Narodno gospoderstvo. g Maribonko sejmsko poročilo. Prigpalc se je 17 konj, 18 bikov, 185 volov, 253 krav in 14 telet. Skupaj 487 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže bd 13-17 K, poldebeli voli 11—13 K, plemenski voli 8-10 K, biki za klanje 5—10 K, klavne krave debele 6 —13K., plemenske krave 4 K, molzne krave 1 kg 8—12 K, breje krave 8—12 K, mlada živina 6—13 K, teleta 1 kg 6—10 K. g Mesne oene v mestu Maribor: Cene stopijo v veljavo 16. avgusta. Volovsko mešo I. vrste 1 kg 20 K. II. vrste 18 K, meso od bikov, krav, telic 14 K. — Cene stopijo v veljavo 22. avgasta: telečje meso I. vrste 12 K, II. vrste 10 K. g Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem dne 12. avgusta 1921 se je pripeljalo 209 ščetinarjev in 3 koze. Cene so bile sledeče: Plemenske svinje za 1 kg žive teže od 26 28 K, polpitane svihje za zakol 28—30 K, mladi prašičt 6—8 tednov stari komad 300—400 K, mladi prašiči ok. 3 mesce stari 450—700 K, mladi prašiči ok. */i Jeta stari 800 — 1100 K. Koze od 180 do 400 K. Kupčija je bila živahna. Sena so pripeljali na mariborskl trg v sredo, 17^ avgusta 6 velikih vozov. Cena 560 do 650 K za 100 kg. Tržne cene na trgu v Celju. Hruške 1 kg 16 K, grozdje 36 K, jajce 1 komai 2 40 K gobi suhe 1 1 10 K, krompir 1 kg 8 K, jabjlke 14 Kt fižol 1 1 7 K. Me3o: G^vedi.ia k^ 16-18 K, teletina 18—20 K, svimko 40 K, telečji zrezek 30 K. g Žitn? caae. Popraševanje, po žitu je v obče precej živahao in tudi ccne naraščajo. VSonboru stane meterski stot plenice po 1010 do 1050 K, ovsa 6S0 -670 K, koruze 720 -730 K in jarega ječmena po 95u—1000 K. V Vinkovcih je dovoz žita srednji, popraševanje pa živahno. Pšenico prodajajo po 1020—1030 K meterski sto!:. koruze sploh ni, ovsa jo malo in se prodaja po 630—640 K meterski stot. Tudi je živahna prodaja moke. Moka nuiarca se prodaja po 1560—1570 K kg. moka za kuho po 14-60—14-70 K in krušna moka po 12-60—1470 K. Največ pšenice pokupijč domači mlini, ker prodajo mnogo moke. Prepoved izvoza krmil dosedaj še ni uplivala na cene. Pomanjkanje prometnih sredstev povaroča pomanjkanje pšenice v tistih krajih, kjer Se je doma premalo pridela. Prometno ministrstvo je odredilo, da se vagoni hitro raztovorijo in takoj pošljejo v žitne kraje. g Cešplje (slive) so letos bogato obrodile v Srbiji, Makedoniji, Slavoniji in v Bosni. Radi suše pa je osta- sad zelo nerazvit. g Grozdje iz Banata stane na mariborskem trgu 1 kg 26—28 K. g jHmolj. Poročila o stanju hmeljskih nasadov iz Cehoslovaške, Poljske in tudi \z NemČije se glase neugodno. Nasadi so vsled silne suše in vročih vetrov hudo prizadeti. Temu primerno naraščajo kar skokoma tudi cene za hmelj. Dočim so pred tednom še plačevali hmelj po 4000-4200 čehoslovaških kron za 50 kg, so *sedaj poskočile cene na 50(>0-5200 K za 50 kg. Tudi cene za tuj hmelj so zelo poskočile. Tako n. pr. plačujejo tuj hmelj letnikov 1916, 1917 po 2700—3300 K za 50 kg. Po poročiiu \z MozLrja v Sav. dolini z dne 10. t. m. je stanje hmeljskih nasadov v Sav. dolini dobro, kajti imeli so dež in je pričakovati letine, kakor je bila v lanskem letu. Obiranje golding hmelja je v polnem teku; kobule so popolnoma doraščene, imajo enako obliko in lepo barvo ter so najboljšc kakovosti. Vsled dežja dne 3., 13. in 14. t. m. bo cvet poznega hmelja — če tudi ne povsod — lahko prehajal v kobule in bo torej tudi ta vrsta hmelja dala — vsaj deloma toliko, kolikor se je ori r>je pričakovalo. Mnogo prekupcev je zopet oživelo tukajšnji hmeljski tTTi večja množina lanskega in še starejšega hmelja se je prodala, če tudi hmeljarji ne silijo k prodaji in čakajo še na boljše cene. Za 1 kg lanskega hmeljn se do 130 K zamanj ponuja. Letošnjega pridelka je še prav malo izgotovljenega in je zanimanje zanj obče.; do prodaje pa še ni prlšlo. g Poizkusi s čilskim solitrom. One, ki so prejeli spomladi čilski soliter v svrho poizkusnega gnojenja, opozarjamo, da vpošljejo poročilo o uspehu in o letini sploh, kakor so se svoječasno zavezali. — Delegacija proizvajalcev čilskega solitra — Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, sedaj Knafljeva ul. 15. g Vrednost denarja. Ameri§ki dolar slane 107 naših kron. Za 100 avstrijskih kron se plafa 18%—19 naših. kron, za 100 CchoslovaSkih 220 naši!i, ra 100 nemških mark 205-20(5 in r.n iOO la&kih Kr 728—7S8 Jugoslovanskih 'fron