtce (1999) pod področje umetnost. STROKA Glasbene dejavnosti delimo v tri skupine (prim. Borota, 2013; Denac, 2012; Oblak, 2000; Sicherl - Kafol, 2001; Pesek, 1997; Voglar, 1987): - izvajanje glasbe, - poslušanje glasbe in - ustvarjanje. Pri glasbenem razvoju predšolskega otroka je v ospredju doseganje afektivnih ciljev, ki poudarjajo čustveno dovzetnost za glasbo oziroma sprejemanje in doživljanje glasbe. Izvajanje in ustvarjanje glasbe prinašata najbolj neposredno doživljanje glasbe, zato sta ti dve dejavnosti v prednostnem položaju. Pomenita sestavni del otroške igre, ki je za predšolskega otroka značilna dejavnost. Hkrati pa ponujata pridobitev primarnih glasbenih izkušenj, ki so osnova za razumevanje glasbe. Izvajanje glasbe je najbolj zastopan del predšolske glasbene vzgoje, saj »predstavlja najbolj izrazito glasbeno komunikacijo, ki aktivira različne glasbene procese, sposobnosti in spretnosti« (Oblak, 2000: 9). Vključuje petje pesmi, ritmično izreko ter igranje na glasbila. Petje je v vrtcu temeljna in prevladujoča dejavnost (Borota, 2013: 22), saj predstavlja primarni način glasbenega izražanja. Vpliva na razvoj elementarnega melodičnega in ritmičnega posluha. Nanaša se na postopno širitev glasovnega obsega, spretnost menjave hitrosti in jakosti izvajanja, jasno izgovarjavo, uporabo govorno-pevske tehnike, sproščanje telesa ter razvijanje prvin estetskega oblikovanja, kot sta artikulacija in fraziranje. S petjem otroških pesmi otroci spoznavajo glasbeno obliko pesem in do nje razvijajo pozitiven odnos. Pevski repertoar naj obsega tako domače kot tuje ljudske in umetne pesmi v glasovnem obsegu enočrtane oktave (najbolje med enkrat črtanim d in a). Učenje pesmi poteka v obliki pripevanja (bolj 1. starostno obdobje) ter po metodi imitacije (bolj 2. starostno obdobje). Pomembna je vzgojiteljeva osebna predstavitev pesmi, saj je petje spretnost, ki jo otrok posnema. Vzgojitelj daje zgled s čisto intonacijo, dobro izreko in interpretacijo ter uporabo pevske tehnike. Petje je lahko podprto s preprosto inštrumentalno spremljavo ali z gibalnim izražanjem glasbene vsebine. 1 3 Ritmična izreka je vezana na izvajanje izštevank, nagajivk, oponašanj, nagovarjanj, rekov in ugank, kar spada v otroško ljudsko glasbeno dediščino. Vpliva na razvoj govorne motorike. Besedila naj bi bila kratka in glasovno zanimiva. Vzgojitelj jih lahko podpre z gibanjem ali z enostavno ritmično inštrumentalno spremljavo. Igranje na glasbila je proces, ki odpira svet glasbe. Razvija otrokovo gibalno spretnost in koordinacijo gibov ter spodbuja glasbeno odzivanje. Otrok z igranjem na glasbila pridobi temeljne glasbene izkušnje za nadaljnPredšolska glasbena je usvajanje glasbenih pojmov vzgoja je v okviru (na primer tonska višina, riKurikuluma za vrtce tem, dinamika, tempo, melo(2004) uvrščena dija). Igranje je dejavnost, ki med umetnost, eno poglablja doživljanje glasbe in izmed šestih področij vpliva na oblikovanje pozitivdejavnosti, zastopanih nega odnosa do glasbe. v kurikularnem Predšolski otroci z glasbidokumentu. li predvsem spremljajo petje ali ritmično izreko. S tem se razvija sposobnost razlikovanja med posameznimi zvočnimi barvami glasbil ter med glasbili in pevskimi glasovi. Izbor glasbil za spremljavo pesmim mora po zvočnosti ustrezati vsebini pesmi. Najbolj prikladna glasbila so lastno telo in dostopni predmeti, ki omogočajo ploskanje, trkanje, udarjanje, topotanje, tleskanje, in podobno improvizirana glasbila, ki jih otroci po vzoru otroških ljudskih glasbil izdelajo sami, ter glasbila iz Orffovega inštrumentarija. Usvajanje tehnike igranja na glasbila, učenje spremljave ali samostojnih ritmičnih vzorcev poteka po metodi imitacije. Zato je pomemben dejavnik zopet vzgojitelj in njegova demonstracija igre na glasbila. Ritmični vzorec se podpre z besedilom.1 Ustvarjanje je najbolj dejavna metoda učenja, ker otrok uporabi pridobljeno glasbeno znanje na svoj, nov način, predvsem pa sprošča zvočno domišljijo. Dosežki so nove glasbene izkušnje in novo znanje. Na predšolski starostni stopnji je ustvarjanje razvojna značilnost, ki se spontano pojavlja kot odraz otrokovega doživljanja in razmišljanja v glasbi ali ob njej. Razvojna značilnost predšolskih otrok je, da v glasbi najprej začutijo ritem besedila in metrum. Zato je pomembno, da pri izvajanju ritmičnega vzorca dodamo besedilo, ki ga otrok ob izvajanju glasno izgovarja in sliši, ker ga tako lažje usvoji. 4 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Glasbene dejavnosti v vrtcu Oblakova (2000) deli področje ustvarjanja v dve skupini: v glasbi in ob njej. Ustvarjanje v glasbi se odraža v obliki poustvarjalnosti, pevskega izmišljanja, oblikovanja spremljav in zvočnih vsebin. Poustvarjalnost je končna oblika izvajanja. Vključuje naučeno petje in igranje na glasbila, ki ga otrok po svoje doživljajsko in estetsko izrazi. Je proces vodenega oblikovanja v glasbi, ki potrebuje dober zgled in poteka od posnemanja do samostojnega ter ustvarjalnega izražanja glasbenih vsebin. Pevsko izmišljanje, oblikovanje spremljav in zvočnih vsebin je vezano na neposredno individualno izvajanje s petjem ali igro na glasbila. Otroci eksperimentirajo z zvoki, si svobodno pevsko ali inštrumentalno izmišljajo ritmične ali melodične vzorce, ki imajo na tej starostni stopnji za podlago krajše pesemsko besedilo. »Petje in ritmična izreka besedila sta izhodišče tudi za oblikovanje instrumentalnih spremljav.« (ib.: 13) Ustvarjanje ob glasbi je vezano na različna doživetja in predstave, ki se pojavljajo ob spremljanju glasbe in ki jih otroci ustvarjalno izpovedujejo v drugih medijih: gibalno-plesno, likovno, besedno. Poslušanje je osnova za razvijanje glasbenih spretnosti in sposobnosti. Petje, igranje in gibanje je odvisno od poslušalčeve sposobnosti natančnega poslušanja. Poslušanje zajema najplodnejše in najučinkovitejše preučevanje situacij v glasbi. Je osnova za vse glasbene izkušnje: ujemanje intonacije, razlikovanje tonske višine, analiziranje ritma, melodije, forme, ustvarjanje novih spremljav ali improviziranje ob glasbi. Gre za načrten in sistematičen proces vzgoje dejavnega poslušalca, kar pomeni, da naj glasba otroku ne bi pomenila le zvočne kulise oziroma da naj glasbe ne bi zaznaval samo pasivno, temveč bi mu poslušanje pomenilo potrebo. Prvi pogoj je zbrano in pozorno poslušanje. Otroke je treba pripraviti na sprejemanje glasbenih vsebin. Postopek poslušanja vsebuje najprej motivacijo za poslušanje, nato potek poslušanja ter povratno informacijo o doživljanju (Pesek, 1997). Na predšolski ravni usmerjamo otroke v doživljajsko poslušanje, da otroci glasbo začutijo v sebi, si ob njej nekaj predstavljajo ali pa se ob njej sproščajo. Spoznavanje glasbe na predšolski ravni naj izhaja iz otroške igre, ki je v tem starostnem obdobju najpomembnejši del otrokovega zanimanja in zaposlitve. Najpomembnejše vodilo vzgojitelju naj bo, da naj glasbene dejavnosti ne bodo mašilo med izvajanjem dejavnosti zapisanega in prikritega kurikula (na primer petje pesmice, medtem ko čakamo na kosilo), temveč naj bo glasbena dejavnost ciljno usmerjena in integrirana v proces predšolske vzgoje in izobraževanja. Viri in literatura Bahovec, D. E. et al. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: MŠŠ, ZRSŠ. Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerzitetna založba Annales. Denac, O. (2012). Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgodnjem obdobju otroštva: visokošolski učbenik. Maribor: PeF. Pridobljeno 12. 3. 2015 s http://www.pef.um.si/content/Studij/1stopnja/E_studijska_gradiva/Denac/6834_Visoko%C5%A1olski_u%C4%8Dbenik_2012.pdf. Oblak, B. (2000). Glasbena slikanica 2: priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: ZMK. Sicherl - Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja. Ljubljana: Debora. Voglar, M. (1987). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS. STROKA Ljudsko petje v šolskem okolju Folk Songs in School Environment Dr. Mojca Kovačič ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut, Novi trg 2, 1000 Ljubljana mojca.kovacic@zrc-sazu.si Izvleček Ljudska pesem je v zadnjem stoletju razumljena kot ena izmed prvin narodne identitete, ker pa je izginila iz nekdanjega konteksta, v katerem je bila močneje povezana z družbenim življenjem, se je danes učimo predvsem preko šolskega izobraževalnega sistema. Vedno manj je učiteljev in vzgojiteljev, ki bi se s preteklimi praksami ljudskega petja ali pesmimi srečali v domačem okolju, zato je zanje lahko dragocena in pomembna izkušnja, da se s tovrstnim gradivom srečajo preko pevskih delavnic, koncertov, zbirk ljudskih pesmi in zvočnega gradiva. V pričujočem prispevku so sprva podane osnovne in nekoliko posplošene informacije o značilnostih ljudskih pesmi in ljudskega petja na Slovenskem v preteklosti ter predstavljene možnosti izvajanja ljudskega petja v vzgojno-izobraževalnem procesu. Sledijo kratka umestitev ljudske pesmi v kontekst družbenega življenja in nekateri primeri, ki ponazarjajo povezave z vsebino in funkcijo ljudske pesmi. Prispevek na koncu ponuja tudi opis virov zvočnih publikacij in pesmaric, iz katerih je mogoče črpati gradivo za uporabo. Ključne besede: ljudska pesem, ljudsko petje, funkcija ljudske pesmi, družbeni kontekst Abstract Folk music has been seen in the last century as one of the elements of national identity, but as it is, at present, no longer considered in the context of strong connections with social life, it is taught mainly through school education. Fewer and fewer teachers and educators have experiences with folk music and songs in their home environments, therefore they could benefit from a valuable and important experience of learning about this material through singing workshops, concerts, folk song collections and audio materials. The article first introduces the basic and somewhat generalized information about the characteristics of folk music and folk songs in Slovenia in the past, as well as the possibilities of implementing folk songs in the education process. It continues by placing folk music in the context of social life, giving a few examples that illustrate the connection with the content and the function of folk music, and concludes with the description of sound publications and songbooks as sources of materials that can be used for this purpose. Keywords: folk song, folk singing, role of folk music, social context 5 6 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju Uvod V neformalnih pogovorih pogosto zasledim pritoževanje, kako ljudska pesem izginja iz našega vsakdanjega prostora, da mladi ne poznajo nekaterih pesmi, ki se starejšim generacijam zdijo tako samoumevne in poznane, da mladi ne pojejo več in tudi da učitelji in vzgojitelji ne poznajo ljudskih pesmi. Na vse omenjeno lahko gledamo kot na pojav, ki je razumljiv, saj je ljudska pesem nekoč živela močno povezana z določenimi konteksti družbenega življenja, ki pa so se danes spremenili. Danes se petje pesmi umika poslušanju glasbe, v določenih kontekstih, ki so skupni preteklosti in sedanjosti (na primer rojstnodnevne zabave in poroke), pa glasbeno animacijo prevzemajo predvajana glasba, razne (najete) inštrumentalno-vokalne zasedbe, pogosto pa tudi lokalni inštruKer nam literatura mentalisti, ki navadno igrajo ponuja le gradivo, narodnozabavne melodije na diatonično harmoniko. torej ljudske pesmi, smo brez lastne Tudi ljudski pevci in pevizkušnje ljudskega ke, katerih petje so raziskovalpetja prepuščeni lastni ci Glasbenonarodopisnega ininterpretaciji petja štituta ZRC SAZU desetletja pesmi. snemali, se danes najpogosteje sestajajo v formalnih okvirih. Ustanavljajo društva, financirajo svojo dejavnost, imajo vodje skupin in se sestajajo na rednih pevskih vajah. Spontanost pevskega dogodka je pogosto nadomeščena z nastopom na odru, mnogi pevci in pevke se z željo po napredku, uspehu in evalvaciji udeležujejo revij, ki jih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (v nadaljevanju JSKD). Na spremembo opozarja tudi novejše poimenovanje teh pevcev in pevk v okviru JSKD-jevih srečanj, saj se danes poimenujejo »pevke in pevci ljudskih pesmi«. Vedno več je tudi pevcev in pevk, ki so se z ljudskim petjem prvič srečali v odrasli dobi, preko vstopa v organizirane folklorne ali pevske dejavnosti. Te skupine pesemsko gradivo za poustvarjanje najpogosteje črpajo iz notnih ali zvočnih zapisov, udeležujejo pa se tudi delavnic ljudskega petja. 1 Tako lahko razumemo, da ljudska pesem, če je ne bomo gojili načrtno, ne bo več v stiku z mlajšo populacijo, in če je ne bomo predstavili na pravi način, zanjo tudi ne bo več zanimiva. Ob tem vedenju pa lahko storimo le eno: načrtno jo močneje vključimo v učne programe vzgojno-izobraževalnih zavodov ter pomagamo vzgojiteljem in učiteljem, da se je ponovno priučijo in jo brez strahu tudi sami vključujejo v svoje delo z otroki in mladino. Pričujoči prispevek1 sicer ne more biti didaktični pripomoček za poučevanje ljudske glasbe v šolah in vrtcih, lahko pa predstavi nekaj značilnosti ljudske pesmi in njene pojavnosti v preteklosti, s čimer poda osnovno znanje, iz katerega lahko črpamo (spo)znanja in jih nadgrajujemo z dodatno literaturo in izkušnjami ter jih prenesemo v šolsko okolje. Zato v prvem delu predstavim razliko med ljudsko pesmijo kot gradivom in petjem ljudske pesmi kot procesom, ki to gradivo oživi, v drugem delu pa podam nekaj smernic za petje v šolskem okolju ter za povezovanje ljudske pesmi s kontekstom. Prispevek ponuja tudi opis virov zvočnih publikacij in pesmaric, iz katerih je mogoče črpati gradivo za uporabo. Ljudska pesem in ljudsko petje Ena največjih zmot, ki jih opažam v razumevanju ljudskega petja in ljudske pesmi, je, da se ta dva pojma enačita. Ker nam literatura ponuja le gradivo, torej ljudske pesmi, smo brez lastne izkušnje ljudskega petja prepuščeni lastni interpretaciji petja pesmi. Zato se mnogo učiteljev loteva poučevanja petja teh pesmi na »klasičen« način oziroma tako, kot bi poučevali katerokoli drugo pesemsko gradivo. Pa vendar lahko, če se želimo približati nekaterim preteklim izvajalskim praksam ljudskega petja, to delamo drugače. Zato v nadaljevanju podajam nekaj sicer nekoliko posplošenih in okrnjenih podatkov o ljudskem petju, kot ga poznamo iz preteklih praks, ki jih zbiramo, hranimo, analiziramo in tudi interpretiramo na Glasbenonarodopisnem inštitutu in ki jih lahko uporabimo kot osnovno vodilo pri poustvarjanju ljudske pesmi v šoli. Naj na tem mestu opozorim na odlično izdajo revije Glasba v šoli iz leta 2004, letnik IX, št. 2/3, ki je bila v celoti posvečena ljudski glasbi. V tej številki boste našli številne prispevke, s katerimi lahko nadgradite ali osvežite svoje znanje, z notnim gradivom pa lahko pesem ponesete tudi v učno okolje. STROKA je pel vzporedno terčno linijo nad osnovnim glasom ali sekstno pod osnovnim glasom (poimenovan tudi glas čez), in tisti, ki so peli basovsko linijo. Danes pevci težje občutijo harmonizacijo pesmi, zato se mnogi raje pridružujejo petju glasu naprej ali čez, posledično je tudi zvočna slika takega petja nekoliko drugačna. Basovski glasovi zvočnost dopolnjujejo z osnovnimi harmonskimi toni na toniki, subdominanti in dominanti (ter s prehajalnimi in menjalnimi toni med stopnjami). Pri tem so pevci ta glas poimenovali bas ne glede na to, ali so ga pele ženske ali moški. V ljubezenski pesmi Snočkaj so se fantje stepli, ki opisuje smrt v fantovskem pretepu, začenja glas naprej, v prvem taktu pa se mu na zgornji terci pridružita glas čez in spodaj basovski glas, ki se giblje na toniki in dominanti: Za večji del petja v skupnosti ali družini je bilo značilno triglasno petje. Če se je pelo v skupnosti, je s petjem pesmi navadno začel glasovno vešči pevec, drugi pa so se mu nato pridružili. Na ta način so lahko začenjali peti vsako kitico ali pa samo prvo. Glas, ki je začenjal petje, se imenuje naprej, kar izhaja iz terminologije ljudskega poimenovanja glasov in kaže tudi na vlogo, ki jo je glas imel v večglasju. Ta glas ima pomembno vlogo, določuje intonacijo, ritem in hitrost pesmi. Nemalokrat opažamo, da se, če pevec glasu naprej pesmi ne začenja peti dovolj suvereno, tudi drugi pevci v skupnostno petje vključijo plaho, celotna pesem je zato ponavadi zapeta nedoživeto, pogosto pa se podira tudi intonančna stabilnost petja. Pevskemu glasu naprej so se pridružili preostali pevci, običajno še zveneči glas, ki j r œœ .. œœ œœ & 43 1. Snoč - kaj Œ j j & 43 œœ œœ œj œ li - la - lom, & 43 œj œj œj 5 j r œœ .. œœ œœ .. j j j 2 j j j j œ œ œœ œœ 4 œœ œœ œœ œœ œœ œœ so se fan - tje ste - pli, pod ze - le - no li - pi - co, ti - draj - la j. r j r j j j 42 j j j j œ œ œ œ œ œ œ. œ œ. œ œ œ œ œ œ œ r & 43 œj. œ œœ j j j j j œœ œœ œœ œœ œœ œœ ti - draj - la li - la - lom, j j j œ œ œ œj œj œ j r œœ .. œœ œœ .. pod ze - le j r œ. œ œ. - j œœ œœj œœj œ œ no li - pi - co. j j j œ œ œ œ 43 43 Œ Œ Slika 1: Snočkaj so se fantje stepli, GNI M 22.999, peli: Kulka in Tilka Vovk, 1959, Breznica, Gorenjska; transkripcija: Zmaga Kumer (Kumer, 1975: 503); notografija in priredba v triglasni zapis: Mojca Kovačič. 2. Naj se fantje le stepéjo, 4. Saj sem ti že doskat rekla, 6. Drugo ranco obvezuje, sam da mojga zraven ni, da ne smeš ponoč na vas, fantič mrtev obleži, tidrajla lilalom ... tidrajla lilalom ... tidrajla lilalom ... 3. Komaj dékle to izreče, 5. Prvo ranco obvezuje, že na okno potrklá, fantič pade v nezavest, tidrajla lilalom ... tidrajla lilalom ... 7 8 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju Ljudsko petje pozna še bolj razvejeno večglasje, kot sta petje na tretko ali četrtko (več o tem glej Šivic, 2017), po vzoru zborovskega štiriglasnega stavka pa so mnogi ljudski pevci prevzeli tudi petje z baritonom (Šivic, 2011). V prekmurskem, porabskem, rezijanskem in belokranjskem glasbenem izročilu pa bomo pogosteje zasledili tudi petje v dvoglasju, ki poteka v vzporednih linijah, z delno harmonizacijo melodije ali pa z bordunom (Rezija). https://www.youtube.com/watch?v=l-ku5HtM2e4 Pevci nekatere pesmi pojejo v urejenem metrumu (guisto) ali pa v svobodnem metrumu (rubato). Leta 1954 je France Marolt petje rubato poimenoval »zatezanje« in ga utemeljil z ugodjem pevcev ob kolektivnem sozvočju: »zatezanje melodične linije na najbolj zvenečih vokalih ter v kadencah in koncih izpričuje, da gre za ugodje nad sozvočnimi efekti« (Marolt, 1954: 9). Metrumsko se pesmi pogosto spreminjajo, tako da je struktura pesmi v zapisani obliki videti precej kompleksna, medtem ko ob petju te spremembe dojemamo dosti bolj naravno. - petja ljudskih pesmi učimo brez notnega gradiva, vsaj prvo kitico pesmi pa tudi brez pomoči besedil; otroci naj se pesmi naučijo s pripevanjem ali ponavljanjem; - pri petju ljudskih pesmi ne podajamo intonacije, temveč naj s petjem pesmi začne glasovno bolj vešč otrok (na začetku je to učitelj/ica); tako bo petje v naravnem glasovnem obsegu; pazimo tudi, da je tonski obseg primeren starostni skupini otrok; - preostali pevke in pevci se pridružijo petju glasu naprej spontano, morda na drugem zlogu ali celo kasneje, po prvem verzu; - med petjem ne dirigiramo, ne taktiramo, ne uporabljamo nikakršne ritmične ali melodične spremljave (razen v primeru, ko se odločimo, da bomo ljudsko pesem na ta način priredili); - otrokom dovolimo lastno interpretacijo pesmi pri rabi pevskih dihov in prilagajanju tempa izvedbe; Petje ljudskih pevcev in pevk lahko interpretativno označimo kot statično, saj navadno ni vsebovalo dinamičnih in agogičnih kontrastov ali fraziranja, kot ga poznamo na primer v zborovskih izvedbah. Različne skupine pevcev so različno pele, dihi ali postanki so se pogosto pojavljali med frazami ali celo sredi besede in so posegali v enovitost besedila ali fraze. Nekatere pesmi so bile zapete celo z daljšimi pavzami, ki so posegle v frazo, kar da posebno zvočno sliko pesmi.2 - enoglasnemu petju dodajamo terčno ali sekstno dvoglasje, kasneje tudi kompleksnejše oblike dvoglasja in triglasje s sprva enostavnim basovskim glasom na tonskih stopnjah tonike, subdobminante in dominante; kasneje lahko mestoma dodamo tudi prehajalne ali menjalne tone; Ljudsko petje v šoli - ljudsko petje lahko uvajamo tudi v običajne ure pouka glasbe in morda na začetku ali ob koncu ure temu posvetimo nekaj minut; tako se bodo učenci lahko seznanili z večjim korpusom ljudskih pesmi in kasneje to znanje uporabili tudi v vsakdanjem življenju spontanega petja. Osnovne značilnosti ljudskega petja lahko prenesemo tudi v šolsko okolje, bodisi v pevski zbor, ure pouka glasbene umetnosti ali druge interesne dejavnosti. Pri tem bi izpostavila, da je poleg gradiva, ki ga izberemo, pomembno tudi, na kakšen način otroci pojejo ljudske pesmi. Pesmi naj se torej v učno okolje ne prenašajo samo kot »material za petje«, temveč naj to petje tudi drugače zazveni. Pri tem lahko učiteljicam in učiteljem podam nekaj predlogov: 2 - ker v zbirkah pesmi ali na posnetkih pogosto zasledimo enoglasne zapise, sledimo zakonitostim ljudskega večglasja in sami priredimo pesem za večglasno zasedbo; Primer takšnega petja lahko poslušamo na zgoščenki tria Volk Folk z naslovom U prvega (2011). Dostopna je tudi preko spleta: https://www. youtube.com/watch?v=l-ku5HtM2e4. STROKA Ljudska pesem v kontekstu Če otrokom predstavimo tudi kontekst ljudskih pesmi, jim približamo pomen in vlogo pesmi v vsakdanjem in prazničnem življenju ljudi. Pesmi, ki so se navadno pele v okviru življenjskega kroga, so na primer: uspavanke, otroške zbadljivke, izštevanke, pesmi, ki so se pele ob odhodu fantov k vojakom, ali pesmi, ki so bile del ženitovanjskih šeg ali so spremljale šege ob smrti. Šege, ki so del letnega kroga, se pogosto vežejo na točno določene koledarske dni in nekatere še živijo # & 43 œj œj œœ œœ œœ # & 43 4 Do - ber # &  # prej, &  Œ j œ œj œ ve - j j œ œ œ œ do - ber ve - Œ œ čer j j œœ œœ œ œ j j œ œ œ vam Bog daj, v lokalnem ali turističnem kontekstu. Sem spadajo tudi mnogi obredni obhodi ali koledovanja, ki jih spremljata inštrumentalna glasba (na primer pri pustovanju) ali ljudska pesem, ki se imenuje kolednica. Skupina kolednikov je na predvečer prazničnega dne (danes najpogosteje na predvečer praznika Svetih treh kraljev) hodila od hiše do hiše z namenom blagoslova hiše in pridelkov, voščila in prejema daru. Kolednice imajo posebno oblikovno zgradbo, njeno vlogo pa prepoznamo v besedilu. Spodnja pesem je primer jurjevske kolednice, ki je bila zapisana v Češnjicah pri Cerkljah ob Krki leta 1962: ‰ Œ j j j œœ œœ œœ œ œ œ o - če - tu ’n Œ j œ œj œ ma œœ œœ 2 œœ œœ œ œj 3 œ œœ J J 4 J J œJ œ 4 œ čer vam Bog daj, o - če - tu ’n ma - ter j j 2 j j œj j 3 œ œ œ 4œ œ œ 4œ œ œœ - ter œœ œœ J J j j œœ œœ j j œ œ naj - po -  naj - po - prej. j j œ œ  Slika 2: Dober večer vam bog dej, GNI M 25.132, 1962, Češnjice pri Cerkljah ob Krki, Dolenjska; transkripcija: Zmaga Kumer (Kumer, 1995: 175).3 2. Mi smo štirje fántiči, svetga Jurja hlapeci, z radovoljnim srcem dal, mi smo prišli še enkrat vam povrne lub svet Jur, svetga Jurja oznanvat. zdaj pa na naši zadni ur. 3. Kolk jih blo je lansko let, 3 4. Če nam boste kaj darval, 5. Zdaj pa lepa lahka noč, k‘so slišal svetga Jurja pet, vsaka noč ma svojo moč, zdaj pa že počivajo z nami rajža Sveti duh, in milost božjo vživajo. pri vas ostane večni Buh. Ker je izpisana samo prva kitica melodije, je treba naslednje zlogovno prilagajati melodiji, kar lahko zaradi odsotnosti zvočnega primera storimo poljubno. 9 10 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju knjigi Slovenske ljudske pesmi 2 jih je zapisanih 58), v osnovi pa se nanaša na legendarno izročilo o dveh svetnikih istega imena – na Izidorja, kmeta in zavetnika Madrida iz 12. stoletja, ter na Izidorja – vojščaka, čigar relikvije so v 12. stoletju prenesli v Benetke. Domneva se, da naj bi pesem v različicah pri nas peli vse od 17. stoletja naprej (Kumer in drugi, 1971: 498). Spodnji primer prikazuje pesem o Izidorju, ki je bila zapisana leta 1909 v Metliki: Če je v zgornjem primeru že iz vsebinske podobe (oziroma besedila) jasno, da gre za koledniško pesem in je tudi njena vloga spremljanje koledniškega obreda, pa se pogosto zgodi, da neka pesem zaradi okrnjenosti besedila izgubi svoj prvotni pomen ali namen. Kot primer navajam zelo poznano pesem Izidor ovčice pase, ki danes velja za otroško ljudsko pesem, mnogi pa poznajo le njeno prvo kitico. Pesem se je ohranila v številnih različicah (v # & 43 œœ œœ œœ # & œœ 7 le I - œœ -  zi - dor œœ po œœ œ œœ œ œœ ov - či  œœ Œ pel. # œj œj œj œj & œJ œ Jœ œ œœ J J 12 tin - gel - lin - gel lom, - ce œœ œœ Tin - gel œœ œœ  œœ tin - gel ting j œœ J pa - sel, ting j œœ J œœ œœ œœ œœ j œœ J j œœ J j œœ J le - j œœ œœ J tin - gel - lin - gel lom, j œœ J j œœ œœ J tin - gel - lin - gel lom, œœ œœ  po œœ œœ žvi - žgal, œœ tin - gel œœ tin - gel ting  œœ ting Œ tom. Slika 3: Izidor ovčice pasel, vir: Kumer, Z. idr. (1970). Slovenske ljudske pesmi. 1. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica. 2. Ko ovčice je napasel, 3. Pri cesarju zvesto služil stopil je v vojaški stan. celih triintrideset let. Tingel, ting, tingel lingel lom ... Tingel, ting, tingel lingel lom ... Pri umeščanju pesmi v kontekst vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi si lahko pomagamo s tiskanim in zvočnim gradivom, ki je že objavljeno in dostopno v knjigarnah ali knjižnicah. Tako lahko o osnovnih značilnostih ljudske pesmi in petja veliko preberemo v teoretičnem uvodu k obširni zbirki pesmi v knjigi Pesem slovenske dežele (1975), ki jo je uredila Zmaga Kumer, izbrane zvočne primere iz te knjige pa lahko slišimo tudi na istoimenski zgoščenki (2009). Podrobneje o zgodovinskih, oblikovnih in vsebinskih značilnostih pesmi lahko preberemo v prav tako njeni knjigi Slovenska ljudska pesem (2002). Eno si zapojmo (1995) in Še eno si zapojmo (1999) sta zbirki pesmi, v katerih so izpisane tudi večglasne pevske linije. V zbirkah so pesmi razporejene vsebinsko, nekatere pa vsebujejo tudi krajše razlage zgodovinskega ozadja pesmi ali šege in obreda, ob katerem se je pesem pela. Tudi znanstvenokritične izdaje ljudskih pripovednih pesmi (Slovenske ljudske pesmi I–V) so lahko dragocen vir za poustvarjanje ali spoznavanje konteksta ljudske pesmi, ob knjigah pa so izšle tudi zgoščenke z zvočnimi primeri nekaterih pesmi. Zbirke, v katerih so pesmi objavljene po vsebinskih parametrih, so še: zbirke mrliških pesmi Ena urca bo príšla: mrliške pesmi na Slovenskem (2003), zbirke koledniških pesmi Mi smo príšli nócoj k vam: slovenske koledniške pesmi (1995), zbirke svatbenih pesmi Je ohcet vesela: ljudske svatbene pesmi na Slovenskem (2001) ali zbirke vojaških pesmi Oj, ta vojaški boben: slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju STROKA (1995). Slednjo pa lahko vsebinsko dopolnimo s knjigo »Fantje se zbirajo ...« – Vojna in vojaki v slovenski ljudski pesmi (2013) ter s poslušanjem zvočnih primerov in branjem spremne besede k zgoščenki Regiment po cesti gre (2007). Zelo uporabna je tudi knjiga S pesmijo v praznike, v kateri avtorici podajata opis praznikov in šeg skozi koledarsko leto, pesmi, ki se lahko ob tem pojejo z otroki, in nekaj didaktičnih predlogov, ki z ustvarjalnostjo popestrijo spoznavanje posameznega praznika ali šege (2012). O tretki, kot jo pojejo v Halozah, lahko beremo v knjigi Haloško petje na tretko (2017) ter poslušamo zvočne primere na istoimenski zgoščenki (2017). Zapise, ki so jih raziskovalci delali na podlagi zvočnega posnetka (transkripcije), so z notnimi izdajami za širšo javnost (pesmaricami) pogosto prilagajali, tudi poenostavljali, zato je lahko zvočni zapis pesmi pomembno dopolnilo k učenju pesmi ali pevskih načinov. V zadnjih desetletjih je izšlo kar nekaj zgoščenk s terenskimi posnetki, ki z zvokom in spremno besedo predstavljajo glasbo različnih lokalnih okolij ali pokrajin. Naj naštejem nekatere izmed njih: Bog daj dobro leto – Ljudska pesemska dediščina Adlešičev (2011), Slovenske ljudske plesne viže – Prekmurje in Porabje (2011), Spejvaj nama, Katica – Ljudske pesmi Prekmurja (2010), Pjevaj mi, pjevaj, sokole – Uskoška pesemska dediščina Bele krajine (2010), Bela krajina in Kostel – Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe (2008), Hodili so jih poslušat – Pesemsko izročilo kamniškega območja (2017) ali Koroška – Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe (1999). Dopolnimo jih lahko z zvočnimi posnetki sodobnih poustvarjalcev ljudske glasbe, ki sicer ostajajo zvesti mnogim značilnostim ljudske glasbe preteklih glasbenih praks, vendar jo preoblikujejo tudi po lastnih ali bolj sodobnih estetskih kriterijih. Najrazličnejše zasedbe preporodne glasbe, kot so Katice, Ljoba Jenče, Volk Folk, Tolovaj Mataj, Kurja koža in drugi, se predstavljajo samostojno ali na treh zgoščenkah, ki jih je izdalo kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija: Sodobna ljudska glasba na Slovenskem I (1999), Sodobna ljudska glasba na Slovenskem II (2002) in Sodobna ljudska glasba na Slovenskem III (2016). Nenazadnje pa lahko kot dodatno učno spodbudo uporabimo posnetke popularnih glasbenih izvajalcev, ki svojo ustvarjalnost združujejo z ljudsko glasbo ali ljudskimi glasbili, kot na primer Vlado Kreslin in Beltinška banda, Magnifico, Katalena in drugi. 11 Prav gotovo bo doživljanje ljudske pesmi in njene umeščenosti v kontekst učencem in učenkam bližje, če bodo pesmi lahko povezali z okoljem, v katerem živijo. Tako lahko spodbujamo otroke, da o šegah, glasbi in petju povprašajo svoje starše, stare starše in druge sorodnike ali domačine ter predstavijo pretekle glasbene prakse v šolskem okolju. Spodbudno bo, če kakšno šego v povezavi z glasbo v šolskem ali lokalnem okolju tudi obudijo in si pri tem pomagajo z ustnimi in pisnimi viri, ki predstavljajo šego v preteklosti (na primer jurjevanje, petje svatbenih pesmi in podobno). Sklep Naj na koncu opozorim še na nekatere paradigme o ljudski pesmi, ki so bile močno usidrane v izobraževalni sistem in so še danes velikokrat del našega nekritičnega razmišljanja o področju ljudskega. Ena izmed njih je enačenje določene pesmi s pokrajinskim izvorom, torej da pesem označujemo kot na primer koroško, belokranjsko, gorenjsko ... Ob tem se pozablja na glavno značilnost, ki ljudsko pesem umešča na področje ljudskega izročila, in sicer variantnost. Pesmi so se navadno preko ustnega ali pisnega prenosa širile med ljudmi različnih krajev in pokrajin tako znotraj kot zunaj naših meja. Zato za mnoge pesmi poznamo številPrav gotovo bo ne različice, ki so se zapisale ali doživljanje ljudske posnele v različnih krajih in pesmi in njene pokrajinah. Tako moramo pri umeščenosti v tem, ko prevzemamo pesem kontekst učencem iz pesmaric ali z zvočnih posin učenkam bližje, netkov, upoštevati, da je bila če bodo pesmi lahko pesem v nekem kraju le zapisapovezali z okoljem, v na ali posneta, možno pa je, da je ista pesem ali njena različica katerem živijo. razširjena tudi v drugih slovenskih krajih in pokrajinah. Ob tem pa še vedno obstaja mnogo pesmi, ki so se pele samo v določenem lokalnem ali regionalnem okolju. Druga zmota je, da otroke velikokrat poenostavljeno učijo, da ljudska pesem nima avtorja, kar izhaja iz pogoste razmejitve pesemskega gradiva na ljudsko in avtorsko gradivo. Trditev seveda ne drži, avtorstvo je pogosto po- 12 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Mojca Kovačič, Ljudsko petje v šolskem okolju zabljeno zaradi načina prenosa pesemskega izročila, takšno »zakrivanje« ljudske ustvarjalnosti in individualnosti pa izvira tudi iz romantičnih narodnoidentitetnih teženj enačenja ljudskega z »narodom«, ki so že več kot stoletje navzoče v družbi ali politiki. Tretja pa je predstava o ljudskem pesemskem izročilu kot o zamrznjeni in nedotakljivi ostalini daljne preteklosti. Če razumemo ljudsko pesem kot del človeške spontanosti, improvizacije in ustvarjalnosti, ki je s sprejetjem (oziroma petjem) zaživel v pevskem repertoarju lokalne ali širše skupnosti in postal sestavni del njenega pevskega, družbenega ali kulturnega izraza, potem lahko tudi nekatere nedavne in sodobne glasbene izraze štejemo v njen konceptualni prostor. Spremembe (v melodiji, besedilu ali družbeni vlogi) so ljudsko glasbo vseskozi osmišljale ter ohranjale njeno živost in jih lahko razumemo kot »način njenega obstoja in sredstvo njenega učinkovanja« (Muršič, 2000: 138). Zaradi razumevanja krhkosti meja med umetno, množično, popularno in ljudsko kulturo znanost in stroka danes ponovno kritično vrednotita pretekle poglede in interpretacije ljudskega ter vključujeta sodobne in aktualne glasbene pojave v svoje področje raziskovanja. Viri in literatura Golež Kaučič, M., Klobčar, M., Kunej, D., Pisk, M., Ramovš, M. in Šivic, U. (2007). Regiment po cesti gre. Ljubljana: Založba ZRC. Golež Kaučič, M. (2013). Fantje se zbirajo: Vojna in vojaki v slovenski ljudski pesmi (Zbirka Folkloristični zvezki; 1). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Klobčar, M., Vrčon, R., Šivic, U. in Vendramin, P. (2017). Hodili so jih poslušat. Pesemsko izročilo kamniškega območja. Ljubljana: Založba ZRC. Klobčar, M., Šivic, U. in Vendramin, P. (2010). Spejvaj nama Katica. Ljudska pesem Prekmurja. Ljubljana: Založba ZRC. Kumer, Z. (1975). Pesem slovenske dežele. Maribor: Obzorja. Kumer, Z. (1992). Oj, ta vojaški boben: slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju. Celovec: Drava. Kumer, Z. (1995). Eno si zapojmo, Pesmarica ljudskih pesmi. Celje: Mohorjeva družba. Kumer, Z. (1995). Mi smo príšli nócoj k vam: slovenske koledniške pesmi. Ljubljana: Kres. Kumer, Z. (1999). Še eno si zapojmo. Celje: Mohorjeva družba. Kumer, Z. (2001). Je ohcet vesela: ljudske svatbene pesmi na Slovenskem. Ljubljana: Kres. Kumer, Z. (2002). Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica. Kumer, Z. (2003). Ena urca bo prišla: mrliške pesmi na Slovenskem. Ljubljana: Družina. Kumer, Z. idr. (1970). Slovenske ljudske pesmi. 1. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica. Kunej, D. in Terseglav. M. (2011). Bog daj dobro leto. Ljudska pesemska dediščina Adlešičev. Ljubljana: Založba ZRC. Marolt, F. (1954). Gibno-zvočni obraz Slovencev. Ljubljana: Glasbenonarodopisni inštitut. Muršič, R. (2000). Trate naše in vaše mladosti: zgodba o mladinskem in rock klubu, 1. knjiga. Ceršak: Subkulturni azil. Strajnar, J., Kumer. Z., Kunej. D. in Cvetko, I. (1999). Koroška. Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe. Ljubljana: ZRC SAZU, Helidon. Šivic, U. (2011). Bariton v ljudskem petju na Slovenskem. Folklornik 7, str. 12–14. Dostopno na: https://www.jskd.si/ folklorna-dejavnost/zaloznistvo/folklornik/revija_folklornik/folklornik/2011/02_sivic.pdf (17. 2. 2020). Šivic, U. (2017). Glasbenoteoretske možnosti petja na tretko. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letnik 57, številka 3–4, str. 43–54. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC1VVJLW (17. 2. 2020). Šivic, U. in Kovačič, A. (2012). S pesmijo v praznike. Ljubljana: Mladinska knjiga. Šivic, U. in Vendramin, P. (2017). Haloško petje na tretko. Ljubljana: Založba ZRC SAZU in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Šivic, U., Terseglav, M. in Vrčon, R. (2008). Bela krajina in Kostel. Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe. Ljubljana, Založba ZRC. Sodobna ljudska glasba na Slovenskem I. Ljubljana: Kulturno društvo Folk Slovenija, 1999. PRAKSA Gibanje in glasba v vrtcu Dr. Inge Breznik Zavod RS za šolstvo OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor Movement and Music in Kindergarten inge.breznik@zrss.si Izvleček V prispevku je izpostavljena dejavnost gibanja predšolskih otrok ob poslušanju ali izvajanju glasbe. Predšolska vzgoja področju gibanja namenja veliko pozornosti, zato je v okviru Kurikuluma za vrtce (2004) samostojna dejavnost. Zaradi neposrednega odziva telesa na zvok je področje gibanja naravno povezano s področjem glasbe. V prispevku so opisani konkretni primeri ritmičnega gibanja, gibanja ob glasbi in gibanja ob izvajanju glasbe ter primeri ljudskega plesa. Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, poslušanje glasbe, gibanje ob glasbi Abstract The article focuses on physical activity of preschool children while listening or playing music. ECEC puts a lot of emphasis on physical activity, which is why this area is classified as an independent activity in the Kindergarten Curriculum (2004). The body’s direct response to sound shows the natural connection between physical activity and music. The article describes specific examples of rhythmic movement, movement with music and while playing music, and examples of folk dancing. Keywords: preschool music education, listening to music, movement with music Uvod Gibanje je otrokov primarni odziv oziroma odziv na dražljaje iz okolja (Shehan Campbell, 1995: 185). Z gibanjem kot otroku prirojeni dejavnosti in glavni preokupaciji v njegovi igri je pogojeno otrokovo zaznavanje okolice, časa, prostora in samega sebe (prim. Bahovec et al., 2004: 25), kar vpliva na razvoj njegovih intelektualnih, emocionalnih, motoričnih in socialnih sposobnosti. Slovenska glasbena pedagoginja Albinca Pesek (1997) pojmuje gibanje kot »govorico telesa« (ib. 144), vezano na otrokovo čutenje in predstave, ki je kot vrsta komunikacije v otroškem svetu neobhodno povezana z glasbo. Vsako poslušanje glasbe ali petje pri otroku sproži spontano gibanje ob glasbi, ki odraža njegovo dojemanje razpoloženja v glasbi, tempa, dinamike, tonske višine, ritma, dobe, repeticije, kontrastov, oblike in besedila. Tako se glasba ne pojmuje samo kot umetnost poslušanja in umetnost izvajanja, temveč tudi kot umetnost gibanja (Shehan Campbell, 1995: 185). 13 14 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Gibanje in glasba v vrtcu POSLUŠANJE/ IZVAJANJE GLASBE OBČUTENJE GLASBE GIBANJE Gibanje ob glasbi – definiranje pojma Izhajajoč iz taksonomije psihomotoričnega področja Anite Harrow (1972), ki govori o hierarhično urejenem zaporedju človekovega gibanja od refleksnega do naučenega, se gibanje ob glasbi razvršča v tri razvojne faze tako, kot se te pojavljajo v življenjskem ciklusu (Pesek, 1997: 145): Slika 1: Pretegovanje (Vir: osebni arhiv Inge Breznik) a) lokomotorno (na primer gibanje celega telesa v prostoru: hoja, tek), b) nelokomotorno (na primer noge so na mestu, drugi deli telesa se gibajo) in c) kombinacija lokomotornega in nelokomotornega gibanja (na primer hoja in ploskanje hkrati). Kdaj nastopijo omenjene faze gibalnega razvoja, je odvisno od otrokovega telesnega razvoja in nadzora mišične koordinacije. V povprečju je lokomotorno gibanje ob glasbi značilno za otroke do dveh let starosti, nelokomotorno od dveh do petih let starosti, ko postanejo otroci bolj pozorni in dojemljivi za poslušanje glasbe, ter kombinacija obeh gibanj ob glasbi od petih let naprej, ko izboljšana koordinacija gibov otroku omogoča izražanje mnogih glasbenih značilnosti (na primer dobe, tempa ter ritma, razpoloženja v glasbi, besedila, tonske višine oziroma melodije, glasnosti oziroma dinamike, zvočne barve, glasbene oblike, kontrastov). Slika 2: Pretegovanje na tleh (Vir: osebni arhiv Inge Breznik) Vsako vodeno gibanje otroka zahteva predhodno skupinsko ogrevanje mišic. Vaje za ogrevanje mišic naj potekajo od zgoraj navzdol, torej od glave do nog. Prve vaje naj vključujejo razgibavanje (na primer pretegovanje) in sproščanje vratnih mišic (na primer kroženje z glavo, kroženje z rameni), mišic rok (na primer objamem sebe, objamem prijatelja) in nog (na primer poskakovanje), trebušnih ter hrbtnih mišic (na primer mačka-joga). Ritmično gibanje ob glasbi Zelo zabavna vaja za otroke je vaja raztegovanja elastike, pri kateri en konec elastike navidezno držimo z levo roko na vrhu glave, drug konec elastike pa navidezno držimo z desno roko pri popku. Ko se elastika skrči, se skrči tudi telo, nato elastiko oziroma telo počasi raztegujemo tako, da se telo popolnoma vzravna. Prva glasbena značilnost, ki se odraža v gibanju otroka že pri dveh letih, je ritem (Moog, 1976, v Shehan Campbell, 1995: 186). Ritem spodbuja gibanje, ker PRAKSA izhaja iz človeka samega (na primer bitje srca, hoja in govor), zato je pomembno, da se v predšolskem obdobju večja pozornost namenja razvoju ritmičnega gibanja ob glasbi. Učenje ritmičnega gibanja ob glasbi poteka po stopnjah, ki se nadgrajujejo, in sicer (Hennsessy, 1995): a) formalno ali strukturirano ritmično gibanje, pri katerem vzgojitelj/-ica oblikuje gibalne vzorce z navodili, ki jih otroci z upoštevanjem navodil posnemajo, b) neformalno ritmično gibanje, pri katerem vzgojitelj/-ica otrokom nakaže le smernice za osnovno ritmično gibanje, drugo pa je prepuščeno njihovi lastni interpretaciji v okviru glasbenega konteksta, c) ustvarjalno ritmično gibanje, pri katerem je otroku prepuščena svoboda v ritmični interpretaciji glasbe, pri čemer otroci z ustvarjalnim načinom gibanja izražajo svoje občutenje in misli ob glasbi. Vse opisane oblike ritmičnega gibanja so primerne za otroke v predšolskem obdobju. Največkrat se, zaradi usvajanja določenih gibov, uporablja učenje formalnega ritmičnega gibanja. Učenje neformalnega gibanja je namenjeno utrjevanju znanih gibov, ker je del gibanja voden s strani vzgojitelja, drugo pa je prepuščeno otrokovi ustvarjalnosti. Ustvarjalno gibanje je namenjeno sproščanju otroške ustvarjalnosti, zato naj bi bila vzgojiteljeva navodila bolj ohlapna oziroma takšna, da ne omejujejo otrok pri ustvarjalnem ritmičnem izražanju. Otroci na podlagi znanih gibov iščejo nove gibalne možnosti ali pa znane gibe povezujejo v nove gibalne vzorce. Ritmično gibanje je pomembno oblikovati po načelu od preprostega h kompleksnejšemu ter od lokomotornega k nelokomotornemu. Prvo gibanje ob glasbi naj bo hoja (na primer korakanje v koloni drug za drugim ob pesmi J. Bitenca Naša četica koraka, hoja v krogu ali v koloni drug za drugim ob ljudski pesmi Biba leze, biba gre), nato samo ploskanje (namesto korakanja/hoje ob pravkar navedenih glasbenih primerih sedimo v krogu in ploskamo na dobe). Pri ploskanju postopoma nakazujemo pavze, 15 težke in lahke dobe ter kombiniramo gibe rok z gibi drugih delov telesa. Primerna je uporaba glasbil lastnega telesa (na primer korakanje, topotanje, ploskanje, tleskanje z jezikom), ker so ta vedno pri roki, preprosta in enostavna za uporabo, zvokovno raznovrstna ter omogočajo otroku spoznavanje z lastnim telesom. Zanimiva vaja, pri kateri utrjujemo ritem ob poslušaPomembno je, da nju glasbenega primera (na otroke navajamo na primer P. I. Čajkovski: Ples poslušanje glasbe labodkov iz baleta Labodje jezero oziroma glasbeni primer brez govornih s poudarjenim ritmom) je, da komentarjev in jih na otroci hodijo na dobe, potem to opozarjamo pred pa jim vzgojitelj s ploskom vsakim poslušanjem. nakaže, naj postanejo kipi. Nadgradnja je, da otroci naredijo kip v dvoje (nato v troje, potem v četvero), tako da se dotaknejo in zato tudi stopijo skupaj ter se nežno prepletejo na tleh. Gibanje ob poslušanju glasbe Podlaga za gibalno vzgojo je poslušanje glasbe. Poslušanje ali glasbena recepcija je osnovna glasbena spretnost, na katero se veže učenje vseh drugih spretnosti. Vsebuje najplodnejše in najučinkovitejše preučevanje situacij v glasbi: ujetje dane intonacije, razlikovanje tonske višine, analiziranje ritma, melodije, harmonije, forme, ustvarjanje novih spremljav ali improviziranje ob glasbi. Tako je petje, igranje in gibanje otroka odvisno od njegove sposobnosti natančnega poslušanja glasbe (prim. Breznik, 2005, in Pesek, 1997). Pomembno je, da otroke postopno navajamo na zbrano in pozorno poslušanje. Postopek poslušanja vsebuje najprej motivacijo za poslušanje, nato potek poslušanja ter povratno informacijo o doživljanju. Motivacija za poslušanje pomeni pripravo otroka na poslušanje oziroma usmerjanje otrokove pozornosti na določen glasbeni element. Pojavlja se v obliki zastavljanja vprašanj, povezanih s poslušanjem (na primer kaj vam glasba pripoveduje, kakšno zgodbo ste slišali v glasbi, je glasba vesela/žalostna …). Otroke v predšolskem 16 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Gibanje in glasba v vrtcu obdobju usmerjamo v doživljajsko poslušanje, da otrok glasbo začuti v sebi, si ob njej nekaj predstavlja ali pa se ob njej sprošča. Pri poslušanju glasbenega primera je pomembno, da poslušanje ni moteno z govorno komunikacijo med otroki ali s strani vzgojitelja/-ice, ker ta moti ali celo prekine miselni tok doživljanja glasbe. Pomembno je, da otroke navajamo na poslušanje glasbe brez govornih komentarjev in jih na to opozarjamo pred vsakim poslušanjem. Otrok se ob poslušanju glasbe spontano giblje. Gibalna vzgoja poudarja usmerjanje otrokovega gibanja od spontanega k naučenemu in nato k ustvarjalnemu prek naslednjih faz: a) usmerjeno poslušanje glasbenega primera (s pomočjo vprašanj, povezanih s poslušanjem) z osredotočanjem pozornosti na določen glasbeni element (na primer na tempo, karakter, glasbeno obliko, dinamiko), b) razgovor o glasbenem elementu na podlagi slišanega glasbenega primera, c) spontano gibanje otrok ob glasbi z izražanjem glasbenega elementa, d) vodeno usvajanje gibov, ki nakazujejo glasbeni element, e) izvajanje naučenih gibov ob poslušanju skladbe, f) ustvarjalno gibanje otrok ob poslušanju skladbe.1 V nadaljevanju so navedeni glasbeni primeri, pri katerih lahko z gibi izražate posamezne glasbene elemente: • počasen tempo in miren, nežen karakter – C. Saint-Saëns: Labod iz ciklusa Karneval živali; nakažemo ga z elegantnimi, plapolajočimi gibi rok (lahko tudi P. I. Čajkovski: Labodje jezero, 1. scena; otroci plešejo z ruticami, kar še bolj poudari izrazno gibalno eleganco otroka), • hiter tempo in divji, bojevit karakter – A. Hačaturjan: Ples s sabljami; nakažemo ga s hitrimi, poskakujočimi premiki nog, 1 2 • tričetrtinski taktovski način – G. F. Händel: Menuet iz Ognjemeta na vodi; na prvo dobo naredimo korak naprej in na drugo priključimo drugo nogo;2 delamo cikluse štirih korakov v notranjost kroga in štirih korakov nazaj v prvotni položaj, • melodija – prekmurska ljudska: Gjaj, gjaj, gjaj; nakazovanje melodije z roko po zraku – ko gre melodija višje, se roka dviguje, ko gre nižje, se roka spušča, • dinamika – A. Vivaldi: Allegro (1. stavek) iz Pomladi iz suite Štirje letni časi; ko dinamika narašča, širimo roke, ko dinamika upada, gredo roke skupaj, druga k drugi, • zvočna barva – R. Strauss: Tako je govoril Zaratustra; nakazovanje igranja posameznih glasbil (na primer trobil, tolkal); ko slišimo celoten simfonični orkester, oponašamo dirigenta, na koncu prikažemo igranje orgel (lahko tudi G. Rossini: Mačji duet; pri njem otroke razdelimo na bele in črne muce, vzgojiteljica pa glede na to, kdaj se na posnetku pojavlja prva in kdaj druga pevka, z barvami nakazuje, kdaj se giblje posamezna barva muc in kdaj se bele in črne muce gibljejo skupaj), • glasbena oblika – hrvaška ljudska: Tri sulara; ker je pesem sestavljena iz treh oblik, lahko vsako obliko ponazorimo z drugačnimi gibi. Natančnost, ustvarjalnost in inovativnost izvajanja otrokovih gibov so pogojene z otrokovo intenziteto poslušanja glasbe. Gibanje ob petju pesmi Petje, tako kot poslušanje glasbe, spodbuja otrokovo gibanje. Petje je osnoven način glasbenega izražanja, saj izhaja iz joka in ritmične vokalizacije različnih višin in moči dojenčka, zato je na področju glasbene umetnosti najbolj zastopana dejavnost. Vpliva na razvoj melodičnega in ritmičnega posluha. Na stopnji predšolskega otroka se nanaša na postopno širitev glasovnega obsega, spretnost menjave hitrosti in jakosti izvajanja, jasno izgovarjavo, uporabo pevske tehnike, sproščanje telesa ter Otroci naučene gibe v zadnji fazi večinoma uporabljajo ustvarjalno, ker dodajajo elemente lastne interpretacije. Ne plešemo valčka, ker je prestopni korak za predšolsko dobo prezahteven. Razvijamo le občutek za težke dobe. PRAKSA razvojanje prvin estetskega oblikovanja, kot sta artikulacija in fraziranje. Petje je spretnost, ki jo otrok posnema. Zato je pomembno, da vzgojitelj/-ica daje zgled z dobro izreko, intonančno čisto zapetimi toni s predhodnim intoniranjem pesmi, z uporabo pravilne pevske tehnike in dobro interpretacijo. Pesmi, ki jih vzgojitelj/-ica izbira, morajo ustrezati razvojni stopnji predšolskih otrok, njihovim glasbenim sposobnostim in spretnostim, estetskim kriterijem, otrokovim željam in zanimanjem. Predlaga se izbor pevskega repertoarja lažjih ljudskih ter otroških pesmi, pretežno v glasovnem obsegu enočrtane oktave, brez večjih intervalnih skokov. Osnova za gibanje ob petju je, da otrok pesem usvoji. Usvajanje pesmi poteka po metodi odmeva/imitacije oziroma učenja pesmi na pamet, in sicer po postopku, opisanem v enem izmed prejšnjih prispevkov (vzgojiteljičina predstavitev pesmi z lastnim petjem, razgovor o vsebini, učenje ritmičnih fraz in melodičnih fraz po metodi odmeva, ustvarjalno dodajanje gibov, ki odsevajo besedilo pesmi3): Pomembno je, da otrok pesem z utrjevanjem in ponavljanjem dobro usvoji oziroma avtomatizira, ker bo njegovo petje in gibanje zato ob petju bolj sproščeno. Gibanje ob petju je lahko izrazni gib ali gibanje zaradi igranja na lastna glasbila. Prvi primer bi lahko ponazorili s slovenskim ljudskim Zibenšritom, varianto, ki opisuje psička brez repa. Otroci lahko nakazujejo gibe z rokami, na primer »ni – ni«, ko pojejo »Psiček nima repa več«, nato »žiga – žaga«, ko pojejo »kdo mu ga je odrezal preč«, nato »ti – ti« ko pojejo »diri-diri-daj«, in gibe »dajte meni« pri petju besedila »dajte psičku rep nazaj«. Gibi, ki ponazarjajo besedilo, naj bodo enostavni in ponavljajoči se, sicer bodo otroci pozabili na petje in se ukvarjali samo z gibanjem. Ljudski ples v predšolskem obdobju Posebno mesto predšolske vzgoje predstavlja spoznavanje lastne tradicije in tradicije drugih kultur ter 3 4 17 narodov. Gre za obliko družbene in družbeno-moralne vzgoje. V ta kontekst spada spoznavanje ljudske glasbe različnih kultur in narodov ter ljudskega plesa kot sestavnega dela ljudske glasbe. Ljudski ples je pojav v vsaki kulturi in je tako vezan na tradicijo posamezne kulture. S pojmom ljudski ples so opredeljeni tisti plesi, »ki so za določeno obdobje značilni za najširše plasti ljudstva. Izvirajo iz izročila, ki je lahko podedovano iz davnine in ga časovno ni mogoče natančno opredeliti, ali pa so bili zavestno prevzeti od drugod v nekem času in so se potem priložnostno širili naprej ter se v nekem okolju spreminjali in prilagajali gibnosti posameznika« (Ramovš, 1992: 7). Ljudski ples je ritmično urejeno, ponavljajoče se in s Ljudski ples je pravili določeno gibanje. Popojav v vsaki meni igro in zabavo ali umetkulturi in je tako nost (izražanje vsebine z gibi), vezan na tradicijo včasih magično in religiozno sredstvo. Igra in zabava se odposamezne kulture. ražata predvsem v družabnem plesu, umetnost v odrskem plesu. Pri ljudskem plesu pa najdemo vse tri komponente: umetniško izražanje, zabavo in kultiviranje. Osnovni kriteriji, ki pomenijo vodilo pri izboru primernih oblik ljudskih plesov za otroke v predšolskem obdobju, so: a) preprosta melodija z besedilom za pevsko izvajanje ljudske pesmi ob plesanju plesa, b) primeren tempo izvajanja plesov (ne prehiter) ter c) poenostavljanje plesnih gibov.4 Ljudski ples se lahko izvaja ob otrokovem petju ali ob zvočnem posnetku. Če otroci sami pojejo pesem, na katero plešejo ljudski ples, naj se med plesom ne obremenjujejo z besedilom, zato besedilo raje nadomestimo z zlogi (na primer z la, la, la). Učenje ljudskega plesa poteka po naslednjih korakih: a) usvajanje korakov ljudskega plesa po posnemanju vzgojiteljičinega zgleda, Gibi, s katerimi se ponazarja besedilo pesmi, pripomorejo k lažjemu pomnjenju besedila. Pri tem kriteriju pride do izraza vzgojiteljeva ustvarjalnost pri prilagajanju gibov otrokovim zmožnostim in sposobnostim. Vsi gibi, s katerimi se prikazujejo besedilo ali koraki, naj bi biti v skladu z ritmom besedila, saj otrok vedno izhaja iz govornega ritma. 18 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Gibanje in glasba v vrtcu b) razgovor o celotni koreografiji in interpretaciji plesa ter c) izvajanje ljudskega plesa s plesom in petjem ob posnetku. Pesem Zibenšrit, ki so jo otroci usvojili s petjem, lahko nadgradijo tudi s plesom. Zibenšrit je izpeljanka iz nemške besede, ki pomeni sedem korakov. Ljudski ples je sestavljen iz naslednjega zaporedja korakov: 7 korakov v levo, 7 korakov v desno, 3 koraki v levo, 3 koraki v desno, obrat v levo s 4 koraki. Za začetek naj bodo otroci obrnjeni proti vzgojiteljici, nato naj plešejo v vrstah/krogu po parih. Najtežja oblika je ples v dveh krogih, pri čemer so otroci v zunanjem krogu z obrazom obrnjeni v središče kroga, otroci v notranjem krogu pa z obrazom v zunanjost kroga. Vsak krog se giblje v svojo smer. Vse primere ljudskega plesa je dobro povezati z informacijami o kulturi naroda, ki jo z ljudskim plesom predstavljamo, s pomočjo slik, odlomkov iz dokumentarnih filmov, gradiva s spleta ter drugega knjižnega gradiva. Pomembno je izhajati iz otroku znanega okolja ter tako začeti s spoznavanjem otrokove kulture in šele nato prehajati na otroku neznano področje. Spoznavanje ljudskih plesov je lahko poučna, zanimiva in zabavna popestritev vzgojno-izobraževalnega dela. Sklep Slika 3: Doživljanje glasbe – z zaprtimi očmi ali z gibanjem (Vir: osebni arhiv Inge Breznik) Plesne dejavnosti so pomemben del predšolske vzgoje, ker celostno razvijajo otroka. Izhajajo iz gibanja kot primarne človekove dejavnosti. S spoznavanjem ljudskih plesov pa otroku približamo njegovo lastno kulturo in kulturo drugih narodov ter različne načine gibalnega in glasbenega izražanja, hkrati pa vplivamo tudi na otrokovo oblikovanje pozitivnega odnosa do ljudi, ki te ljudske plese in ljudsko glasbo izvajajo. Viri in literatura Bahovec, D. E. et al. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: MŠŠ, ZRSŠ. Breznik, I. (2005). Razsežnosti ljudske glasbe v vzgajanju nacionalne identitete in razumevanju svetovnih kultur. Doktorska naloga, tipkopis. Ljubljana: AG. Harrow, A. (1972). A Taxonomy of the Psychomotor Domain. New York: David McKay Co. Hennsessy, S. (1995). Music 7–11. Developing primary teaching skills. London: Routledge. Oblak, B. (1995). Prek sveta odmeva pesem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga. Ramovš, (1992). Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem: Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana: Založba Kres. Shehan Campbell, P. (1995). Music in Childhood. From Preschool through the Elementary Grades. New York: Schirmer Books, str. 185–216. PRAKSA 19 Lucija Ojstršek Ukulele v vrtcu Vrtec Laško, Cesta na Svetino 2a, 3270 Laško Ukulele in Kindergarten lucvetek@gmail.com Izvleček Predstavljam glasbilo ukulela, ki jo vsak dan uporabljam pri delu v vrtcu. Ukulela je majhen strunski inštrument, ki spominja na kitaro. Zaradi enostavnega igranja nanjo je osvojila svet in lahko osvoji tudi vas, da jo začnete uporabljati pri delu z otroki. V vrtcu se veliko prepeva, brez spremljave. Ukulela pa vam omogoča, da s spremljanjem otrok podprete njihovo petje, ste točni v intonaciji, hkrati pa prepevanje obarvate s harmonijo. Zaradi priročne velikosti in enostavnega igranja jo lahko uporabljate prav povsod. Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, glasbila, ukulela Abstract The article introduces ukulele, a musical instrument that I use in my kindergarten work every day. Ukulele is a small guitar-like string instrument, which gained popularity across the world with its simplicity. It may appeal to you as well, and inspire you to use it in your work with children. While there is a lot of singing in kindergarten, music accompaniment is often lacking. Ukulele will allow you to add music and precise intonation to children’s singing, as well as colour their songs with harmony. With its convenient size and simple use, it is practical to use anywhere. Keywords: preschool music education, instruments, ukulele Uvod V prispevku bom skušala navdušiti vas, drage bralke in bralci, da se spopadete z novim izzivom, ki se imenuje ukulela. To je zgodba, ki se je pri meni začela pred nekaj leti, ko sem se prvič srečala z ukulelo. V vrtcu mi jo je predstavila sodelavka. Bila je ljubezen na prvi dotik. Navdušila sta me velikost inštrumenta in enostavno igranje. Danes ukulelo uporabljam pri svojem delu v vrtcu vsak dan. V tem času mi je uspelo nad tem inštrumentom navdušiti nekatere sodelavke. Zanje pripravljam mesečne delavnice, na katerih spoznavamo otroške pesmice in se učimo njihovih enostavnih spremljav. Spremljanje otroškega petja z ukulelo nam omogoča, da pojemo v pravi tonaliteti. Ne more se zgoditi, da bi peli prenizko. Naenkrat smo V pravopisu se izraz ukulela pojavlja v ednini, zato smo obdržali to obliko. V praksi se velikokrat uporablja napačno rabo, ki smo se je nekako navadili. Ker je jezik živ in se spreminja, se lahko tudi pravila sčasoma prilagodijo rabi. 20 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Lucija Ojsteršek, Ukulele v vrtcu uglašeni in petje "pravilno" zveni od začetka do konca pesmi. Naj navedem nekaj razlogov, zakaj sprejeti izziv in se naučiti igrati na ukulelo. Najbolj zastopan inštrument v slovenskih vrtcih je blokflavta, toda ob igranju na flavto zraven ne morete tudi peti. Lahko le enoglasno spremljate otroke pri petju. Sledi kitara, velika in okorna, ki sicer omogoča hkratno petje in igranje ter lažje vodenje otrok, vendar pa poznam le redke vzgojiteljice, ki se odločijo in se nanjo naučijo igrati. Potem je tu še klavir, ki krasi redkokatero igralnico, mogoče kak vrtec. Ne pozabimo še na Orffove inštrumente, za katere moramo biti dobro glasbeno podučeni, obenem pa so tudi cenovno težje dostopni. Pri ukuleli pa je drugače. Ukulela je majhen inštrument. Ne vzame veliko prostora, za nameček pa je izredno enostavna za igranje. Za dobrih 50 evrov dobite kakovosten inštrument, ki vam omogoča širok spekter uporabe. Ukulela https://coolukulele.com/tuning-your-first-ukulele/ Gre za inštrument, ki izvira iz Havajev. Njena oblika spominja na kitaro, a to ni. Gre za inštrument, ki izvira iz Havajev. Njena oblika spominja na kitaro, a to ni. Velikokrat jo radi poimenujejo kar majhna kitara, vendar bi rada poudarila, da je pravilno poimenovanje inštrumentov ključnega pomena, ko jih predstavljamo otrokom. Zato naj bo ukulela, vedno ukulela. Poznamo štiri velikosti ukulel: sopranska ukulela, koncertna ukulela, tenorska ukulela in baritonska ukulela. Pri delu z otroki uporabljam sopransko ukulelo. Ukulela je edinstvena in priročna za vrtec ravno zaradi velikosti. Lahka je za prenašanje, enostavna za igranje v igralnici, na sprehodu, izletu, igrišču, v telovadnici, na pevskih vajah, pri plesu, na nastopu za starše, na vrtčevskih prireditvah ali na prireditvah za lokalno skupnost. Soprano Concerto Tenore Baritono Slika 1: Velikosti ukulel Kako začeti? Če ste kdaj igrali na kitaro in obupali, boste kmalu spoznali, da je pri ukuleli čisto drugače. Štiri najlonske strune, ki so vpete čez vrat in trup, je treba najprej uglasiti. Nov inštrument bo treba kar nekaj časa uglaševati, da se bodo strune raztegnile na delovno dolžino. Najlažje je uglaševati z uglaševalnikom. Podobno kot kljukico za perilo PRAKSA ga pripnemo na glavo ukulele, vključimo in začnemo uglaševati. Ukulela ima kratek vrat, zato že minimalen premik pri uglaševanju povzroči veliko spremembo višine tona. Slika 2 prikazuje, na kateri ton uglasimo posamezno struno. Z navijanjem vijaka ukulele ton višamo, z odvijanjem ton nižamo. Seveda obstajajo tudi aplikacije (cenejša možnost), ki jih prenesemo na svoj pametni telefon. Telefon približamo ukuleli in jo uglasimo. Opozoriti je treba, da ta način ne omogoča uglaševanja v igralnici, kjer je običajno hrupno. Vsak zvok iz okolice namreč moti uglaševanje in ga hitro prekine. Zatorej preprosto zapustite igralnico ali pa ukulelo uglasite že prej. Slika 2: Uglaševanje ukulele Drža ukulele in igranje S slikami si bo najlažje predstavljati, kako ukulelo držati v rokah. Za začetek svetujem igranje v sedečem položaju. Trup ukulele naslonimo na nogo. Vrat položimo med palec in kazalec leve roke in ga dvignimo v višino prsnega koša. Kazalec narahlo položimo čez strune in začnemo igrati. Običajno brenkamo s kazalcem in palcem. Navzdol potuje kazalec (na strani, kjer je noht), navzgor palec. Vzemimo si dovolj časa za vajo brenkanja. Začnemo z enostavnim ritmičnim vzorcem: dol () gor (). Slika 3: Držanje ukulele v sedečem položaju Vajo ponavljamo toliko časa, da brenkanje postane tekoče. Prst naj se ob strunah ne zatika, ampak naj čeznje nežno zdrsi. Pazimo na držo. Ukulela je majhen inštrument. Hitro se zgodi, da se preveč nagibamo nadnjo, kar pa povzroča bolečine v hrbtu. Brenkanje naj poteka ob koncu trupa, tako kot ponazarja slika 4. Nikar ne hitimo. Pomembno je, da so naši gibi sproščeni in da ne igramo v krču. Za stoječi položaj igranja ukulelo dvignemo v višino prsnega koša. Tokrat težo ukulele nosita obe roki. Z desno roko trup narahlo pritisnemo k telesu, da nam ukulela ne spolzi iz rok. Pazimo, da sta komolca v isti višini. V stoječem položaju brenkamo iz zapestja. Desna roka hkrati z igranjem pritiska trup ukulele k telesu. Učenje igranja akordov (prijemov) začnemo šele, ko je občutek ob brenkanju tak, kot če bi v naročju držali majhnega otroka – nežen, sproščen in prijeten. Slika 4: Brenkanje Slika 5: Držanje ukulele v stoječem položaju 21 22 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Lucija Ojsteršek, Ukulele v vrtcu Prebiranje akordov Preden spoznamo prve prijeme/akorde, še nekaj informacij, da bo prebiranje in pravilno prijemanje akordov lažje. Zapisi akordov so dostopni na svetovnem spletu. Prebiramo jih s pomočjo tabelnih zapisov. To je prikaz, ki nam pove, kje je akord in s katerim prstom pritisnemo posamezno struno k vratu ukulele. Oštevilčenje prstov nam prikazuje slika 6. Prsti leve roke nosijo naslednje številke: kazalec – št. 1, sredinec – št. 2, prstanec – št. 3 in mezinec – št. 4. Tabelo prebiramo tako, da preštevamo strune od spodaj navzgor (kot prikazuje slika 7). Vodoravne črte prikazujejo strune, prečne pa prečke na vratu ukulele. Prečke preštevamo od glave proti trupu ukulele. Pomembno je, da so naši gibi sproščeni in da ne igramo v krču. Slika 6: Oštevilčenje prstov Slika 7: Prikaz tabelnih zapisov akordov za ukulele C-durovi akordi To so akordi na glavnih stopnjah C-durove lestvice: • Tonika (I. stopnja): C-durov akord • Subdominanta (IV. stopnja): F-durov akord • Dominanta (V. stopnja): G-durov akord • VI. stopnja: a-molov akord Slika 8: Tabelni zapis akordov za C-dur, G-dur, a-mol, F-dur PRAKSA 23 Če vzamemo na primer C-durov akord, postopamo tako, da s tretjim prstom (prstanec) pritisnemo prvo struno – a1 k vratu v tretjem prekatu (od glave proti trupu ukulele). Pomembno je, da struno z blazinico prsta pritisnemo dovolj močno ob vrat ukulele, da zazveni. Prst leži pravokotno na vrat. To dosežemo tako, da potisnemo zapestje rahlo naprej. Preden se boste spopadli s spremljavo otroških pesmi, dodobra usvojite menjavanje akordov. To storite tako, da vadite menjavanje akordov z enostavnim ritmičnim vzorcem. Najprej C-durov akord zabrenkajte 8-krat navzdol in nato G-durov akord zopet 8-krat navzdol. C G C G 1 2 3 4 5 6 7 8 – zamenjaj – 1 2 3 4 5 6 7 8 – zamenjaj – 1 2 3 4 5 6 7 8 – zamenjaj – 1 2 3 4 5 6 7 8 Izberete lahko poljubna zaporedja akordov. Pri menjavi si vzemite čas. Vedno razmišljajte o naslednjih prijemih akordov oziroma o tem, kaj sledi in kam prestaviti posamezne prste pri naslednjem akordu. Gremo igrat Radi rečemo, da vaja dela mojstra, vendar le, če mojster dela vajo. Radi rečemo, da vaja dela mojstra, vendar le, če mojster dela vajo. Najlažje pa je vaditi ob pesmih. Najbolj znana slovenska »vrtčevska« pesem je Kuža Pazi. Slednjo in pesem Marko skače lahko spremljate le s C-durovim akordom. Kuža pazi (J. Bitenc) Slika 9: Spremljava pesmi Kuža Pazi (J. Bitenc) Na sliki 9 lahko vidite smer igranja/brenkanja. V tem primeru brenkamo samo navzdol. Izvajamo (podvajamo) ritem pesmi. Zaigramo na vsak zlog. Kuža Pazi je enostavna pesem za spremljavo. K izvajanju celotne spremljave pesmi lahko povabite še sodelavke. Dve lahko igrata na glasbene cevi (prva v levi roki drži c2, v desni a1, druga pa v levi roki g1 in v desni e1; podvajata ritem pesmi po zgoraj zapisanem vrstnem redu) in ena ritmično spremljavo na telesu (udarci na prsni koš, tlesk, plosk in tlesk se izvajajo na dobe). Nastane priložnost za dobro timsko sodelovanje. 24 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Lucija Ojsteršek, Ukulele v vrtcu Imela sem priložnost poskusiti za ukulelo navdušiti navzoče na Zborovski šoli za vrtce, izobraževanju, ki je potekalo oktobra 2019 za vzgojiteljice in vzgojitelje slovenskih vrtcev. Tam smo poskušali spremljati tri v nadaljevanju navedene pesmi. Otroški pesmi Majhna sem bila in Vetrič veter (M. Voglar) nista v originalnih tonalitetah, bosta pa dobro učno gradivo za prvo igranje. V oklepaju so zapisani originalni duri za čas, ko boste ukulelo uporabili za spremljavo otroškega petja. Majhna sem bila (ljudska) Slika 10: Spremljava pesmi Majhna sem bila (ljudska) Jaz pa pojdem na Gorenjsko (ljudska) Slika 11: Spremljava pesmi Jaz pa pojdem na Gorenjsko (www.trzalica.com) Vetrič veter (M. Voglar) Slika 12: Spremljava pesmi Vetrič veter (M. Voglar) PRAKSA 25 D-durovi akordi D-dur je najbolj zastopana tonaliteta v otroških pesmicah. Na delavnicah, ki jih organiziram, opažam, da D-durov akord povzroča precejšnje težave. V ozki vrat ukulele je težko spraviti kar tri prste drugega vrh drugega. Prav bo prišel nasvet, da prste zložite poševno in ne navpično. V spodnjo sliko sem namesto G-durovega akorda dodala akord D7 (D-dur z dodano 7. stopnjo), ki je pri spremljavi otroških pesmi ravno tako uporaben akord. Za konec še enostavna otroška pesem v D-duru. Pri spremljavi lahko menjate D-durov in A-durov akord, kot prikazuje spodnja slika. Lahko pa enostavno spustite tretji prst pri D-durovem akordu. S tem dobite nov akord A2. Zvočno pa se ustvari zanimiva, drugačna harmonija. D-dur je najbolj zastopana tonaliteta v otroških pesmicah. Igramo akorde na glavnih stopnjah D-durove lestvice: • Tonika (I. stopnja): D-durov akord • Subdominanta (IV. stopnja): G-durov akord • Dominanta (V. stopnja): A-durov akord • VI. stopnja: e-molov akord D-dur Slika 13: D-durovi akordi Pastirček (J. Bitenc) Slika 14: Spremljava pesmi Pastirček (J. Bitenc) 26 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Lucija Ojsteršek, Ukulele v vrtcu Sklep Iz lastnih izkušenj ugotavljam, da ukulela pozitivno vpliva na klimo v oddelku in vrtcu. Z najmlajšimi se ob igranju gibamo po igralnici ali korakamo v koloni in prepevamo izbrano pesem. S starejšimi otroki, ki jim beseda že gladko teče, pa pogumno nastopamo na prireditvah za vrtec, za starše, za lokalno skupnost. Živa glasba omogoča pristen stik med vami in otroki povsem drugače, kot če bi nastopali ob spremljavi CD-plošče ali pa prepevali brez spremljave. V tistem trenutku občutiš osebno zadovoljstvo, saj s tem osebno napreduješ in otrokom omogočiš novo izkušnjo. Z igranjem na ukulelo dajemo dobro podporo otrokovemu petju in urimo njegov harmonski posluh. Glasba je nekaj pozitivnega, dobrega. Običajno se z glasbo nagradimo. To je tisto, kar bo učenje ukulele in posledično igranje nanjo prineslo. Nagrado za vas in za vse ostale, s katerimi boste svoje znanje delili. Z ukulelo boste lahko popestrili marsikatero vrtčevsko prireditev ali pa presenetili mimoidoče, ko boste z otroki prepevali v parku. Sprejmite izziv. Od tod gre lahko samo navzgor. Ob koncu delavnice na Zborovski šoli za vrtce, ko smo uspešno preigrali prej navedeno gradivo, smo si bili enotni, da »vsako tele lahko špila ukulele«. Presenečeni boste, ko boste izkusili, kako enostavno to gre. Viri Voglar, M., Nograšek, M. (2017). Majhna sem bila. Ljubljana: DZS. Acousticbridge.com. Dostopno na: https://acousticbridge.com/easy-ukulele-songs-for-beginners/ (13. 10. 2019). Coolukulele.com. Dostopno na: https://coolukulele.com/tuning-your-first-ukulele/ (13. 10. 2019). Learntouke.co.uk. Dostopno na: https://www.learntouke.co.uk/how-to-understand-ukulele-chordcharts/ (13. 10. 2019). Swedberg, H. Your First Ukulele Lesson: A Beginner’s Guide to Playing Ukulele. Dostopno na: https://www.ukulelemag.com/stories/your-first-ukulele-lesson-a-beginners-guide-to-playing-ukulele (10. 2. 2020). Ukulele-chords.com. Dostopno na: https://ukulele-chords.com/baritone/chord/A (13. 10. 2019). UkuGuides.COM. Dostopno na: https://ukuguides.com/beginner/10-ukulele-tips-for-beginners/ (10. 2. 2020). Ukulelego.com. Dostopno na: https://ukulelego.com/lessons/im-yours-ukulele-lesson-jason-mraz/ (13. 10. 2019). Wilihow.com. Dostopno na: https://www.wikihow.com/Hold-a-Ukulele (13. 10. 2019). Ukulele Lesson 1 - Absolute Beginner? Start Here! Dostopno na: https://www.youtube.com/ watch?v=5bTE5fbxDsc&t=7s (10. 2. 2020). How To Play Ukulele - Beginner Lesson 1 - Easy Chords, Strumming And Songs. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=7Qh2JQwkhjk&t=283s (10. 2. 2020). PRAKSA Vzgojiteljica, zapoj mi, vzgojiteljica, poslušaj me ... Teacher, Sing Me a Song, Teacher, Listen to Me ... Tanja Rauch Krušič Zasebni družinski vrtec Ringa Raja, Ragovo 2, 8000 Novo mesto trkrusic@gmail.com Izvleček V prispevku predstavljam osebna spoznanja o tem, kako pomembno je, da so majhni otroci v stiku s pesmijo, in o tem, kakšno vlogo ima pesem pri otroku v predšolskem obdobju. Predšolski otroci radi pojejo. To je njihova igra. Pojejo z velikim veseljem, če dobijo spodbudo od staršev ali vzgojiteljic in ob tem čutijo, da jim radi prisluhnemo. Ključne besede: predšolski otrok, glasba, glasbene izkušnje, petje, doživeto petje glasbenih pravljic Abstract The article describes my personal experience demonstrating how important it is for small children to be in contact with songs and what role songs play in the preschool period. Preschool children love to sing. For them, it is a form of play. If encouraged by their parents or teachers, they sing with great joy and can feel that we like to listen to them. Keywords: preschool child, music, music experience, singing, singing in musical fairy tales »Rodimo se z glasbo v ritmu vesolja in narave, ki se nam razodeva že z bitjem materinega srca. Prav ta ‚glasba‘ nas napaja še vse zgodnje otroštvo z mirom in srečo.« (Slosar, 1993) Že od rojstva in najnežnejšega predšolskega obdobja je otrok spontano nagnjen h glasbi. K njegovemu uspešnemu glasbenemu razvoju lahko veliko pripomoremo, če mu le znamo prisluhniti (Borota, 2013). Z glasbenimi izkušnjami ga lahko spodbujamo k iskanju lepote in razumevanja, otrok pa mora biti de- javen, saj le tako izoblikuje samega sebe ter svoj svet domišljije in svobodnega ustvarjanja. Glasba je moje močno področje, zato sem tukaj še toliko bolj predana otrokom. V Zasebnem družinskem vrtcu Ringa Raja izvajam vse tiste vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so potrebne za razvoj v predšolskem obdobju. Otrokom ob vseh dejavnostih želim približati tudi glasbo in jim omogočiti čim več lepih glasbenih doživetij. V skupini slavčkov (od 4 do 6 let) sem opazila, da s petjem hitreje pridobim pozornost otrok, predvsem pa se otroci ob petju hitreje umirijo. Pesem je izhodišče tudi za plesno ustvarjanje (Borota, 2013; Denac, 2011). Zavedam se, da je pomembna vzgojiteljeva 27 28 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Tanja Rauch Krušič, Vzgojiteljica, zapoj mi, vzgojiteljica, poslušaj me ... vloga pri otrocih spodbujati, razvijati in ohranjati zanimanje in ljubezen do petja in plesa. Otroci se ob glasbi zelo radi izražajo z gibanjem in plesom, radi igrajo na glasbila, tudi na tista, ki jih sami izdelajo v vrtcu. V zadnjem času otroke spodbujam tudi k samostojnemu prepevanju znanih pesmi, pri čemer se otroci velikokrat potegujejo, kdo bo samostojno nastopal pred drugimi. Večkrat na teden obiščemo glasbeno učilnico, v kateri otroci pojejo na mikrofon in se snemajo, v veliko veselje pa jim je prepoznavanje glasov vrstnikov. V zborčku Slavčki pojejo vsi otroci. Zborček se redno udeležuje območnih in medobmočnih revij predšolskih pevskih zborov. Pesem je za otroka prva glasba S tem ko otroci poslušajo pesmico, ki jo poje vzgojiteljica, se srečujejo z glasbo že v najzgodnejšem obdobju (ib.). S poslušanjem pesmi in glasbe, katere vsebine so izbrane tako, da ustrezajo otrokovi starosti, se pri otrocih razvija potreba po poslušanju glasbe, obenem pa se razvijata tudi njihova slušna pozornost in sposobnost sprejemanja glasbe. Z glasbenimi izkušnjami otroke spodbujam k iskanju lepote ter jim omogočam, da najdejo same sebe v resničnem doživljanju glasbene umetnosti. Otrok si želi peti Če otrok v okolju, v katerem živi, ne dobi spodbude za svoje pevsko ustvarjanje, poje le sam zase. Vzgojitelji moramo pri otroku spodbujati željo po petju. Le s tem bomo poleg staršev pripomogli k uspešnemu nadaljnjemu razvoju otrokovega petja. Petje je osnovna dejavnost predšolskega otroka V vrtcu je petje najpogostejša temeljna glasbena dejavnost. Vemo, da je vsakemu otroku z zdravim pevsko-govornim aparatom dano, da poje. Vsi ljudje imamo predispozicije za razvoj glasbenih sposobnosti (Gordon, 1997; Trehub, 2001). Ena od prvih oblik komunikacije v otrokovem prvem letu življenja je glasbeno čebljanje, s katerim otrok vzpostavlja stik z okoljem in hkrati izraža svoje razpoloženje. Nadaljnji razvoj pa je seveda odvisen od učenja in spodbud iz okolja. Pomembno je, da otrok petje tudi pogosto sliši, saj se uči peti s posnemanjem. Rad ima, da mu pojejo tisti, ki jih pozna, jih ima rad in na katere je čustveno navezan. Zvočni posnetki ne morejo nadomestiti pomena, ki ga ima živa izvedba. Odrasli si moramo vselej prizadevati za intonančno pravilno in doživeto petje, saj otrok posnema tudi način, interpretacijo in celo barvo glasu (Borota, 2013). Pri petju pazimo na sproščenost in lepoto glasu, pravilno intonacijo, ritmiko ter izgovarjavo. Izvajamo ljudske in umetne pesmi, ki so glasbeno in vsebinsko primerne za predšolske otroke. Izbor pesmi prilagodimo spreminjanju letnih časov in praznikom med šolskim letom. Petje spremljamo z majhnimi glasbili. Pevski razvoj otroka je v predšolskem obdobju prepojen s preizkušanjem in raziskovanjem zvočnega sveta. Vse poteka preko igre, ki naj bo ustvarjalna. Pri otroku so zelo pomembni ritmično-melodični vzorci, spontano prepevanje ob igri, izmišljanje lastnih besedil k danim melodijam (Jožef Beg in Mihelač, 2019). Zelo pomembno je tudi prepevanje v družini in v vrtcu. Večkrat ko otrok sliši petje, bolj je dovzeten za to dejavnost in močneje to vpliva na razvoj njegovega posluha, izgovarjave in tehnike petja. Pomembno je, da otroci pojejo samo v njim ustrezni glasovni legi. Otroku v predšolskem obdobju lahko pri naravnem razvoju glasu in posluha pomagamo s primernimi pesmicami. Pomembno je, da otroka nikoli ne kritiziramo, ampak da podpiramo njegovo težnjo, da bi pel in se gibal. Tako se bo sprostil in bomo pri njem razvijali domišljijo in posluh. Petje v manjši skupini omogoča otrokom več ustvarjalnih možnosti glasbenega izražanja, varnost in individualizacijo. Z leti otroci s petjem tudi čedalje bolj izražajo čustva. Velikega pomena so tudi večkratni nastopi v zgodnjem otroštvu. Najprej otrok nastopa pred vrstniki, na skupnih prireditvah vrtca in občinskih revijah. Otrok s tem odpravlja tremo in razvija pozitivno samopodobo (Borota, 2013). PRAKSA Ustvarjanje glasbenih pravljic Vsako leto v skupini slavčkov (otroci, stari od 4 do 6 let) posnamemo glasbeno pravljico, ker dajemo velik poudarek otrokovi ustvarjalnosti. Na snemanje se je treba seveda pripravljati dalj časa. Z otroki se najprej pogovorimo in skupaj odločimo za projekt. Najprej nastajajo vsebine pravljic in risbice, šele kasneje postopoma izbiramo pesmice in glasbila. Veliko pesmic otroci že poznajo, nekatere se morajo še naučiti. Opažam, da so otroci pravi mali samokritiki in kaj hitro opazijo pomanjkljivosti pri petju pesmic in igranju na glasbila. V nadaljevanju je predstavljen primer pravljice. Otroci sproščeno sedijo ali ležijo na tleh. Začnemo poslušati izbrano inštrumentalno skladbo (na primer Ples kraljice labodov iz Labodjega jezera P. I. Čajkovskega). Otroke povprašam, kako so se med poslušanjem počutili, kakšna se jim je zdela glasba (vesela, žalostna). V naslednjih dneh zopet poslušamo isti glasbeni primer in ob njem mrmramo. Otroke spodbudim, da si ob tej glasbi sami izmislijo besedilo pravljice. Povprašam jih, kakšen naslov bi ji dali (otroci imajo bujno domišljijo in takoj začnejo pripovedovati). Sledi zapis pravljice (pristen zapis govora otrok). V naslednjih dneh z otroki vstavljam primerne zvoke, šume, in skupaj izberemo pesmice, ki ustrezajo vsebini. Največkrat so to pesmi, ki pojejo o živalih. Pojemo pa tudi šaljive, nagajive, rajalne pesmi in uspavanke. Petje takih pesmi je zelo doživeto, saj se otroci poistovetijo z glavnimi junaki. Na koncu dodamo še ritmična glasbila iz Orffovega inštrumentarija, s katerimi ustvarimo zvočne slike (na primer padanje dežja s tapkanjem s prsti po bobnu) ali preproste spremljave (na primer udarjanje s palčkami na težke dobe). Intenzivno glasbeno doživetje omogoča spontan otroški odziv pri glasbenih dejavnostih, pri katerih bo otrok obenem ustvarjalec, izvajalec in poslušalec glasbe. Pomembno je otroku omogočiti, da večkrat zapoje ali posluša isto skladbo, saj šele pogosto petje in poslušanje iste skladbe pri njem zbujata zadovoljstvo in veselje (Denac, 2011). Z umetnostjo se otrok izraža in sporazumeva z drugimi, s čimer razvija sposobnost uporabljanja simbolov – in sicer tako, da s plesom in v glasbi na splošno ustvari nekaj, kar predstavlja nekaj drugega. Na področju umetnosti so vse te izkušnje zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja pomemben dejavnik uravnoteženega otrokovega razvoja in duševŽe od rojstva in nega zdravja (Kurikulum za najnežnejšega vrtce, 1999). 29 predšolskega obdobja je otrok spontano nagnjen h glasbi. Za otrokov uspešni glasbeni oziroma pevski razvoj moramo vzgojiteljice imeti svoj cilj in se izobraževati na glasbenih področjih ter si tako pridobiti čim več znanja. Poleg omenjenega moramo imeti tudi dobro razvite pevske oziroma glasbene sposobnosti. Sklep »Če želimo, da bi bil naš otrok še naprej slavček, in ne le papagajček, hvaležno sprejemajmo te njegove darove, prosimo zanje, jih zapišimo ali snemajmo.« (Voglar, 2004) Izrednega pomena je, da glasbene dejavnosti povežemo z igro. Z otroki se igramo glasbeno didaktične igre, prstne in plesne igre, izštevanke, izdelujemo glasbila, ustvarjamo glasbene pravljice ... Upam si trditi, da so otroci srečnejši in da vse te glasbene dejavnosti močno vplivajo na njihovo srečnejše in bogatejše zgodnje otroštvo. Po 25 letih vzgojno-izobraževalnega dela ob glasbenih dejavnostih opažam, da so otroci sproščeni, niso agresivni, da jim je glasba všeč in da je res postala del njihovega vsakodnevnega igranja in življenja v vrtcu. Vesela sem, da so številni otroci, ki so obiskovali naš vrtec, tudi v nadaljnjem življenju postali uspešni na glasbenem področju. Vse to me pri lastnem vzgojno-izobraževalnem delu veseli, zato pripravljam nove vsebine in izzive na glasbenem področju, in vem, da mi bo tudi v prihodnje uspelo pri otrocih vzbuditi najlepša doživetja ob glasbi. 30 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Tanja Rauch Krušič, Vzgojiteljica, zapoj mi, vzgojiteljica, poslušaj me ... Viri in literatura Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe: didaktični priročnik za glasbo v vrtcu in prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Gordon, E. (1997). Edwin Gordon Responds. Philosophy of Music education Review, letnik 5, št. 1, str. 57–58. Jožef Beg, J., Mihelač, L. (2019). Na začetku je bila pesem. Novo mesto: Šolski center Novo mesto. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za šolstvo. Slosar, M. (1993). Nackove pesmi: pesmi za predšolske in šolske otroke. Novo mesto: Pedagoška obzorja. Trehub, S. E. (2001). Musical predispositions in infancy. V: Zatorre, R. J. in Peretz, I. (ur.), The biological foundations of music. New York: New York, Academy of Sciences. Voglar, M. (1987). Otrok in glasba: metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Voglar, M. (2004). Kdor ne igra, ni Plut. V: Delo, letnik 46, št. 31 (7. 2. 2004), str. 7. PRAKSA Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo ob ljudski pesmi: učna priprava na usmerjeno glasbeno dejavnost Let’s Sing, Play and Dance to Folk Songs: Maja Ogris Kranjski vrtci, Ulica Nikole Tesle 2, 4000 Kranj maja.dagarin@gmail.com Learning Preparation for Focused Music Activity Izvleček V oddelku od 5 do 6 let starih otrok smo izvedli glasbeni dopoldan z namenom, da bi se otroci bolje seznanili z glasbili. Glasbene dejavnosti so zajemale petje, ustvarjanje ob glasbi in igranje na Orffova ter lastna glasbila. Povezovalna tema je bila ljudska glasbena dediščina s ciljem vzbujanja veselja do glasbe, spodbujanja doživljanja glasbe ter razvijanja glasbenih sposobnosti in spretnosti. Ključne besede: predšolska vzgoja, glasbene dejavnosti, slovenska ljudska pesem Abstract We organized a musical kindergarten morning with a group of children aged 6-5 with the purpose of introducing musical instruments to them. Music activities included singing, creating with music and playing Orff and other instruments. The common theme was folk music tradition chosen with the aim to inspire the joy of music, encourage music experiences, and develop musical abilities and skills. Keywords: preschool education, music activities, Slovenian folk music Uvod Kurikulum za vrtce (2004) navaja globalne cilje in cilje na področju glasbe, ki jih uresničujemo z različnimi dejavnostmi: izvajanje glasbe, ustvarjanje, poslušanje. Uresničujemo jih lahko enkrat tedensko v okviru glasbenega dneva ali v okviru dnevne spontane glasbene dejavnosti, ki se dopolnjuje z drugimi področji Kurikula za vrtce. Olga Denac (2012) navaja, da otroci pri starosti od 5 do 6 let izražajo zanimanje za ponavljanje glasbenih dejavnosti, da gibe bolje usklajujejo s petjem kot s poslušanjem glasbe, da napredujejo pri intonaciji petja (je manj ritmičnih kot melodičnih napak), da napredujejo pri prepoznavanju znanih pesmi v izvedbi brez besedila, da razlikujejo glasnejše – tišje, hitrejše – počasnejše, daljše – krajše, višje – nižje izvajanje, da razlikujejo enake in različne (enostavne) ritmične in melodične vzorce, da ustvarjajo zvočne izmišljije, da napredujejo v zbranosti pri poslušanju zvočnih primerov, da pri petju upoštevajo jakost in hitrost, da pozorno po- 31 32 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Maja Ogris, Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo ob ljudski pesmi slušajo, primerjajo in razvrščajo zvoke po zvočni barvi, jakosti, trajanju in višini. V drugem starostnem obdobju smo pri predšolskih otrocih izvedli glasbeni dan na temo ljudske glasbene dediščine, ki je primeren tudi za otroke prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Cilji, ki smo jih želeli doseči, so: • razvijanje glasbenega mišljenja in spomina, • ustvarjanje spremljave z lastnimi inštrumenti, • doživljajsko in analitično poslušanje ljudske pesmi Mat´ potico pečejo, • branje slikovnega zapisa pesmi Mat´ potico pečejo, Uporabili smo naslednje: a) metode: vokalna in inštumentalna demonstracija, vokalna in inštumentalna imitacija, metoda pripevanja, petje s posnemanjem, demonstracija in posnemanje gibalnega izvajanja ob glasbi, doživljajsko poslušanje in analiza videoposnetka, b) sredstva: mala ritmična glasbila (ropotulje, palčke), glasbeni predvajalnik, c) vsebine: slovenska ljudska pesem Mat‘ potico pečejo (Sicherl - Kafol, 2011), videoposnetek folklorne skupine. Potek glasbenih dejavnosti je predstavljen v obliki priprave: • doživeto petje pesmi Mat´ potico pečejo, • spremljanje pesmi z lastnimi glasbili in Orffovimi inštrumenti, • usklajevanje gibov ob skupinskem petju in igranju, • analitično-doživljajsko vrednotenje videoposnetka ljudskega plesa in • plesanje ljudskega plesa. GLASBENE DEJAVNOSTI Posnemanje gibalnega izvajanja ob glasbi VZGOJITELJICA OTROCI Naredimo krog in se primemo za roke. Skupaj zaplešemo ples Abraham 'ma sedem sinov. Naredijo krog in se primejo za roke. Opazujejo drug drugega, se posnemajo in sodelujejo pri plesu. Vprašam jih, kaj so ugotovili, kaj vse še lahko izvajamo z rokami, z nogami, s svojim telesom. Otroci ponazorijo gibe, ki bi jih ob glasbi še lahko izvajali. Skupaj jih ponovimo vsi (na primer povlečejo se za uhelj, si skuštrajo lase, se dotikajo nosu). Vaje za upevanje Otrokom povem zgodbo, s pomočjo katere naredimo še vaje za upevanje (gl. prilogo 1). Otroci poslušajo zgodbo in sodelujejo pri upevanju. Petje pesmi Povem, da bomo danes spoznali ljudsko pesem Mat‘ potico pečejo. Doživeto zapojem pesem in zraven igram na lastna glasbila (metoda vokalne demonstracije). Poslušajo petje nove ljudske pesmi. PRAKSA GLASBENE DEJAVNOSTI VZGOJITELJICA Petje pesmi in igranje na lastna glasbila Doživeto zapojem prvo kitico pesmi in zraven udarjam po nogi na vsako dobo. Otrokom povem, da mati v pesmi ni spekla samo potice, ampak tudi piškote. Doživeto zapojem drugo kitico in ploskam s prsti v ritmu besedila. Tretjo kitico zapojem in zraven ploskam na vsako prvo dobo v taktu. Zapojejo pesem po odmevu. Otroci pesem pripevajo in zraven igrajo na lastna glasbila. Doživljajsko poslušanje zvočnega posnetka Predvajam zvočni posnetek pesmi in izvedem analitično metodo poslušanja z naslednjima nalogama pri poslušanju: Otroci poslušajo posnetek in so pozorni na vsa glasbila, ki jih slišijo poleg petja. Naštejejo glasbila, ki so jih slišali (Orffova in lastna). 1) Katere inštrumente slišite? OTROCI 2) Kaj slišite med posameznimi kiticami? Igranje na lastna glasbila ob zvočnem posnetku V krogu se razporedimo v pare in se naučimo spremljavo na lastna glasbila. Demonstriram z enim od otrok (gl. spodnji zapis navodil za ples pri dejavnosti gibalno izvajanje ob glasbi v krogu). Predvajam posnetek pesmi. Opazujejo izvajanje in ponovijo v paru. Izvedejo spremljavo ob glasbenem posnetku (gl. prilogo 2). Igranje na ropotulje, palčke in boben Razdelim glasbila: 3 vrste glasbil za 3 skupine otrok po 7. Razložim, da ropotulje pečejo samo potico (1. kitica), palčke pečejo piškote (2. kitica), boben peče torto (3. kitica). Igranje na posamezen inštument demonstriram (gl. prilogo 5). Tisti otroci v skupini, ki nimajo glasbila, igrajo spremljavo na lastna glasbila. Otroci poslušajo navodila in zapojejo ter zaigrajo na Orffova in lastna glasbila (gl. prilogi 3, 4). Gibalno izvajanje ob glasbi v krogu Povem, da so v starih časih na to ljudsko pesem tudi plesali in da to počnejo še danes. Otroke razporedim po parih v krogu. Po dva in dva otroka stojita vštric, oba z levim bokom obrnjena v središče kroga. Držita se za notranji roki. Ob prvih dveh verzih učenci hodijo. Pri verzu »čakajte, čakajte« se otroka obrneta drug proti drugemu in si požugata, najprej z eno roko, nato še z drugo. Pri verzu »mi vam že pokažemo« vsak zase ploskneta enkrat spredaj, enkrat zadaj, nato pa v višini obraza trikrat drug drugemu ob dlani. Otroci se postavijo v krog, se v parih primejo za roke in zaplešejo ples. Ogled videoposnetka Otrokom pokažem videoposnetek, ki prikazuje, kako folklorne skupine danes plešejo ljudske plese. Ob tem postavim vprašanji: Ogledajo si videoposnetek belokranjskih ljudskih plesov in analizirajo posnetek (videz oblačil, postavitev plesalcev). 1. Kako so plesalci oblečeni? 2. Kako so plesalci postavljeni? 33 34 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Maja Ogris, Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo ob ljudski pesmi Sklep Glasbeni dan je eden najbolj zabavnih dni v našem vrtcu. Vsak otrok je dejaven, saj glasba naravno vabi otroka k poslušanju, petju in gibanju. Pomembno je, da vzgojiteljica načrtuje pester preplet glasbenih vsebin – ne samo petja, temveč tudi igro na lastna glasbila, poslušanje glasbe, ogled videoposnetka, gibanje ob glasbi ali učenje plesa. Veselje je gledati nasmejane otroke, ki uživajo ob glasbi. Viri in literatura Bahovec D. E. et al. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: MŠŠ, ZRSŠ. Denac, O. (2010). Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana: Debora. Denac, O. (2012). Glasba v vrtcu: primeri didaktičnih enot. Dostopno na https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=35301 (16. 2. 2020). Sicherl - Kafol B. (2001). Celostna glasbena vzgoja. Ljubljana: Debora. Sicherl - Kafol, B. (2011). Ringaraja, pesem nas razvaja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Priloga 1: Zgodba za upevanje Vzgojiteljica pripoveduje zgodbo. Otroci ob njenem pripovedovanju izvajajo gibe, proizvajajo zvoke in pojejo. Predstavljajmo si kuhinjo. V njej mama kuha. Vse okrog diši. Globoko vdihnemo te čudovite vonjave in izdihnemo skozi zobe, da se sliši »SSSSSSSSSSSS« (otroci vdihnejo in izgovorijo sss). Mami pade lonec na tla »BAM, BAM, BAM, BAM« (otroci izgovorijo bam). Mama reče: »JOJ, JOJ, JOJ, JOOOOOJ!« (Otroci ponovijo joj.) Diši zelo lepo: »UAAAAAAUUUUUUU!« (Otroci ponovijo uvau.) Vse okrog diši (zakrilimo z rokami). Odpremo okno, da se prezrači: »VUŠ, VUŠ, VUŠ!« (Otroci izgovorijo vuš, vuš.) Zapiha veter: »ŠŠŠŠŠŠŠ.« (Otroci izgovarjajoč črko š kot veter zavijajo z glasom gor in dol ter se zibajo s celim telesom.) Še ptički so zavohali te čudovite vonjave: »ČIV, ČIV, ČIV!« (Otroci izgovorijo čiv.) Ptički zraven zapojejo: »CICIDO, CICIDO, CICICICIDO.« (Otroci pojejo.) Ohladilo se je: »BRRRRRR, BRRRRRRR, BRRRRRRR!« (Otroci izgovorijo brrr.) Zaprimo okno in poglejmo, kaj je mama pripravila (otroci se usedejo na tla). Priloga 2: Spremljava ob glasbenem posnetku PLOSK PLOSK V PARU KORAK œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ œœœ PRAKSA Priloga 3: Slovenska ljudska Mat' potico pečejo (Sicherl - Kafol, 2011) j j j j & 42 œ œ œ œ 1. Mat’ 2. Mat’ 3. Mat’ & œJ 5 œ J po - ti - co pi - ško - te pa tor - te pe - če - jo, pe - če - jo, pe - če - jo, j j œ œ œ œ ča - kaj - te, j j j j œ œ œ œ j j œ œ œ ča - kaj - te, men’ pa j œ mi j œ vam n’č j œ že ne j œ po j j œ œ œ re - če - jo, j j œ œ œ - ka - že - mo. Priloga 4: Spremljava z Orffovimi glasbili  œ œ œ Œ  œ œ œ œ  œ œ .. œ Œ .. œ œ œ œ .. 35 36 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Maja Ogris, Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo ob ljudski pesmi Priloga 5: Slikovni zapis pesmi (avtorica ilustracij: Mojca Lampe Kajtna) MAT' POTICO PEČEJO -TIMAT' PO- N'Č -CO PA MEN' NE RE- PE- ČA- KAJ- -TE -ČE- ČA- -JO, ŽE -TE KAJ- -ČE- -JO, VAM MI PO- -ŽE- KA- -MO. MAT' POTICO PEČEJO -ŠKOMAT' PI- N'Č -TE MEN' PA NE RE- PE- ČA- -KAJ- -ČE- JO, -ČE- -JO, -TE, ŽE ČA- -KAJ- -MO. VAM -TE, MI -ŽE- POKA- MAT' POTICO PEČEJO TORMAT' PA- N'Č -TE MEN' PE- ČA- -KAJ- -ČE- PA NE RE- JO, -ČE- JO. -TE, ČA- -KAJ- -TE, ŽE MI VAM POKA- -ŽE- -MO. DOGODKI 50. revija Ciciban poje in pleše 50th Edition of the Event Ciciban poje in pleše Mag. Matija Varl Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor matija.varl@jskd.si Izvleček Revija Ciciban poje in pleše bi se letos odvila že 50. leto zapored. Gre za tradicionalno prireditev vrtcev iz Maribora in okolice, na kateri se v okviru dveh koncertov v Veliki dvorani SNG Maribor predstavijo predšolski pevski zbori in plesne skupine. Vsako leto nastopa več kot 600 predšolskih otrok. Prireditev snema RTV SLO, RC Maribor in jo predvaja na TV MB in TV SLO. Prireditev organizacijsko vodi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Maribor v sodelovanju s Skupnostjo vrtcev Maribor. Ključne besede: predšolski pevski zbori, predšolske plesne skupine, glasbeno-plesna vzgoja, Skupnost vrtcev Maribor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Abstract The event Ciciban poje in pleše, which traditionally brings together kindergartens from Maribor and the region, will be held for the 50th time this year. It takes place in the Great Hall of the Slovenian National Theatre Maribor, where two concerts are organized for preschool children choirs and dance groups. Over 600 preschool children participate every year. The event is broadcast by RTV SLO, RC Maribor and shown on TV MB and TV SLO. The organization is managed by the Public Fund for Cultural Activities of the Republic of Slovenia, Maribor Regional Branch, with the cooperation of Maribor Kindergarten Community. Keywords: preschool children choirs, preschool children dance groups, music and dance education, Maribor Kindergarten Community, Public Fund for Cultural Activities of the Republic of Slovenia Uvod V mariborski regiji ima institucionalno petje bogato tradicijo. Na predšolski ravni se je sistematično delo s predšolskimi pevskimi zbori začelo v šolskem letu 1969/1970. Zborovsko petje v vrtcih pa je bilo prisotno že veliko prej, in sicer v okviru organiziranega varstva otrok. Zgodovina organiziranega varstva otrok sega v Mariboru v leto 1873, ko je bil v novoustanovljeni železničarski koloniji na Taboru zgrajen prvi azil oziroma zavetišče za otroke revnih delavcev. Postopno so se odpirala nova zavetišča na različnih lokacijah po Mariboru in ob 100. obletnici organiziranega otroškega varstva, leta 1973, je bilo v Mariboru organiziranih 52 vzgojno-varstvenih enot, ki so skrbele za 3461 otrok. Del jubilej- 37 38 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Mag. Matija Varl, 50. revija Ciciban poje in pleše nega slavja ob 100. obletnici je bila revija predšolskih pevskih zborov Ciciban poje v Unionski dvorani v Mariboru meseca maja. Takrat je imela vsaka vzgojno-varstvena ustanova organiziran svoj pevski zbor (VEČER, 1973). liko manj je bila sistematično organizirana in načrtovana podpora vzgojiteljicam mentoricam plesnih skupin, ki so bile na reviji v manjšini (JSKD, 2010). Začetki revije med letoma 1970 in 1980 V paviljonu Mestnega parka, leta 1970, se je izvedla prva revija Ciciban poje. Aktiv ravnateljev mariborskih vrtcev in Zavod za šolstvo Maribor sta organizirala seminar za spoznavanje novih otroških pesmic skladatelja Janeza Kuharja. Seminar je vodil skladatelj sam, obiskala pa ga je večina takrat zaposlenih vzgojiteljic v vrtcih. Na seminarju so vzgojiteljice dejavno prepevale Kuharjeve pesmi iz zbirke otroških pesmi Cicibanom na pot in spoznavale metodiko učenja pesmi za predšolske otroke s poudarkom na upoštevanju dinamike ter učenju dirigiranja. Za konec izobraževanja je Janez Kuhar predlagal ustanovitev predšolskih pevskih zborov, k čemur so pristopili vsi mariborski vrtci. Ob podpori Vide Herman, tedanje inšpektorice za vrtce pri Zavodu za šolstvo Maribor, so zborovodkinje spomladi 1970 pripravile program za prvo revijo pesmi predšolskih otrok. K organizaciji so pritegnili Zvezo kulturnih organizacij Maribor in maja 1970 izvedli koncert v paviljonu Mestnega parka. Organizatorji so prireditev poimenovali Ciciban poje. Pevce je že takrat spremljal manjši orkester, v katerem je igralo nekaj profesorjev Srednje glasbene in baletne šole Maribor (JSKD, 2010). Po uspešno izvedeni prvi reviji so se mariborski vrtci in Zveza kulturnih organizacij Maribor z Valentinom Varlom na čelu dogovorili, da revijo nadaljujejo vsako leto maja. Zavod za šolstvo Maribor je dajal strokovno podporo zborovodkinjam pri pripravi in izvedbi programov otroških pesmic ter vzgojiteljicam pri učenju rajalnih iger in folklornih plesov ter drugih ritmičnih interpretacij, ki so se v naslednjih letih na reviji priključile pevskim zborom. Zborovodkinje so imele vsako leto organizirana glasbena srečanja z Janezom Bitencem in Miro Voglar z namenom sistematičnega izpopolnjevanja v metodiki vodenja zbora, načrtovanja programa, izbora pesmi in v interpretacijski izvedbi pesmi. Neko- Slika 1: Začetki revije Ciciban poje v mestnem parku Maribor (Vir: Osebni arhiv Štefanije Meršnik) Revija med letoma 1980 in 1990 V drugem desetletju revije se je v strokovno pripravo pevskih zborov in vzgojiteljic zborovodkinj predšolskih pevskih zborov dejavno vključil mag. Branko Rajšter, dirigent, glasbeni pedagog, skladatelj in inšpektor Zavoda za šolstvo Maribor. Z izvedbo seminarjev in strokovnimi nasveti je zborovodkinje vodil do potrebnih kompetenc za vodenje predšolskih pevskih zborov. Zborovodkinje je usmerjal predvsem v spoštovanje otrokovih pevskih zmožnosti in v kakovostno izvedbo interpretacij pesmi na revijah. V tem obdobju je aktiv zborovodkinj pri Zvezi kulturnih organizacij Maribor sprva vodila svetovalka za predšolsko vzgojo Jožica Sinič, kasneje pa Štefanija Meršnik, najprej kot zborovodkinja pevskega zbora Vrtca Otona Župančiča, kasneje do upokojitve kot ravnateljica Vrtca Borisa Pečeta. Uvedla se je glasbena spremljava zborom s klavirjem, harmoniko in Orffovimi inštrumenti (JSKD, 2010). Leta 1989 je v sredo, 24. 5., v Dvorani Union na reviji nastopilo 11 pevskih zborov naslednjih vzgojno-varstvenih organizacij (VVO): Koroška vrata, Boris DOGODKI Peče, Vanček Šarh, Pohorskega bataljona Ruše, Jožica Flander, Ivan Glinšek, Tezno Kresničke, Studenci, Pobrežje, Jadviga Golež in Oton Župančič. Spremljavo so igrali Ivan Vrbančič, Mirko Štraus, Vlasta Eiringer, Maksimiljan Feguš, Mojca Šeško in Marjana Šef (MZKO, 1989). Slika 2: Revija Ciciban poje v dvorani Union Maribor v osemdesetih letih (Vir: Osebni arhiv Štefanije Meršnik) Revija med letoma 1990 in 2000 Na začetku devetdesetih let je Zveza kulturnih organizacij k strokovnemu sodelovanju za pripravo in pomoč pri pripravi revije povabila mag. Ivana Vrbančiča, profesorja z Glasbenega oddelka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Za seminarsko gradivo je pripravil izbor otroških pesmic različnih skladateljev in avtorjev, primernih za petje v predšolskem pevskem zboru (JSKD, 2010). Da se je sistematično strokovno delo s predšolskimi pevskimi zbori obrestovalo, priča poročilo Zveze kulturnih organizacij Maribor za leto 1990: »Predšolski zbori – na reviji so bili zborčki pripravljeni zelo dobro v glasbeno-tehničnem pogledu, glasovi so bili neforsirani, kričavega petja, ki je še do nedavnega spremljalo te revije, ni bilo slišati. Izbor repertoarja je bil zelo dober, k čemur je vsekakor v veliki meri pripomogel seminar, ki je bil izveden predhodno in ki ga je vodil mag. Ivan Vrbančič. Nekaj več pripomb je bilo le na račun taktiranja in drugih tehnično strokovnih kvalitet zborovodkinj, ki pa se jih bo dalo ob sistematičnem izobraževanju hitro odpraviti.« (ZKO Maribor, 1990) Delovanje predšolskih pevskih zborov se je iz Maribora razširilo tudi v sosednje kraje. Leta 1991 je na reviji sodelovalo 11 pevskih zborov. Poleg 10 mariborskih vrtcev (VVZ Studenci, VVO Ivan Glinšek, VVO Jadviga Golež, VVO Tezno, VVO Pobrežje, VVO Vanček Šarh, VVO Jožica Flander, VVO Koroška vrata, VVO Oton Župančič, VVO Boris Peče) tudi VVO Pohorskega bataljona Ruše. Revijo je ocenjeval Mitja Reichenberg, ki je bil v tem obdobju predsednik glasbenega odbora pri Zvezi kulturnih organizacij Maribor. Zborom so bile za glasbeno spremljavo na razpolago študentke z Glasbenega oddelka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. (ZKO Maribor, 1991) V devetdesetih letih se je Zveza kulturnih organizacij Maribor postopoma reorganizirala in preimenovala v Zvezo kulturnih društev Maribor, kasneje v Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti – Območna izpostava Maribor (SLKD) in še pozneje v Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Revija Ciciban poje je ostala kot del letnega programa z izvedbo maja ali junija. Sklad za kulturo – izpostava Maribor je na pobudo takratnega svetovalca za glasbo Marjana Šijanca razpisal natečaj za nove otroške pesmi, ki so se nato izvajale na reviji Ciciban poje. Na koncertu leta 1999 je zbore prvič spremljal sedemčlanski orkester, sestavljen iz glasbenikov opernega orkestra SNG Maribor v sestavi: violina, flavta, klarinet, fagot, kontrabas, klavir in tolkala (JSKD, 2010). V drugi polovici devetdesetih let je Sklad za kulturo k izvedbi revije Ciciban poje povabil skladatelja Tomaža Habeta in dr. Olgo Denac, profesorico z oddelka za Predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Plesnim skupinam je strokovno pomagala mag. Olivera Ilić. Prireditev se je uveljavila pod imenom Ciciban poje in pleše (JSKD, 2010). Reviji Ciciban poje so se v istem obdobju postopoma pridružile še plesne skupine nastopajočih vrtcev ter pevski zbori vrtcev iz okolice Maribora. Od Pesnice do Ptuja, Slovenske Bistrice in Markovcev. Zaradi velikega števila nastopajočih se je koncert razdelil na dva dela. Veliko zanimanje za obisk koncerta je kazalo tudi občinstvo, zato so se organizatorji leta 1999 odločili, da revijo Ciciban poje in pleše izpeljejo v Dvorani Tabor, ki bi sprejela veliko več obiskovalcev kot Dvorana Union. 39 40 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Mag. Matija Varl, 50. revija Ciciban poje in pleše Ker so želeli delo mariborskih vrtcev predstaviti širšemu občinstvu, so k sodelovanju pritegnili RTV Slovenija, RC Maribor, da bi prireditev posnel in predvajal na televiziji. Leta 1999 je tako prireditev prvič v celoti posnel RTV SLO RC MB in posnetek revije predvajal na programih TV MB in TV SLO. Prireditev se ni preselila v Dvorano Tabor, ampak je ostala v Dvorani Union (SLKD, 1999A). Maribor, so se kar sami poimenovali Cici orkester. Vsako leto je bilo za orkester na novo prirejenih od 10 do 15 pesmic, ki se so izvajale na reviji. Velikemu številu otroških pesmic so se ob izdajah novih notnih zbirk za otroke pridruževale vedno nove skladbe. Tomaž Habe je za 40. revijo Ciciban poje in pleše napisal pesem 4 x 10, ki so jo vsi nastopajoči pevci in plesalci zapeli na koncu revije kot skupno pesem (JSKD, 2011). Na reviji Ciciban poje in pleše leta 1999 je nastopilo sedem plesnih skupin in šestnajst pevskih zborov (SLKD, 1999). Obdobje revije po letu 2010 Revija med 30. in 40. jubilejem (med letoma 2000 in 2010) Jubilejna trideseta revija Ciciban poje in pleše se je še izvedla v Dvorani Union v Mariboru. Zaradi vedno večje priljubljenosti in zanimanja gledalcev se je prireditev leta 2003 preselila v Veliko dvorano SNG Maribor, kjer gostuje še danes. Leta 2002 se je spremenila zasedba orkestra, ki jo je predlagal dirigent mag. Simon W. Robinson, ki je v tistem času za zborovodkinje izvajal seminar zborovskega dirigiranja in igral klavirske spremljave na reviji. Nova zasedba orkestra je tako do danes ostala: flavta, klarinet, violončelo, klavir in tolkala. Glasbeniki, sicer člani opernega orkestra SNG Maribor in profesorji Konservatorija za glasbo in balet Slika 3: Revija Ciciban poje in pleše leta 2005 v Veliki dvorani SNG Maribor (Vir: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor (2005): Foto arhiv Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor (foto: Marjan Laznik)) Po 40. jubileju leta 2010 je revijo Ciciban poje in pleše zaznamovalo leto 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture. Nastopajoči zbori so v svoje programe vključili otroške pesmi iz celotne Evrope. Na sporedu so bile otroške in ljudske pesmi iz Anglije, Slovaške, Švice, Češke, Francije, Italije, Belgije in drugih držav (JSKD, 2013). Pevske zbore na revijah spremlja Cici orkester, spremljave pa se izvajajo še s klavirjem, harmoniko in Orffovim orkestrom študentk z Oddelka za predšolsko vzgojo Univerze v Mariboru. V notnem arhivu revije Ciciban poje in pleše na JSKD Maribor je trenutno 240 otroških pesmic, prirejenih za Cici orkester. Več kot polovico priredb za orkester je prispeval Tomaž Habe (JSKD, 2018). Slika 4: 42. revija Ciciban poje in pleše 2012, Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture (Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor (2012): Foto arhiv Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor (foto: Marjan Laznik)) DOGODKI V letu 2019 je na dveh koncertih Ciciban poje in pleše sodelovalo skupno 600 predšolskih otrok in 42 mentoric. Nastopili so pevski zbori iz naslednjih vrtcev: Jožice Flander, Ivana Glinška, Tezno, Jadvige Golež, Studenci, Pobrežje, Otona Župančiča, Borisa Pečeta, Miklavž, Markovci, Ruše, Fram, Pesnica - Pernica, Ormož in Slovenska Bistrica; ter plesne skupine iz naslednjih vrtcev: Jožice Flander, Ivana Glinška, Tezno, Jadvige Golež, Studenci, Pobrežje, Otona Župančiča, Borisa Pečeta, Miklavž, Fram in Pesnica – Pernica (JSKD, 2019). Posnetke preteklih revij si lahko ogledate v arhivu RTV Slovenija na spletni strani www.rtvslo.si na podstrani Arhiv oddaj. V letu 2020 bi se v sredo, 3. 6., ob 15.30 in ob 18.00 v Veliki dvorani SNG Maribor odvila jubilejna 50. revija Ciciban poje in pleše. Prireditev je zaradi novega koronavirusa žal odpadla in je preložena na naslednje koledarsko leto. Slika 5: 46. revija Ciciban poje in pleše 2016 (Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor (2016): Foto arhiv Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor (foto: Marjan Laznik)) Slika 6: 49. revija Ciciban poje in pleše 2019. Zaključni skupni nastop vseh nastopajočih (Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor (2019): Foto arhiv Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor (foto: Marjan Laznik)) Sklep Revija Ciciban poje in pleše je rasla od prve izvedbe leta 1970 do danes. Iz Mestnega parka in mariborske Dvorane Union se je preselila v Veliko dvorano SNG Maribor ter širše prek televizijskih zaslonov do nacionalne ravni in širšega občinstva. Revija je spodbudila delovanje predšolskih pevskih zborov v vseh vrtcih v Mariboru in okolici, pozitivno pa vpliva na porast in dvig kakovosti predšolskih zborov po Sloveniji na splošno. Trenutno na reviji sodelujejo vrtci od Ruš prek Maribora, Pesnice, Slovenske Bistrice do Markovcev in Ormoža. Revija je spodbudila nastanek novih skladb za predšolske otroke. Nekaj je bilo napisanih in prvič izvedenih prav na reviji Ciciban poje in pleše. Revija povezuje različne institucije: vrtce, Skupnost vrtcev Maribor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območno izpostavo Maribor, Oddelek za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, SNG Maribor in Televizijo Slovenija. Revija je primer dobre prakse sodelovanja institucij in kakovostnega dela mentoric v vrtcih. Viri in literatura Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (2010): 40 let revije Ciciban poje in pleše, zapis Štefke Meršnik ob 40. izvedbi revije Ciciban poje in pleše. Maribor: JSKD. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (2011): Letno poročilo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za leto 2010. Ljubljana: JSKD. 41 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Melita Železnik, Pevska revija Ringaraja Sevnica Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (2013): Letno poročilo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za leto 2012. Ljubljana: JSKD. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (2018): Notni arhiv JSKD. Maribor: JSKD. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (2019): Arhiv programskih listov in knjižic JSKD za leto 2018. Maribor: JSKD. Mestna zveza kulturnih organizacij Maribor (1989): Program koncerta pevskih zborov VVO Maribora 1989. Maribor: MZKO. Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (1999): Programski list revije otroških skupin Ciciban poje in pleše 1999. Maribor: SLKD. Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (1999A): Zapisnik aktiva zborovodkinj in vodij plesnih skupin mariborskih vrtcev. Maribor: SLKD. Večer (1974): Ciciban praznuje (12. 5. 1973, str. 3). Zveza kulturnih organizacij Maribor (1990): Letno poročilo Zveze kulturnih organizacij Maribor za leto 1990. Maribor: ZKO Maribor. Zveza kulturnih organizacij Maribor (1991): Letno poročilo Zveze kulturnih organizacij Maribor za leto 1991. Maribor: ZKO Maribor. Melita Železnik Izhajajoč iz te bogate pevske tradicije tudi v posavskih vrtcih gojimo petje. Tako poleg petja po oddelkih v vrtcih že od nekdaj delujejo pevski zbori za najmlajše. Pevska revija Ringaraja Sevnica Vrtčevski zbori štejejo od 30 do 50 mladih pevcev. Leta 2016 pa smo v Vrtcu Ciciban Sevnica imeli v zboru kar 72 malih pevcev, da je nastala težava, kako vse pevce postaviti na oder Kulturne dvorane. Še večja težava pa je bila, kako zagotoviti sedeže v dvorani vsem sorodnikom mladih pevcev. Tako se je rodila ideja o dodatni, majhni pevski reviji. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Sevnica s Katjo Pibernik na čelu je prisluhnil pobudi in vsako leto organizira kakovostno prireditev za naše najmlajše pevce. V sevniški občini imamo svojevrstno pevsko revijo, poimenovano Ringaraja. Namenjena je predšolskim in mlajšim otroškim pevskim zborom, odvija pa se že pet let. Nastala je po vzoru pevskih revij Poj z menoj za otroške in mladinske zbore, ki jo organizira JSKD Sevnica že več kot 18 let, ter Pesem Posavja za odrasle zbore z dolgoletno, 47-letno tradicijo. Revije Ringaraja se udeležuje od šest do sedem zborov (vrtčevski zbori in zbori 1. razredov OŠ), na primer: Zborovska pripravnica OŠ Boštanj, predšolski pevski zbor OŠ Blanca, Vrtec Ciciban Sevnica, Glasbena pri- Vir: Arhiv JSKD – OI Sevnica Vir: Arhiv JSKD – OI Sevnica 42 Vir: Arhiv JSKD – OI Sevnica DOGODKI pravnica OŠ Krmelj, OŠ Tržišče in OŠ Milana Majcna Šentjanž. Vsak zbor zapoje tri skladbe po lastni izbiri. Revijo strokovno spremlja dr. Inge Breznik, ki nam po končani reviji poda povratno informacijo o nastopu. Slednje nas strokovno bogati in vpliva na dvig kakovosti dela. Martina Belšak Zborovska šola za vrtce 2019 Vrtec Ciciban si prizadeva, da vsako leto v svojem programu predstavi vsaj eno skladbo iz naše ljudske kulturne dediščine. Pri programskem izboru za nastop na reviji mi pomagajo strokovni sodelavci, ki izvajajo pevske vaje na naših dislociranih enotah Boštanj, Studenec, Loka pri Zidanem Mostu in Kekec Sevnica. Revija Ringaraja je za naše otroke eden izmed najpomembnejših nastopov v letu, saj se otroci predstavijo na posebnem odru zunaj vrtca v okviru svečane prireditve s sceno, praktikabli in pod žarometi. Za to revijo se tudi najbolj pripravljamo. Še posebej vadimo prihod in odhod z odra, da ne pride do zmede in čakanja. Nestrpno že pričakujemo čas, ko bo zazvenela pesem v otroških grlih ter nam pogrela srce in orosila oči. naveličam. Zato potrebujem nove ideje in spoznanja, ki jih dobim v okviru različnih seminarjev. Pri izvajanju vodenih glasbenih dejavnosti se vzgojitelji v vrtcu srečujemo z različnimi dilemami, pomisleki, vprašanji. Kljub dolgoletnim izkušnjam si želimo vedeti še več, kar bi lahko otrokom ponudili, jim dali za življenje. Najbolj me je navdušil seminar Zborovska šola za vrtce, ki sem ga prvič obiskala pred šestimi leti. Od takrat naprej ga redno obiskujem, ker mi daje navdih, motivacijo ter ideje, ki jih lahko uporabim naslednji dan neposredno pri svojem delu z otroki v vrtcu. Navdušenje nad kakovostjo seminarja sva s sodelavko, s katero sva se ga prva leta udeleževali skupaj, razpršili še med druge strokovne delavce našega vrtca – in v šolskem letu 2019/2020 je bilo na izobraževanju kar šest strokovnih delavcev iz našega vrtca. Vodstvo vrtca zelo podpira glasbene dejavnosti, saj imamo vsako leto tradicionalen koncert (leta 2019 že deseti), za katerega mentorice pripravimo glasbeni nastop s svojim oddelkom in kar s šestimi otroškimi zbori našega vrtca. Da pa lahko v vrtcu kakovostno vodiš obogatitveno glasbeno dejavnost (pevski zbor, Orffova skupina) in skupino otrok pripraviš na kakovosten nastop, je potrebno veliko znanja, volje, časa, potrpljenja, vztrajnosti in tudi izkušenj. Gledalci/poslušalci na nastopu vidijo najlepši in najboljši del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki nastane kot rezultat trdega dela vzgojitelja in pomočnika ali pa tima vzgojiteljev, ki sodelujejo pri vajah otroškega zbora. Po šestnajstih letih poklicnih izkušenj sem večkrat v dilemi, ali lahko neke dejavnosti, naloge večkrat uporabim, vključim v delo. Zgodi se, da se nekaterih tudi Da smo vsi mentorji/zborovodje v našem vrtcu še bolj pogumno in samozavestno prevzeli vodenje skupine/zbora, gre zahvala tudi dr. Inge Breznik – svetovalki Strokovni delavci v vrtcu se pomena glasbenih dejavnosti za celotni razvoj otroka dobro zavedamo. Iz tega razloga je pri našem vzgojno-izobraževalnem delu glasba vsak dan prisotna. Izvajamo različne glasbene dejavnosti: od petja pesmi do poslušanja glasbe, igranja na glasbila, ustvarjanja v glasbi in ob glasbi, predvsem pa vsak dan prepevamo. Glasbene dejavnosti vnašamo v vsa kurikularna področja. Glasba je sredstvo za razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja, hkrati pa tudi pomemben element prikritega kurikula, kadar gre za ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov, nebesedno komunikacijo, razvoj čustvenega količnika in empatije ter tudi za sprostitev in zabavo. 43 44 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Melita Železnik, Pevska revija Ringaraja Sevnica prisluhnili, ustvarjali glasbo in muzicirali s Silvo Smrečnik, Lucijo Ojsteršek, Klavdijo Zorjan Škorjanec in Manjo Gošnik Vovk. Z nekaterimi predavatelji se na seminarju srečujemo tudi več let zapored, saj so njihove ideje in znanje, ki nam jih posredujejo, uporabni in kakovostni. Seminar ni sestavljen v obliki predavanj, na katerih slušatelji sedijo in poslušajo. Nasprotno. Seminar Zborovska šola za vrtce dejavno vključuje udeležence in je delavnično naravnan s predstavitvami primerov dobrih praks. Predavateljica Silva Smrečnik, upokojena vzgojiteljica predšolskih otrok z dolgoletnimi izkušnjami s področja Orffovega inštrumentarija, tudi dolgoletna udeleženka Orffomanije – Državnega srečanja Orffovih skupin in drugih ansambelskih zasedb, nam je postregla s kakovostnim naborom otroških izštevank in drugih ritmičnih iger. Na zabavnih delavnicah smo z lastnim telesom ustvarjali glasbo, s telesnimi tolkali spremljali otroške izštevanke in oblikovali preproste ritmične koreografije na ljudske pesmi. Predavateljica nam je tudi to leto, kot že nekaj prejšnjih let, predstavila pesmi in izštevanke za razvijanje ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih. Prikazane primere je podkrepila z montažo videoposnetkov več nastopov otrok Orffove skupine Vrtca Tončke Čečeve pod njenim mentorstvom iz časov, ko je še delala. Nastopi njenih otrok me vsakič znova navdihnejo in motivirajo za glasbene dejavnosti v vrtcu. Prav gospa Smrečnik je oseba, ki me je osebno navdušila in spodbudila k oblikovanju in vodenju Orffove skupine znotraj našega vrtca. Tako smo leta 2019 prvič navdušili širšo publiko na koncertu našega Vrtca Ivana Glinška Maribor v dvorani Union v Mariboru. Navdušena in polna pričakovanj pripravljam točki tudi za nastop v letošnjem letu 2020. Slika 1: Udeleženke Vrtca Ivana Glinška na seminarju Zborovska šola za vrtce 2019 (Vir: osebni arhiv Martine Belšak) ZRSŠ za glasbo, ki kot koordinatorica seminarja Zborovska šola za vrtce vedno poskrbi za dobre predavatelje in vsebino seminarja. Seminar se odvija vsako jesen. Kraj izvedbe seminarja se menjava na dve leti, v letu 2019 in 2020 je to na primer Hotel Šport Otočec. Poleg dobrih predavateljev in vsebine je pomembna tudi ponudba, udobnost hotela, v katerem se nastanimo slušatelji predavanja, ter okolje oziroma narava, ki pozitivno vpliva na udeležence. Dr. Inge Breznik nas vsakega posebej toplo sprejme – obisk seminarja nam pomeni srečanje velike družine, katere člani imamo podobne interese, poglede, želje, hkrati pa tudi podobne težave, predsodke. To je tudi srečanje podobno mislečih ljudi, na katerem si vsako leto znova izmenjamo predloge, ideje, primere dobrih praks, se bodrimo, navdihujemo in opogumljamo. Predavatelji seminarja Zborovska šola za vrtce so različni akademski profesorji, izkušeni vzgojitelji, učitelji glasbe ali zborovodje, skratka strokovnjaki s področja glasbe. Za nas pripravijo delovno gradivo, ki ga lahko neposredno prenesemo v svoje delovno okolje ter s tem otrokom posredujemo sveže, drugačno znanje, metode in pristope. Na Zborovski šoli za vrtce 2019, ki se je odvijala 25. in 26. oktobra 2019 v Hotelu Šport Otočec, smo Lucija Ojsteršek je ves avditorij navdušenih vzgojiteljev v 60 minutah usposobila za igranje na ukulelo. DOGODKI Vsak udeleženec je imel s seboj svojo ukulelo, in tako smo v enem popoldnevu usvojili ravnanje z inštrumentom, prebiranje tabulatur, uglaševanje in igranje. Skupaj smo poskušali preigrati nekaj osnovnih akordov, potem pa smo kot velik orkester zaigrali skupno pesem. Navdušeni nad tradicionalnim havajskim štiristrunskim glasbilom smo ugotovili, da je zaradi svoje velikosti in preprostega načina igranja zelo uporaben pripomoček pri dejavnostih v vrtcu. Lucija pa nas je s svojo pozitivno energijo spodbudila k ustvarjanju še pozno zvečer, po koncu seminarja. na več srečanjih delila z udeleženci seminarja Zborovska šola za vrtce. Tudi letos je z nami delila svoje mojstrsko vodenje zborov in nam zaupala tiste ključne elemente, na katere zborovodja med pripravami na nastop morda ni pozoren, a jih gledalci in poslušalci zelo hitro slišijo in opazijo. Skupaj smo prepevali ducat pesmi po njenem izboru, pri katerih je izpostavila tiste ključne dele besedil v otroških pesmih, ki jih je treba še posebej izpiliti za kakovosten nastop. Laična kritika nastopa otroškega pevskega zbora je pogosto zgolj: »Kako lepo so peli!« Zborovodja pa mora od otrok na odru pričakovati več: na primer istočasni vstop pevcev, dobro izreko besedila, upoštevanje tempa in dinamike pesmi, pa tudi spremljanje pesmi na različnih ritmičnih inštrumentih. Seminar Zborovska šola za vrtce meni in mojim strokovnim kolegom vsako leto pomeni stopnico višje v osebni strokovni rasti. Čeprav je glasba naše močno področje, na vsakem seminarju pridobimo novo znanje za vsakdanje delo v vrtcu. Slika 2: Nastop otroške Orffove skupine, mentorica Martina Belšak (Vir: osebni arhiv Martine Belšak) Klavdija Zorjan Škorjanec, ravnateljica Gimnazije Ormož in glasbena pedagoginja, nam je predstavila otrokov naravni glasbeni razvoj po metodi Edgarja Willemsa. Metode in načine dela, ki so nam bile predstavljene, strokovni delavci v vrtcu že uporabljamo, vendar ne tako sistematično. Pri Willemsovi metodi pa se izpostavlja sistematično vodenje dejavnosti, pri katerih otroci pridobivajo občutek za ritem in posluh. V ospredju je delo v manjših skupinah, kar nam Kurikulum v praksi tudi povsem omogoča. Vzporedno z razvojem glasbenih sposobnosti pa otroci urijo tudi socialne veščine (koncentracija, strpnost, upoštevanje pravil, pozornost, pozitivna samopodoba), kar pripomore k vsestranskemu oblikovanju osebnosti. Spoznali smo veliko različnih materialov in sredstev, ki sicer niso glasbeni inštrumenti, a so odlično sredstvo za spodbujanje glasbenega razvoja (zvonci, glineni ptički, zveneče posode). Manja Gošnik Vovk, dolgoletna zborovodkinja otroškega pevskega zbora Glasbene šole Velenje, ki predstavlja sam vrh slovenskega otroškega zborovskega petja, je del svojega strokovnega znanja in izkušenj že Človek, ki glasbo ljubi, glasbo čuti, lahko mlade ljudi na primeren način pritegne ter z glasbo pripomore k njihovemu celostnemu razvoju. Seminar nas pri tem strokovno podpira, krepi, motivira in napolni s pozitivno energijo. Franc Križnar Mitja Reichenberg, LETNI ČASI O notni zbirki oziroma kar štirih zvezkih Letni časi (Pomlad, Poletje, Jesen in Zima) smo na straneh naše revije že pisali (letnik 21/2018 št. 3, str. 45, in letnik 22/2019, št. 2, str. 14–17), in sicer takrat, ko je 48 pesmi za otroke (2017–2018; za osnovnošolsko in predšolsko glasbeno izobraževanje) izšlo v (notnem) tisku. Zdaj je pri založbi Kulturni center Maribor izšel še dvojni album oziroma zgoščenka, ki prinaša omenjeni opus skladatelja Mitje Reichenberga na besedila – poezijo Magde Dolén še na dveh ploščah. Vseh 48 pesmi prepoje Otroški pevski zbor OŠ Franca Lešnika - Vuka iz Slivnice z zborovodkinjo Miro Prel in pianistko Tino Bohak 45 46 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Franc Križnar, Mitja Reichenberg, LETNI ČASI Adam. Tako smo na podlagi prizadevanj vseh sodelujočih dobili metodično-didaktičen komplet, primeren tako za področje glasbene umetnosti v vrtcih oziroma pri predšolski vzgoji kot v prvi triadi (od 1. do 3. razreda OŠ). Večina teh pesmi je enoglasnih (vse s klavirjem), bolj ali manj zahtevnih, nekatere so tudi dvoglasne, namenjene 2. triadi OŠ (od 4. do 6. razreda). Poznavalec otroških glasov, vokalne in vokalno-inštrumentalne (klavir) literature M. Reichenberg je tako zaokrožil še en pomemben projekt, ki mu glede na preostali in tovrstni opus na Slovenskem skorajda ni para. Tako kot so bile že omenjene notne izdaje primerno likovno opremljene, je zdaj tak tudi dvojni diskografski album. Oblikovalec Peter Dobaj se je pri tem držal nekakšnega enovitega vzorca, ki zdaj poleg že omenjene glasbe ostaja tudi v likovni podobi svojevrsten »spiritus agens« oziroma »gonilna sila« celotnega projekta – notnim izdajam in zdaj še posnetkom v obliki didaktičnega kompleta namreč res lahko pripišemo izraz projekt. Ker so že v tisku objavljene, poleg notnih napevov – pesmic, besedil in harmonskih oznak za predvideno spremljanje pevskega vokala (od enoglasja pa vse do dvoglasja), zdaj na posnetkih poslušamo te Reichenbergove »otroške simfonije za mamenke, otroke« (Janez Bitenc) v teh in takšnih izvedbah za pevske soliste ali/in (otroški) zbor in klavir. »[...] komplet … vnaša neke vrste novost ali pa samo evropeizira te standarde. V prvi vrsti gre seveda za avtorsko delo, zborovske skladbe na področju besedil in glasbe, spet po drugi pa za vzorčne primere izvedb v tisku izdanih skladb. Programska glasba je seveda zaokrožena, še več: vsebinsko so besedila razvrščena po letnih časih in potem besedno in glasbeno tako tudi predstavljena. Tematika je tukaj zagotovo popolna, in ne samo to: v večini primerov ali v kar vseh štirih sklopih se stopnjuje, kar seveda še povečuje zanimanje zborovodij in njihovih spremljevalcev in kar ustvarjalno odseva tudi v izvajalcih, mladih pevkah in pevcih, ki jim je omenjeni splet prvenstveno namenjen. Poleg zaokroženih tematik pomlad, poletje, jesen in zima, primernih za vzgojno dejavnost v vrtcih in v prvi triadi osnovne šole, je prisoten že naslovni interes, za katerim se od skladbe do skladbe, od zbora do zbora razkriva vsa pestrost, aktualnost in seveda moderna, sodobna sproščenost, ki jo še zlasti pričakujejo otroci in jo z omenjenim kompletom tudi dobijo. Brez dvoma so v interesni sferi zborovodij in otrok – pevk in pevcev – že naslovi sami. Kaj pa se za njimi skriva? To bo pa treba šele odkriti, slišati ali/in prebrati, odpeti in odigrati ta album »otroških simfonij«. … V vseh navedenih primerih gre za težavnostno stopnjo in izvedbene obsege, ki so kot nalašč priporočeni in zdaj tudi realizirani v predstavljenem opusu; od vokalne skupine, prek otroškega zbora (s klavirjem ali/in drugim spremljevalnim inštrumentom – v notah so oznake akordov, tudi a cappella, s solisti ali brez) pa se pne tale opus, ki je tako vsebinsko (besedno) kot oblikovno dovolj enovito zaokrožen […]« (F. Križnar na spremni knjižici omenjene diskografske izdaje). Zdaj podobno z neke vrste nadgradnjo prvega ali kar z »dodano vrednostjo« velja enako ali še bolj za obe (izdani) plošči ali kar (dvojni) album. Snemalec, montažer in tonski mojster omenjene (diskografske) izdaje je bil Darko Kukovič, uredniki pa (v imenu Regionalnega RTV-centra Maribor) Smiljan Greif, Gregor Stermecki in Robert Levstek. Glasbeno gradivo za obe plošči ali vseh 48 otroških zborov avtorjev M. Reichenberga in M. Dolén v trajanju skoraj ure in pol (24 + 24 = 48; 42 + 47 min = 89 min) je bilo posneto in zvokovno obdelano v Studiu RTV Slovenija Radia Maribor (2019), kjer je delo, v Mariboru, tudi izšlo. Za glasbenega producenta je naveden kar (glasbeni) avtor, skladatelj M. Reichenberg sam. Omenjeni izdelek so v seriji Akord Records Kulturnega centra Maribor podpisali še (izvršni) producent Dušan Hedl, urednik (glasbenih izdaj) P. Dobaj, za založbo pa stoji Branko Hedl. DOGODKI Nina Mole Recenzija notne zbirke Ljudske za klavir avtorja Draga Ivanuše Ko vzamemo v roke Ivanuševe Ljudske za klavir, vidimo, da je na naslovnici z otroško pisavo zapisano »Drago Ivanuša priredil«, in ko nas malo groteskno, a kljub temu igrivo in ljubko pozdravi narisana podoba kurenta, ki jo je ustvaril Domen Prezelj, nas zvezek privabi s svojo preprostostjo. Pred prvo skladbo lahko preberemo prijazen nagovor avtorja. Zbirka vsebuje 30 skladbic (od tega 27 ljudskih), natisnjenih na bledo rumenem, očem prijaznem papirju, brez dodatnih risb, barv in besedil (ta namreč dandanes zlahka najdemo na internetu). Avtor z nalepko kurenta, ki nas čaka na zadnji platnici, doda noto nagajivosti in osebne pozornosti, namenjene lastniku not. Prva nas pozdravi otroška Majhna sem bila, ki v prvem delu z enostavno spremljavo na tonu dominante oziroma tonike dobi rezijanski prizvok. Ker skladbica zazveni zelo preprosto in ljubko, se zdi, da je skladatelj zajel pravo bistvo naslova in besedila pesmi. Mogoče je edino dinamična oznaka f (glasno) malo pregroba zanjo. Gre za enostavno skladbo, primerno za učence prvega razreda, ki pa s pojavitvijo melodije enkrat v eni in drugič v drugi roki lahko pomeni tehnični in muzikalni izziv začetnikom. Tudi naslednje tri (Pleši, pleši črni kos, Rdeče češnje rada jem in Lisička je prav zvita zver) so podobno zapisane z enoglasno melodijo v desni ter enoglasno spremljavo v levi roki, ki je tu že bolj razgibana. Izšla je še ena odlična zbirka slovenskih ljudskih pesmi, prirejenih za klavir, ki je zelo dobrodošla na klavirskih notnih stojalih učencev in učiteljev glasbenih šol. Učitelj klavirja ima tako na razpolago večji nabor gradiva pri izbiri primerne slovenske skladbe za učenca. Zadnje čase se poleg avtorskih skladb lepo veča tudi število priredb slovenskih ljudskih pesmi, saj se sodobni skladatelji radi posvetijo tej tematiki. Priredbe ljudskih pesmi za klavir nastajajo posamično, večinoma vpletene v začetnice ali pa v zbirke že od 2. polovice 19. stoletja naprej, začenši z Davorinom Jenkom. Skoraj pred stotimi leti je največjo zbirko napisal Josip Pavčič, v njej pa je zbranih 107 priredb. Pomemben delež pri ohranjanju in širjenju kulturne dediščine na področju ljudske pesmi so s svojimi notnimi zbirkami za klavir prispevali tudi drugi avtorji (F. Gerbič, A. Mihelčič, M. Tomc, P. Rančigaj, I. Dekleva, J. Pogačnik in drugi). Sijaj, sijaj sončece je lahko zaradi ponavljajočega se sinkopiranega ritma akordov v levi roki dober izziv za doseganje lahkotnosti igranja spremljave. Spremljava v obliki Albertijevih basov se prvič pojavi v Fantje po polj gredo, ki je hkrati zanimiva tudi zaradi rahlo modificirane melodije v levi. Tudi pri Barčica po morju plava Albertijevi basi ustvarjajo gladek in nepretrgan tok zvoka. Zaradi razloženega ostinatnega akorda, ki se pojavlja skozi celotno skladbico, smo pri igranju in poslušanju resnično deležni občutka leggiero, ki odlično sovpada z vsebino pesmi. Če iščemo dobro vajo za igro razloženih trozvokov v levi in terc v desni roki, lahko posežemo po Ob bistrem potočku je mlin. Le vkup, uboga gmajna je prva skladbica v zbirki, ki deluje dramatično in že v uvodu odlično ujame značaj besedila, a tokrat na malo drugačen način, kot smo ga vajeni. Junaško, s pozivom k uporu zazvenijo le prehod- 47 48 Glasba v šoli in vrtcu | Nina Mole, Recenzija notne zbirke Ljudske za klavir avtorja Draga Ivanuše ni deli (kjer naj bi bilo besedilo Heja, hejo!), medtem ko lahko v preostalih delih, s skrivnostnejšo spremljavo Albertijevih basov, začutimo temačnost časa in trpljenje upornikov. Prišla bo pomlad prinaša široko razložitev akordov v levi in je iz didaktičnega vidika primerna tudi zaradi koron in menjav taktovskega načina. Samo dva jazzovska akorda mogoče malo samevata sredi osnovnih harmonij. Mladostniki bodo najbrž zelo radi igrali Kaj ti je, deklica, uvod oziroma prehodi so namreč pisani v stilu Yirume.1 Se pa nekako pričakuje, da bodo tudi deli z glavno melodijo pisani v tem slogu, ampak nas avtor pusti na suhem. Švedsko ljudsko Ko si srečen je avtor najbrž dodal zaradi možnosti uporabe posebnih učinkov, tako da se bodo otroci gotovo z veseljem igrali s clustri, topotanjem in ploskanjem ter dali svoji domišljiji prosto pot. Zbirka Draga Ivanuše vsebuje precej zajeten izbor skladbic, ki poleg ljudskih vsebujejo še dve ponarodeli (Po jezeru in Lipa zelenela je) ter švedsko ljudsko Ko si srečen. Iz didaktičnega vidika bi lahko na zbirko gledali tudi kot na zvezek etud, saj od pianista zahtevajo obvladovanje različnih tehničnih prvin, kot so razloženi akordi v levi roki (Ob bistrem potočku je mlin, Prišla bo pomlad, Dajte, dajte), sinkope (Sijaj, sijaj sončece), 7/8 takt (Pobelelo pole), igranje binarnega ritma v eni ter ternarnega ritma v drugi roki (Škrjanček poje, žvrgoli), igra staccato (Sijaj, sijaj sončece, Regiment po cesti gre, Dekle je po vodo šlo), dvoglasje (Majhna sem bila, Pleši, pleši črni kos, Rasla je jelka), igra oktav (Flosarska), igra Albertijevih basov in ostinatne spremljave (uporabljene velikokrat). Res pa je, da ni prisotnih veliko skokov in polifonije. Včasih se celo zdi, da bi skladatelj lahko napisal še kakšno dodatno noto, dodal še kakšen obogaten akord, naredil konec še bolj učinkovit ali pa skladbo še bolj začinil, a kot da se je namenoma brzdal, da skladbe ne bi bile pretežke in bodo zato lažje izvedljive. Večinoma je zelo skop z zapisi oznak za dinamiko in agogiko, prav tako nikjer ni oznak za pedal. A to lahko vzamemo le za dobro in kot izziv učencem in učiteljem, da skupaj oblikujejo slogovno primerne in zanimive izdelke. Skladatelj spet izjemno ujame značaj pesmi pri Moj očka ima konjička dva, pri kateri spremljava ponazarja hojo konjička, medtem ko Pobelelo polje primerno pričara pastoralno vzdušje. Slednjo je avtor sicer v drugem delu zapisal v 7/8 taktu, kar pa bo za učence morda malo nenavaden ali celo nenaraven podvig. Skladbice so bolj ali manj razporejene po težavnosti. Začetne, na primer Lisička je prav zvita zver, so enostavnejše in zelo primerne za utrjevanje harmonskega sluha. Flosarska zaradi oktav, hitrih šestnajstink in kromatike pa je že ena izmed tehnično zahtevnejših, h katerim spada tudi Po jezeru. Zelo zanimiv kontrast med enostavnim ljudskim (eno- in dvoglasnim) ter na drugi strani harmonsko bogatim zapisom se pojavi v Nede mi več rasla. Avtor začne s štirimi preprostimi takti, nato pa doda dva harmonsko obogatena. Skladba se nadaljuje na podoben način, in ko že četrtič slišiš preprosto melodijo, komaj čakaš, in veš, da bo spet nastopila obogatena. Skladatelj na ta način dušo poslušalca napolni še dvakrat. Lepo je videti, kako število ljudskih pesmi v priredbah za klavir vztrajno narašča. Z zbirko ljudskih Draga Ivanuše pa smo pianisti in slovenski narod na splošno postali še bogatejši. Ne samo, da je zbirka s svojo tematiko ter tehnično in muzikalno zahtevnostjo zelo primerna za učence klavirja različnih razredov, ampak je lahko tudi čudovito darilo za kogarkoli, ki se je kdaj učil igranja na klavir. Marko skače in Ko študent na rajžo gre sta zapisani kot trodelni, pri čemer vsak naslednji del v novi tonaliteti pomeni tehnični izziv z vsakič težjo spremljavo, sploh pri slednji, saj levo roko čakajo tekoče šestnajstinke (Albertijevi basi z nekaj kromatike), desno pa punktiran ritem. Rasla je jelka po zapisu bežno spominja na Bachove dvoglasne preludije, dvoglasje v posamični roki pa se prvič pojavi pri Jaz bon jene citre küpo. Malce posebna ostinatna spremljava v Lepa Anka, v kateri prikrito zadišijo jazzovske harmonije, lepo pričara občutek gibanja. Podoben učinek je dosežen z ostinatno spremljavo (uporabljeno že pri Barčica po morju plava), ki dobesedno steče skozi Teče mi voudica. Posebno vzdušje ustvarijo tudi transpozicije kitice za zvečano kvarto, tako da se skladba »čarobno« konča v osnovni tonaliteti. 1 Yiruma je južnokorejski pianist, rojen leta 1978. NAPOVEDNIK DOGODKOV 23. 8. 2020: UkuleLent 2020, mestni park Maribor (Festival Lent) 25.–26. 9. 2020: seminar 25. Zborovska šola, Hotel Šport Otočec (Zavod RS za šolstvo) 22.–23. 10. 2020: seminar 10. Zborovska šola za vrtce, Hotel Šport Otočec (Zavod RS za šolstvo) ISSN 1854-9721 20.–21. 11. 2020: seminar 25. Mala zborovska šola, Hotel Šport Otočec (Zavod RS za šolstvo)