Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno ZO Din polletno 12O Din celolelno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celole no vJugo-slavi)! SO Din, za Inozemstvo 100 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. pelll-vrsla mali oglasi po 130 In 2D, veCJl oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v urednffikem delu vršilca po 10 Dir □ Pri vedem □ naroČilu popust Izide ob 4 zlulraj razen pondeljKa In dneva po prazniku UrndnlStvo /e v Kopltar/evl ulici St. 6 III Rokopisi se ne vrača/o. nefranklrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon Stev. SO. upravnlStva Stev. 328 Političen list ssa slovenski narod Uprava fe v Kopltar/evl ul.St.6 - Čekovni raCun: C/ubl/ana Stev. 10.650 ln tO.349 xa lnserate, SaralavoSt.75S3. Zagreb St. 39.011. Praga In nuna/ St. 24.797 Na volitve! čas, ko se začne med slovenskimi strankami volivna borba za zastopstvo v oblastni skupščini, ljubljansko in mariborsko, se po-imika vedno bliže. Zanimanje in napetost od dne do dne narašča in vsak se zaveda, kakšnega ogromnega pomena za bodoči politični in gospodarski razvoj slovenskega naroda bo izid teh volitev. Noben zaveden Slovenec ne bo v te volitve šel iz navdušenja za »oblastne skupščine«, kakor nam jih je za Novo leto podarila centralistična belgrajska vlada. Te skupščine, ki naj predstavljnjo samoupravo ljudstva, naš narod samo sprejema po sili dejstev, katerih žal ne more spremeniti. Samouprava, kakor so jo uzak nili v Belgradu s pomočjo gg. Žerjava in Puclja, je mišljena zgolj kot sredstvo, da bi se centralizem lažje izvajal, tako da bi ljudstvo njegove trdote menj čutilo. Oblastni skupščini v Ljubljani in Mariboru sta zasnovani samo kot videz samouprave, ki naj našemu ljudstvu zasenči pravo stanje stvari. To bosta »samoupravi« brez zakonodajne moči in zadostne avtoritete, odvisni od velikih županov, ki se bosta smatrala kot predstojnika oblastnih skupščin in bosta za vsako večjo vsoto morali prositi finančnega ministra v strahu, da ne bi odgovoril z običajnim: nema kredita! Na ta način misli belgrajski centralizem napraviti iz teh skupščin pokorno orodje v svojih rokah, da bi ljudstvo lažje obvladal. Pač pa bo vsak narodno čuteč Slovenec šel pri teh volitvah 5.. vso odločnostjo in vnemo v borbo za izboljšanje in osam »svoj; te v oblastne samouprave od centralizma, zato da bo iz orodja centralizma, kakor so danes zasnovano oblastno skupščine, postalo sčasoma orodje, ki bo z njim slovensko ljudstvo priborijo sobi resnično samoupravo, gospodarsko samoodločbo in svoj narodni politični forum. To je cilj, ki je vreden največje borbe; je edini cilj, ki daje smisel volivni borbi za oblastni skupščini; je cilj, ki mora slehernega slovenskega človeka navdušiti, da bo izid volitev mogočna manifestacija slovenskega naroda kot takega! Tisti, ki bodo najbolj delali na to, da bi se ta volja slovenskega ljudstva v tem smislu ne manifestirala, so slovenski samostojni demokrati. Ti ljudje so zatajili slovenski narod, mu ne priponajo pravice do obstoja, še menj seveda do tega, da bi se sam upravljal in vladal v okviru države, ker so zapriseženi hlapci centralizma in upajo še dalje životariti od njegovih drobtin. Ta stranka bo zdaj pri volitvah v oblastni skupščini poudarjala predvsem gospodarski moment, češ, treba je, da pridejo v skupščini dobri gospodarji, ne pa politiki ali pristaši resnične, zakonodajne avtonomije slovenskega naroda. Topot bodo torej samostojni demokratje obleki, gospodarsko suknjo. Hvalabogu jih slovensko ljudstvo predobro pozna, da bi se dalo na ta način preslepiti. S kakšnimi gospodarskimi zmožnostmi razpolaga samostojna demokratska stranka, so zadostno pokazali »Agromerkur«, razne svinčene in druge arere, boj zoper »Jadransko banko«, usoda ^Slavenske banke« itd. itd. Kjerkoli je bil kakšen polom, so bili zraven samostojni demokrati. Ze v bivšem deželnem zboru in odboru so očetje samostojnih demokratov zavirali vsako gospodarsko delo, blatili rajnega dr. Lampeta in napadali slovensko zadružništvo. Glasovali so zoper vse tozadevne zakone. Bili so vedno le coklja na vsakem gospodarskem napredku in izboljšanju ter navdihnjeni zlasti strupenega sovraštva do vsega, kar more pospeševati blagostanje kmetskega ljudstva. Taki so tudi danes, ker so po svojem bistvu protislovenska protiljudska stranka. Zato jim ne bo nič pomagala gospodarska krinka, pod katero se skrivajo očetje neštetih umazanih gospodarskih afer in polomij. Gospodarsko se more povzdigniti in Slovenija postaviti na lastne noge samo pod vodstvom SLS. Le-ta daje slovenskemu narodu jamstvo, da se bo, poslužujoč se skromnih pravic ln možnosti oblastnih skupščin, osamosvojil od centralizma na vseh področjih svojega življenja. V borbi jo zmaga slovenskega ljudstva proti vsem njegovim sovražnikom, in tudi samouprava je slovenskemu narodu sredstvo, da se osvobodi vsega in vseh, ki pri-krajšujejo njogovo Bvobcdo. Kakor je svoboda pogoj zdravega življenja sploh, tako je neobhodni pogoj tudi gospodarskega razmaha in napredka. Pod tem geslom bo šel slovenski niirud ua volitve v oblastni skupščini. Italija - nevarnost za mir na Balkanu. Dolga konferenca ministra Ninčiča t dr. Korošcem. Bolgrad, 4. decembra. (Izv.) Danes popoldne je prišel zunanji minister g. dr. Mom-čilo Ninčič v parlament ter povabil dr. Korošca na daljši razgovor. Ta razgovor je vzbudil v parlamentu mnogo zanimanja. Ko so časnikarji vprašali g. dr. Korošca, o čem sta so razgovarjala, je odgovoril »O zunanji politiki«. Četudi dr. Korošec ni hoiel govoriti, ni težko uganiti, da se je razgovarjal samo o italijnnsko-albanskem paktu, ki je zopet dokazal, da Italija ni naš odkritosrčen prijatelj, da se njena diplomacija tudi napram oficiel-nemu prijatelju poslužuje celo obžalovanja vrednih metod. Znano je, da zastopata g. dr. Korošec in ožji opozicionalni blok miroljubno politiko tudi napram Italiji in da zahtevata, naj se italijanska politika napram Balkanu predstavlja taka, kakršna je v resnici, to je nevarnost za mir na Balkanu. Italija hoče zavojevati vse balkanske države na diplomatskem polju, da bi jih potem zasvojevala na gospodarskem in političnem. Ze sedaj se italijanski gospodarslu krogi zanimajo za železnico iz Albanije v Solun. Tako bo prišla Italija ne-opaženo samo iz gospodarskega • raziosa tudi v vardarsko dolino. Italija bi nas ogrožala od treh strani Evropskim državam je treba pravočasno pokazati in dokazati, da se imperialistična politika Italije obrača predvsem proti nam in da nas stelno vznemirja. Nam je potrebno prijateljstvo Francije in Anglije, ki imata interes, da nemirni Mussolini ne bi postal nevaren za mir na Sredozemskem morju. NINČIČ IN UZUNOVIČ V AVDIJENCI PRI KRALJU. Bolgrad, 4. decembra. (Tzv.) Zunanji minister g. dr. Momčilo Ninčič, ki jo danes obiskal g. dr. Korošca, je takoj po tem razgovoru, ki je trajal nad eno uro, odšel v dvor, kjer ga je kralj sprejel v daljši avdijenci. Bolgrad, 4. decembra. (Tzv.) Za g. dr. Momčilom Ninčičem je krnlj sprejel v avdijenci predsednika ministrskega sveta r. Ni-kolo Uzunoviča. Splošno je mnenje, da sta obe avdijenci v zvezi z razgovorom zunanjega ministra Ninčiča z dr. Korošcem in v zvezi s težkim zunanjim političnim položpjem, ki je nastal vsled pakta Albanije z Italijo. Tiranski pskt -- udarec proti naši državi. Belgrad, 4. dec. (Izv.) Celokupna javnost razpravlja o težkem udarcu, ki ga je zadala naši državi imperialistična italijanska politika s svojim poslednjim paktom. Z ozirom na da-lekosežnost nove poteze italijanske politike je razumljivo, da so druga vprašanja stopila bolj v ozadje in da so postali razgovori o notranji krizi toliko manj važni, v kolikor se z ozirom na italijansko politiko slejkoprej naglaša dejstvo, da je naši dr-avi potrebna močna vlada, katera se bo lahko naslonila na zaupanje najširšega slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda, vlada, ki bo po svoji notranji sili tako močna, da bo lahko energično nastopila proti vsem zunanjim nasprotnikom naše države. To prepričanje je splošno in jc jasno, da je z ozirom na to v najkrajšem času pričakovati velikih sprememb v notranje političnem položaju. Seveda te spremembe ne morejo priti čez noč, marveč je treba preje pripraviti pot, da bo takšna kombinacija čim močnejša in čim zmožnejša za izvajanje težavnih nalog, ki se nanjo stavljajo. OdHočoa pisava be&rajskih listov. Belgrad, 4. dec. (Izv.) Z italijansko-alban-skim paktom se bavi celokupno časopisje. »Politika« prinaša na uvodnem mestu članek pod naslovom »Brodolom« in naglaša imperialistično politiko Italije, kateri se je s tem posrečilo, si Albanijo popolnoma podvreči. List pravi, da je treba našo zunanjo politiko resno v vsakem pogledu revidirati. Ta politika temelji na zelo slabih temeljih in potrebno je energično, hitro delovanje. Vladno »Vreme« skuša svoje prvotno stališče revidirati, ugotavljajoč, da je naša javnost ta pakt sprejela z velikim nezaupanjem in da ga posebno opozicija ostro obsoja. »Novosti« pišejo pod naslovom »Kdo je kriv?«, da je ta pogodba bolj čudna, kakor vse dosedanje. Po tej pogodbi se Italija obvezuje, da bo varovala Albanijo pred vsemi spremembami, političnimi in teritorialnimi. Albanija sc za kaj takšnega ne obvezuje. Iz lega je razvidno, da sc Italija ni pogajala kot država z državo, marveč ona kot samostojna država z Albanijo, ki jc pod njenim zaščitni-štvom. Dalje je zelo važna obveza, da nobena od njiju ne bo sklenila politične ali vojaške pogodbe z drugo državo. Jasno je, da velja | ta klavzula za Albanijo, kateri se s tem prepoveduje, sporazumevati se z nami. Ta pogodba pomenja nevarnost za mir na Balkanu in v Srednji Evropi in izzivanje Italije proti nam. »Novosti« končujejo svoj ostri članek z vprašanjem: »Kdo je kriv?« Ali je kriv g. Nikola Pašič, ki žc osem let intrigira, ne da bi kaj napravil? Ali je kriv g. Momčilo Ninčič, ki je s svojo miroljubno politiko prišel tako daleč? Ali je kriv g. Stjepan Radič, ki samo ruši, pa bodisi v vladi ali izven nje, nc stori pa ničesar?« Na drugem mestu se »Novosti« pečajo z vojaškimi in političnimi pripravami Italije proti nam in ugotavljajo, da se je naša meja napram Albaniji po tem novem paktu vojaško znatno oslabila. Dosedaj smo imeli prav malo suhe meje z Italijo, Sedaj sc je meja znatno razširila, in s tem je našo obrambno moč zadel občuten udarec. Odmev v Franciji. Pariz, 4. dec. (Izv.) »Temps« razpravlja o prijateljstvu med Italijo in Albanijo ter pravi, da se s tem paktom občutno zmanjšuje pakt prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, do katerega je prišlo po težavnih pogajanjih. List pristavlja, da Jugoslavija ne bo mogla proglasiti desinteresementa nad Albanijo. Z druge strani napravlja pogodba od 27. novembra vtis, da Italija niti najmanj ne odklanja pretenzij, ki jih jc nekoč imela nad Albanijo, in ki so ji bile vedno onemogočene. »Lc Temps« zaključuje: »Četudi nc bi vzeli v ozir, da ima italijansko-albanska pogodba za posledico, da se v principu uničijo vsi sporazumi, ki so se prej sklenili med Italijo in Jugoslavijo z namenom, da bi sc obvarovala albanska neodvisnost, vendar nastaja vprašanje, ali se ne bodo morda radi tega odnošaji med Bci-gradom in Rimom otežkočili.« Ožja opozicija za fenieSiito spremembo državna politike. Bolgrad, 4. dec. (Izv.) Dopoldne so se sestali voditelji opozicije gg. dr. Korošec, Davidovič in Jooa Jovanovič in so razpravljali o albansko-italijanski pogodbi. Sklenili so vložiti na zunanjega ministra obširno interpelacijo, v kateri bodo zahtevali odgovor in eks-poze o zunanji politiki. Obširno so debatirali o notranji in zunanji politiki in ugotovili, da so vsi naši neuspehi posledica ve]ike nedelavnosti in neaktivnosti naše vlade. Posebej 30 naglasih, da je stanje naše notranje politi- ke naravnost obupno. Povsem je v znaku nedela. Niti parlament, uiti vlada ne delala. Celotni položaj se vrti okrog nezdravih odnošajev med obema vladnima skupinama. Ljudstvo gospodarsko in socialno propada in je popolnoma izgubilo voro v avtoriteto radi nastopov vladnih strank. Voditelji opozicije so prepričani, da je treba nadaljevati še z odločnejšo akcijo, ki bo dovedla do sprememb v doslej brezizhodnem položaju. ČEŠKOSLOVAŠKI PRORAČUN. Praga, 4. dec. (Izv.) Proračuuski odsek seuaia jo zaključil specialno debato o proračunu, ki pride sodai še pred parlament. , TURKI SPREJMO LATINICO. Carigrad, 4. dec. Turška vlada pripravlja zakonski načrt za uvedbo latinico namesto dosedanjega arabskega pisma. Kje so odtegljaji od uradniških plaž? Bolgrad, 4. dec. (Izv.) Gg. dr. Korošec, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič so poslali finančnemu ministru sledeče vprašanje: »Že pet mesecev je minilo, odkar se uradnikom in državnim nameščencem odteguje 10 odstotkov od njihovih plač za pomoč poplavljenim krajem. Ta lepa vsota mora predstavljati že precejšnjo vsoto denarja in z njo bi se lahko dala velika pomoč za vse poplavljence v mnogih krajih. Kolikor pa nam je znano, se dosedaj tem I: rajem ni do danes dala prav nol ena pomoč. Zato Vas prosimo za pismen odgovor: 1. Kolikšno vsoto ste dosedaj razdelili? 2. Koliko od te vsote se je porabilo za popravo krajev? Ce ne 3. zakaj se porablja 10 odstotni odtegljaj od plač državnih nameščencev in uslužbencev?« Pašiceva za&Seva od Ali je pošten ali nepošten. Bolgrad, 4. dec. (Izv.) članom anketnega, odbora se še vedno ni razdelilo celotno poročilo, ki naj bi ga anketni odbor predložil narodni skupščini. Raditega opozicija zelo obsoja radičevce in radikale, ki s tem namenoma zavlačujejo končnoveljavno rešitev tega važnega vprašanja. Opozicionalni poslanci so mnenja, da bi bilo z ozirom na to potrebno, da bi oni sami izdelali poročilo in ga predložili skupščini. Vsekakor bo opozicija v tem vprašanju nastopila složno. Brezdvoma je to vprašanje kardinalno. Okrog njega se danes razpleta kriza. Kar se tiče kompromisnih poskusov g. Nikole Uzunoviča, da bi pripravil g. Pašiča na * sprejem n'kakega srednjega sklepa anketnega odbora, se iz okolice g. Nikole Pašiča z vso odločnostjo zatrjuje, da g. Pašič na takšno rešitev nikdar ne bo pristal. On zahteva od radikalov, da se izrečejo, ali je on pošten ali nepošt n. Za nJega ne more biti noben kompromis zad >sten z ozirom na to, da se to vprašanje siavlja. Zcto se misli, da bo že na klu-bovi seji 7. decembra prišlo do razprave v radikalnem klubu in da bo najbrž prišlo tudi do razčiščevanja med obema skupinama v radikalnem klubu. Iz Hrvatske Hudske stranke. Makarska, 4. dec. (Izv.) Danes se tukaj vrši prvi volivni sestanek HPS v Makarski. Dubrovnik, 4. dcc. (Izv.) Tukaj se organizira klub HPS, ki bo razvil svojo delavnost tudi v okolici. Zagreb, 4. dec. (Izv.) 28. novembra se je vršilo volivno zborovanje HPS v L a d j e v -c u (modruško-reška krajina), na katerem sc je osnovala organizacija HPS. Na sestanku je govoril dr. Avgust Jurešič. Sinj, 4. dec. (Izv.) Jutri se vrši tukaj v veliki dvorani društvenega doma zborovanje HPS za celo sinjsko krajino. Pristaši HPS pridejo na zborovanje od vseh strani. Na zborovanju govore predsednik HPS Stjepan Barič, profesor Juras iz Splita, don Bartol Gauza in dr. Radonič. Split, 4. dec. (Izv.) 6. decembra sc vrši tukaj pokrajinsko zborovanje HPS. Poleg članov upravnega odbora se udeleže sestanka tudi okrajni tajniki stranke, SPORl" MED RADIČEVCI. Skradin, 4. dcc. (Izv.) Včeraj se je vršil tukaj sestanek predstavnikov organizacij Radičevih disidentov. Zastopniki so prišli iz občin Skradin, Biramatovac, Vačani, Krkovci, Dubranice in Kupa. Na sestanku jc bilo izrečeno zaupanje izključenim članom HSS, dočim se je z ozirom na Josipa Pasariča in Josipa Zagorca sklenilo, da morata položiti mandat. To je zahteva volivcev Radičeve stranke. Zako?i proti umazanemu tssku v Nemčiji. > Berlin, 4. dec. Po dolgem in trdem boju s socialističnim in meščanskim svobodomisel-stvom zunaj parlamenta in v njem je državni zbor v sredo končnoveljavno izglasoval zakon proti literarnemu šundu in umazanosti. Še v zadnjem trenutku so poizkušali socialisti in komunisti z obstrukcijo preprečiti glasovanje, kar se jim pa ni posrečilo. Zakon je bil sprejet z 250 proti 158 glasovom. Za zakon so glasovali: centrum, nemška ljudska stranka in del demokratov, proti pa socialni demokrati, komunisti in viFugi del demokratov, ouciuiisii groze s političnimi posledicami. Somišljeniki, uredite volivne imenike! Še do tO. decembra je čas, da popravimo volivne imenike. Ta dan je zadnji za vlaganje reklamacij; kjer še ni vso storjeno, naj naši zaupniki hite prepisat volivni imenik in pregledati volivca za volivcem. Opozarjamo, da je v večjih krajih treba še posebne pažnje, na volivne imenike, ker je od uradnih poprav v januarju že poteklo 1J mesecev. Ce ne pazimo ua imenike, izgubimo gotovo v vsej Sloveniji več tisoč glasov. V naslednjem podajamo še enkrat nekaj navodil. V slučaju vsake nejasnosti, pa naj se somišljeniki takoj obrnejo po pojasnila na naša tajništva. KDO IMA VOLIVNO PRAVICO. Vsak, kdor je vpisan v volivni imenik. Zato naj krajevni zaupniki SLS poskrbe za dvoje. Prvo je: vsak naš somišljenik mora biti vpisan. Drugo je; vsakega nasprotnika, ki nima volivne praviee, izreklamirati. Volivno pravico imajo vsi moški, ki so: 1. šest mesecev nastanjeni v občini, 2. ki so do dneva razpisa volitev dovršili 21 leto in 3. ki so naši državljani ali vsaj Slovani. Uradniki, duhovniki in vsi javni nameščenci se vpisujejo v volivne imenike one občine, v kateri stalno žive brez ozira na to, kje prejemajo plačo in ali je njih službovanje zvezano s potovanjem. Ti imajo volivno pravico, če so bili na dan razpisa volitev v občini, brez ozira na šestmesečno dobo. Fantje, ki so odslužili vojake, morajo biti vpisani takoj, ko odslužijo svoj rok v tisti občini, v kateri so bivali pred odhodom v vojaško službovanje. Volivne pravicc pa nimajo: 1. Oni, ki so obsojeni na temnico, dokler se ne vrnejo v pravice, 2. oni, ki so obsojeni na izgubo državljanske časti za čas, dokler traja ta kazen, 3. oni, ki so v konkurzu, 4. oni, ki so pod skrbstvom. KAKO VLAGAMO REKLAMACIJE? Popravek volivnega imenika se zahteva pismeno ali ustno pri občinskem uradu. Zahteva je kolkov in taks prosta. Priložiti pa je treba pravnoveljavne javne listine kot dokaz za upravičenost zahtevanega popravka, če hočete koga vpisati, morate priložiti dokaz: 1. da je izpolnil 21 let, 2. da je naš državljan ali Slovan, 3. potrdilo občinskega urada, da dotični biva že polnih šest mesecev v občini. Javni uradniki morajo mesto občinskega potrdila o bivanju prilož;ti izvirni ali overovljeni prepis odloka, s katerim so bili imeno- Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča: Skrbstvene in finančne naloge oblastne in okr. samouprave. Po zakonu o oblastni in. okrajni samoupravi pripada oblastnim in okrajnim edini-cam predvsem zelo obsežna gospodarska samouprava. Oblastne in okrajne samoupravne edinice imajo namreč v prvi vrsti z lastnimi gmotnimi sredstvi pospeševati lokalne koristi prebivalstva svojih ozemelj. To se godi z ustanavljanjem, grajenjem, vzdrževanjem in podpiranjem raznih naprav in zavodov, ki služijo povzdigi gospodarstva, socialnih od nos a je v, zdravstva in prosvete v oblasti ali v okraju. Gre tedaj za posle, ki jih morejo opravljati država ali samoupravne edinice ali tudi zasebniki, a ki jih vsled krajevnega pomena z večjo vnemo opravljajo teritorialne samoupravne edinice kot pa država sama in pri katerih bi iniciativa zasebnikov vsled vel.kih finančnih žrtev in vsled trajnih potreb navadno ne zadoščala. Pri oblastni samoupravi spadajo v ta krog ti-le posli: 1. oblastna javna dela. h katerim prištevamo posebno gradnjo lokalnih prometnih naprav kakor lokalnih žele nic, kanalov, pristanišč, cest in mostov, avtomobilskih in aeroplan-skili zvez, dalje naprave za odvračanje ra:nih elementarnih ne/god, kakor uravnave rek in pototov in zgradbo hudournikov, odvračanje nevarnosti od poplav, končno izkoriščanje pri-rodniti zakladov; 2. skrt) za pospeševanje oblastnih prvobitnih interesov glede poljedelstva (ralarstva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva), glede šumarstva, glede rečnega in jezerskega ribar-stva in glede lova, dalje skrb za tehniško po-boljšanje poljedelstva v oblasti; 3. skrb za povzdigo obrta, industrije in zadružništva v oblasti; 4. skrb za pospešitev zdravstvenega stanja v oblasti n. pr. z ustanovitvijo, vzdrževanjem in podpiranjem bolnic, bla/nic in zdravstvenih ambulatorijev, z izkoriščanjem zdravilnih vod in vrelcev, na koje bi se dobila koncesija od države, z nameščen jem zdravnikov itd.; 6. skrb za socijalne naloge v oblasti; 6. ustanavlj, nje, vzdrževanje in podpiranje človekoljubnih naprav v oblasti n. pr. hiralnic, za odov za gluhoneme, za slepce itd.; 7. ustanavljanje, vzdrževanje, obratovanje in podpiranje prometnih naprav oblastnega interesa; 8. uva!anje in vzdrževanje hranilnic in posojilnic, dalje naprav za vzajemno pomoč in zavarovanje, končno skrb za prehrano naroda v času slabe letine in elementarnih nezgod. .......... ^vKivHiii samoupravi na- vani na službovanje v dotično občino. Posebej opozarjamo, da je treba vložiti vsako reklamacijo posebej in za vsako priložiti vso dokaze! Pismeno reklamacijo mora podpisati kak volivec, ne pa n. pr. Krajevni odbor SLS. Ako nima stranka rojstnega in krstnega lista in je nabava otežkočena, oziroma onemogočena v pravem času, zadostuje tudi druga od pristojnega oblastva temeljem rojstnega lista izdana listina, kakor šolsko izpričevalo, poselska (delavska) knjižica ali vojaški dokument, iz katerega so razvidni rojstni podatki, ki so se morali brezdvomno ugotoviti pri izdaji take list.ne na podlagi krstne matice. Namesto domovinskega lista zadostuje tudi poselska knjižica ali potrdilo pristojnega političnega oblastva, da je reklamirana oseba državljan SHS. Enako zadostuje za izkazilo glede rojstnih podatkov in državljanstva, ako se predloži opcijska listina ali izkazilo o vojaškem službovanju v kraljevini SHS. Da je volivec Slovan po plemenu in jeziku, zadostuje njego v pravilni potni list, vidiran od tukajšnja političnega oblastva, v kolikor je iz njega razvidna ta okolnost, sicer pa potrdilo politične oblasti, policijskega ravnateljstva, okrajnega glavarstva. Vsako zahtevo popravka volivnega imenika mora občinski urad rešiti v petih dneh. Proti rešitvi se je pritožiti na deželno ali okrožno sodišče. Vse somišljenike nujno prosimo, naj bodo pazljivi zlasti v tistih občinah, kjer imajo opraviti z nasprotniki. V teh krajih naj zlasti pazijo, da gotovo izreklamirajo vse nasproi-nike, ki nimajo po zakonu volivne pravice. Zahteva za izbris so vloži kakor za vpis. Treba je priložiti uradne listine, kakršne so potrebne za vpis. Torej: 1. Ce trdim, da kdo, ki je vpisan, ni dovolj star, moram priložiti uradno potrdilo župnega urada o njegovi mlado-letnosti; 2. čc trdim, da ni dotični naš državljan, moram priložiti potrdilo občinskega urada; 3. če trdim, da dotični še ne biva šest mesecev v občini, moram priložiti istotako dotično potrdilo občinskega urada; 4. če trdim, da dotični iz kakega drugega razloga nima volivne pravicc, moram priložiti potrdilo sodišča ali občinskega urada, da je v temnici, ali je obsojen na izgubo državljanske časti, ali da je v konkurzu ali pod skrbstvom. Vsa ostala določila glede vpisa veljajo tudi za izbris. — Opozarjamo, da morajo dati vse oblasti brezplačno vse potrebne listine za reklamacije najkasneje v 24 urah. ložil skrb za pospeševanje pridobitnih in kulturnih nalog čisto oblastnega (okrožne^) interesa. Vse to skrbstvo oblastne samouprave ima namen gojiti in pospeševati občo blaginjo v oblasti s podelitvijo različnih matori-jalnih in idca'nih sredstev. Gospodarske, socijalne, zdravstvene in prosvetne razmere v oblasti skuša dvigati s osebno s pomočjo raznoterih zavodov, dalje z raznovrstnimi javnimi napravami, potem s podukom in končno z raznimi dajatvami in podporami. Poleg tega pa ima oblastna samouprava tudi sodelovati pri pospeševanju pro-svete in strokovne izobrazbe v oblasti, kar je v smislu ustave v prvi vrsti državna skrb. Isto velja tudi o pospeševanju pomorskega ri-barstva, koder gre oblastni samoupravi tudi edinole sodelovanje. Podobne so naloge okrajne samouprave. V njen delokrog spadajo okrajna javna dela, dalje skrb za pospeševanje poljedelstva v okraju, potem ustanavljanje in vzdrževanje okra nih zavodov za siromake in za oskrbo bolnikov, ustanovitev in vzdrževanje okraj-n h prometnih naprav, uvajanje in vzdrževanje hranilnic in posojilnic in naprav za vzajemno pomoč in zavarovanje in končno podpiranje obrta, industrije in zadružništva v okraju. O vseh teh poslih oblastne in okrajne samouprave no moremo reči, da bi bili akti javnega gospostva ali imperija nad prebivalstvom, saj se z njimi lahko bavi tudi zasebnik. Gotovo pa je, da ene vrste poslov javnega gospostva tudi pri samoupravi nikakor ne moremo p"grcšati in to je finančno gospostvo. Z izvr evanjem gori naštetih skrbstvenih nalog rabi oblastna odnosno okrajna samouprava gmotnih sredstev. Iz. tega razloga vrši ta samouprava tudi obsežne finančne upravne posle. Predvsem prištevamo finančni upravi upravo lastne imovine. Imovina oblastne in okrajne samoupravo je trojna: a) finančna imovina, ki služi zgolj v dosego finančnih ali plačilnih sredstev javne uprave, b) ali upravna imovina,, ki služi neposredno javni upravi in tvori tedaj stvarno podlpgo za vršenje samoupravnih smotrov n. pr. gospodarski, humanitarni, zdravstveni in prosvetni zavodi in naprave, uradna poslopja itd.; c) ali pa javne dobrine, to so stvari, ki služijo obči uporabi n. pr. javna pota in ceste. D hodki finančne imovine, dalje upravna imovina in javne dobrine pa le redkokdaj zadostujejo za kritje potrel>ščin oblastne in okrajne samouprave. Kakor država, tako mora tudi oblastna in okrajna samouprava imeti pravico, dn z davščinami (davki in taksami) poskrbi za kritje primanjkljaja v samoupravnem gospodarstvu. Nalaganje davščin je seveda izrabit posel javnega gospo- stva (oblastven ali avtoritativen posel) oblastne in okrajne samouprave. Davščine oblastne in okrajne samoupravo so ali samostalni davki ali samostalne takse ali pa oblastne odnosno okrajne doklade na državne davke. Dokler ne izide obči zakon o samostalnih davkih in taksah samoupravnih teles, dotlej se v smislu zakona o oblastni in okrajni samoupravi ustanove take davščine z oblastnim ali okrajnim proračunom, ki ga pa mora odobriti za oblastno samoupravo minister financ, a za okrajno samoupravo veliki župan. Takega odobrenja pa ni treba, če gre za takse, ki se plačajo za uporabo, uživanje in izkoriščanje oblastnih ali okrajnih zavodov in naprav. Za doklade na državne neposredne davke je treba posebne odobritve s strani ministra financ odnosno velikega župana le potem, če so te doklade večje od 50 odstotkov. Samostalne davko in takse in doklade na državne davko pa ne pobirajo samoupravni organi, temveč organi državne davčne uprave. Ta predpis veljavnega zakona o oblastni in okrajni samoupravi pa ni posrečen, saj je ena glavnih hib dosedanje nižje in višje sa-moprave njeno trospodarstvo s pomočjo prevelikih doklad k državnim davkom. Naša država namreč že sama skuša davke v kar mogoče velikih neskih pobirali, tako da vsaka nadaljnja obremenitev teh davkov z raznimi samoupravnimi dokludami, kakoršne so občinske, okrajne in oblastne doklade, pre-eez.a včasih že pri manjših odstotkih mejo dopustnosti. a je naravnost opasna, kadar se višina doklad v sosednih samoupravnih edi-nicah močno razlikuje ali kadar skuša ta ali ona samoupravna jedinica v izvajanja svoje posebne socialne politike t. j. svojega posebnega stanovskega ali razrednega stališča po-erMne vrste neposrednih davkov različno ob: . • j. aa. Temu bi se dalo odpomoči na ta način, da se pri nekaterih davkih (kakor n. pr. pri davk h na zemljišča in hiše) od-kaže večji, pri drugih davkih (n. pr. pri davkih na pridobitna podjetja, na plače in mezde, na plodonosno naložene glavnice in na dohodke sploh) pa manjši delež že v zakonu samem določenih odstotkov poedinim samoupravnim edinicam, kakoršne so oblastna, Okrajna in občinska samouprava. Preprečiti bi se pa moralo, da bi državna uprava po svojem lastnem preudarku »po potrebi« do- i ličnih samoupravnih edinic različno določe- I vala ta odstotek, ker bi bila samouprava v takem primeru povsem uničena in odvisna od j vsakokratne parlamentarne večine. Preveč bi se vpošteval hipni interes večine v parlamentu in pa vlade, a premalo bi se oziralo na samoupravne edinice z drugo večino. Imeli bi le karikaturo samouprave. Poleg rednih deležev pri državnih neposrednih davkih (pri čemer bi se ludi dohodnina ne smela izvzeti), pa bode zaradi kritja večjih stroškov morda treba pobirati še samostalne samoupravne davke in pristojbine, kakor tudi v ožjih v zakonu samem predpisanih mejah glede odstotkov tudi doklade na državne indirektne davke, ki ne zadenejo produkcije, marveč potrošnjo, in na državne takse. Za vsak samo-stalen davek ali takso, pa bi zaradi medsebojne zveze vseh vrst davkov in taks seveda treba bilo tudi še potrditve po višjih državnih oblastvih t. j. glede oblastne samouprave po ministru financ in glede okrajne in občinske samouprave po velikem županu in državni finančni upravi v oblasti. Brez temeljite davčne reforme se oblastna in okrajna samouprava pač ne bo mogla razvijati in je obsojena na hiranje. Ni zadostno, ako država prepusti oblastnim in okrajnim samoupravam velik del poslov, treba je tudi, da se jim izročajo primerna finančna sredstva. Zaradi tega bi se morale potrebe viSje in nižje samouprave vpoštevati že v nameravanem zakonu o neposrednih davkih in v posebnem zakonu o samostalnih davkih in taksah in o samoupravnih dokladah na državne indirektne davke in na državne takse. Pri ustanovitvi večjih zavodov in pri gradnji obsežnejših naprav bo oblastna samouprava pogostokrat primorana, da si najame posojila. Le za posojila nad 10 milijonov dinarjev, kakor tudi za odsvojitve oblastne imovine v vrednosti preko 1 milijona dinarjev je treba odobritve državne uprave, in sicer ministra financ. Pri okrajni samoupravi se imajo ti predpisi primerno uporabljati, a odobritev pripada oblastnemu velikemu županu. 2e ustava sama dolača, da država na zahtevo oblastne skupščine in po sklepu narodne skupščine v primeru potrebe pomaga oblastni samoupravi ali pa sama prevzame izvrševanje teh poslov. Zakon o oblastni in okrajni samoupravi pa predvideva državne podpore in dotacije in podpore in posebnega državnega fonda, v katerega se v svrho podpiranja samoupravnih teles steka 15 odstotkov od čistega dohodka ukoriščenih šum, rudnikov, vodnih sil in drugih državnih imovin. Oblastna, odnosno okrajna skupščina sklepa o oblastnem, odnosno okrajnem proračunu vsako leto za prihodnje leto po pred-lodu odbora, ki mora istočasno predložiti skupščini tudi od glavne kontrole odobreni zaključni račun minulega leta. Ako skupščina ne reši pravočasno proračuna, se podaljša veljavnost starega proračuna še za leto dni, a ako ga tudi v prihodnjem rednem zasedanju ne reši, se skupščina razpusti in se razpišejo nove volitve. Nova skupščina se mora sestati v dveh mesecih. Ker so posli, ki jih je pred državnim preobratom opravljal kranjski odnosno štajerski deželni odbor in zb«>r, prešli na državno upravo in bodo po večini zopet se vrnili samoupravi, namreč organom oblastne samouprave, iz tega razloga bo pač edinole zakonito, da se bodo prejšnje, še obstoječe deželne davščine takoj od konstituiranja oblastne skupščine in oblastnega odbora naprej pobirale na račun oblastne blagajne. Istotako mora vsa na Slovenijo odpadajoča imovina bivše kranjske in bivše štajerske dežele preiti na oblastno samoupravo. Ako bo v drugih pokrajina., okrožna ali županijska samoupravna imovina po povprečnem razmerju števtla prebivalstva in velikosti ozemlja pripadala oblastnim samoupravam, potem se mera to zgoditi tudi z bivšo deželno imovino. Prehodne odredbe v zakonu o oblastni in okrajni samoupravi omenjajo sicer res le okrof.no in župani jsko imovino, vendar pa v raznih drugih točkah izrecno navajajo poleg županijske ali okrožne samouprave tudi pokrajinsko t. j. bivšo deželno samoupravo. Iz tega pač izvira, da valjajo tudi za bivšo deželno imovino isti predpisi kakor za staro žujpanijsko ali okrožno imovino. Na tak način bi oblastna samouprava t ljubljanski in mariborski oblasti vsaj v začetku že razpolagala z nekimi, čeprav skromnimi sredstvi. Pariška pradposvetovanja. Pariz, 4. dec. Včeraj se je vršil zajutrek na čast Chamberlainu, katerega sta se udeležila tudi Poincare in Herriot. Po zajutreku sta imela Chaml erlain in Briand dolg pogovor. Zvečer je Chamberlain na angleškem poslaništvu sprejel časnikarje. Izjavil je, da se na potu v Ženevo vedno prej ustavi v Parizu, ker mora sporazum med Anglijo in Francijo tvoriti temelj evropskega miru. Locarnska politika napreduje, čeprav počasi. Ne da se tajiti. da je napetost v Evropi popustila; upa, da pojde razvoj v tej smeri dalje. Kar se tiče ženevske konference, upa, da bo uspešna. Vojaška kontrola v Nemčiji bi se mogla v enem ali dveh me ecih odpoklicati. Ce ne pride do take rešitve, bo to mnoge razočaralo. Upa, da so bo posrečilo sestaviti investigacijski sistem za kontrolo Društva narodov. — Glede konference četverih zunanjih minstrov v Švici je izjavil Chamberlain: Ob sebi je umevno, da bodo imele Anglija, Francija, Nemčija in Italija, ki so ve anc po lokarnskem dogovoru, pogovore med seboj. Utegnila bi postati celo konferenca peterih, ker bi se mogla pritegniti tudi Belgija. Ce me pa vprašate, ako pride Mussolini v Švico, vam ne morem odgovoriti, ker tega ne vem. — Dalje je rekel Chamberlain: Spomnite se, da ne delamo za jutri, marveč za celo bodočo generacijo, da je ne zadene enaka nesreča, kakor smo jo doživeli mi. Zato mora oslati edinh zn mir petero znpadnih držav, ki so podpisale lokarnski dogovor. Br'and je sprejel časnikarje neposredno po svojem pogovoru s Chambcrlainoin. Izjavil je, da vprašanje vojaške kontrole sicer ni na dnevnem redu ženevske konference, da se bo pa to vprašanje v Ženevi po vsej priliki ipak končn ;veljavno rešilo. — Nasprotno se je Briand zelo skcpiično izjavil o konicrcnci štirih. Rekel je, da se v tej stvari še ni ničesar sklenilo, da pa ni izključeno, da se bo taka konferenca vendarle vršila. Poljski ministrski predsednik Zaleski, ki je v vprašanju nemških trdnjav na vzhodni meji v prvi vrsti iuteresiran, je izjavil po pogovoru z Briandom: Thoiryskega duha popolnoma razumem in želim Briandovim prizadevanjem popoln uspeh. Upam, da bodo pripomogla, da se napetost evropskega položaja olajša. Pariški listi pišejo, da se je med Cbam-berlainom in Briandom v vprašanju razorožitve Nemčije že dosegla edinost. ® Včeraj je dospel v Pariz tudi belgijski zunanji minister Vandervelde in se za jutri pričakuje skupna konferenca vseh štirih zunanjih ministrov. Pariz, 4. dec. (Izv.) Chamberlain je izjavil zastopnikom časopisja, da obstoja med njim in Briandom popolno soglasje o nazorih glede problemov, ki so danes aktualni. Obenem izraža svoje zadovoljstvo nad izvajanjem locarn-ske politike ter skupnim nastopanjem Francije, Anglije, Nemčije in Italije. Chamberlain upa, da se bodo nerešeni problemi evropsko politike lahko rešili in da bo poseben investigacijski organ Društva narodov lahko nadomestil vojaško kontrolno komisijo. Nemške smernice za Ženevo. Berlin, 4. dec. Ministrski svet se je nn svoji seji 2. t. m. pečal s stališčem nemške delegacije v Ženevi. Pustil je dr. Streseniannu proste roke. Stresemann Ik> z vsem povdar-kom zahteval, da se za odpoklieanje vojaške kontrolne komisije določi točen rok. Ako bi ro to ne zgodilo, bo Nemč ja odklonil« vsako nadaljnje popuščanje v prid francosko-nem-Skernu sporazumu. Wirth proti nemški justici in seneraiiteti. Borita, 4 decembra. Predsednik državnega zbora Loebe je govoril na prireditvi republikanske Unije o nemški justici in rekel med drugim: »Ako pojde v justici tako naprej kakor doslej, nemški republiki ne bo preosta-Jalo drugega, nego da stori, kar je storila 1875. francoska republika: to je, da za 6 mesecev suspendira neodvisnost sodnikov ter izvede v justici temeljito Čiščenje.« Na isti prireditvi je govoril tudi bivši kancler dr. Wirth. Rekel je, da hoče ju-stičnim uradnikom, generalom, ministrom in predvsem gospodu Gefilerju odkrito povedati, da je nemški narod svoje zaupanje do justice in vojske v najširših krogih izgubil. Kitaiska na Sun Tat Senovih potih? London, 4. decembra. Položaj na Kitajskem se je začel jasniti. Spričo dejstva, da je severnokitajska vlada v Pe. i vešT,ak ne samo v naši državi, ampak bre/.dvomno med sodobniki sploh* Zato je tudi samo po sebi umevno, da ga je naprosil lansko leto urednik Narodne Enciklopedije, naj napiše odstavek o solunskih apostolih. Približno pred letom dni je prišel tako prof. Grivec v položaj, da je širši jugoslovanski javnosti podal v velikih potezah rezultate mnogoletnega dela. Kdor je takrat primerjal Grivčeve ugotovitve s tozadevnim odstavkom v Grudnovi zgodovini, je videl, koliko se je slika spremenila v dobrem desetletju. Seveda se je pa moral Grivec v Nar. En-ciklopediij omejiti na najglavnejše stvari in jih podati na dobrih dveh straneh v lapidar-nem leksikalnem slogu, ne da bi mu bilo mogoče posamezne dogodke primerno obrazložiti in utemeljiti. Zato moramo pozdravljati sklep pisateljev, da je podal sedaj sadove svojega raziskovanja v lepi knjigi, obsegajoči 180 strani velike osmerke, in sicer v taki obliki, ki bo priiala širokim plastem bravcev, ki bo pa obenem vabljiva tudi za izbraženca. Ta bo našel na koncu knjige pregled virov, ki mu omogoča tudi samostojno nadaljnje delo. Kar moramo pri knjigi tudi z zadovoljstvom omeniti, je nizka cena (20 Din za več nego 11 pol s slikami), ki bo omogočila nakup ročnemu in duševnemu delavcu — saj sta pri nas oba reveža. h. knjige se bo učil pobožni častilec svetnikov, učil se bo pa tudi zgodovinar, slavist in celo — politik. Morebiti se bo kdaj bogate snovi: življenja naših apostolov lotil tudi romanopisec (Jurčič je to že poskušal), ki ga bo mikal duSevni razvoj velikana, ki je pustil lako rekoč prestol in postal misijonar, si izvolil življenje brez miru in pokoja, brez priznanja pri vladarju, kjer bi ga bil najbolj zaslužil; uveljaviti je hotel z.a Slovane krščansko svobodo, enakost in bratstvo in ga ni usta-1 vila na njegovi poli za ciljem ne ječa pri du- I hovnih sobratih, ne nezaupanje v Rimu, ne ! izdajstvo Svetopollcovo. Po svoji izobrazbi i vladar in diplomat (brez teh lastnosti bi pač i Metod ne bil igral tako odločilne vloge na kraljevih dvorih, v Rimu in Carigradu!), po svo-| jem krščanskem mišljenju pa tribun poniža-i nih in razžaljenih, ki je hotel vsem biti vse, I da bi vse pridobil — kaka sijajna slika cer-I kvenega kneza in obenem apostola! In kako majhen jo proti njemu njegov ! kratkovidni nasprotnik, kralj Svetopolk! Znan uam je med drugim iz. Aškerčeve Svetopol-kove oporoke. Kako bo učil sinove sloge, če pa je sam izdal laslnega strica kneza Rastislava i Nemcem, da so ga oslepili in ga je vzela v | ječi »pomrčir.a«! Toliko beremo o Vihingu, a se ne zavedamo, da je bil Vihing Svetopol-kov pristaš in pri atelj, ker se je Svetopolk rajši vezal z zunanjimi sovražniki nego da bi pustil vladati Rastislavu. Prokletstvo pretirane i vladohlepnosti, ki se veže s slehernim samo j da vlada nad domačini! Brez. Svetopolka, ki I >za važnost Metodovega verskega in prosvetnega delovanja ni imel smisla« (102), bi tudi ne bilo Viliinga. Še nekaj drugega« bo ugotovil politik pri , branju Grivčeve knjige: kako silno važna je za uspeh vsakega verskega in političnega gibanja skrb z.a pravilno informiranje javnosti, zlasti odločujočih činiteljev. Koliko je pretrpel , sv. Metod radi lega, ker mu ni bilo mogoče sproti ra pršiti vseh sumničenj, ki so jih na-j sejali proti njemu nasprotniki v Rimu! »Več 1 let jc živel v mučni negotovosti m v grenki zavesti, da ga je morebiti papež zapustil in se dal preslepiti od nasprotnikov« (123). In da-nes? »Slovanska apostola spadata mod največ-I je može cerkvene zgodovine in med največje ! svetnike katoliške cerkve« (137). Boji so minuli, ostalo pa je njuno ogromno delo: pekristjanjenje Slovanov, ostal je njiju ; svetli zgled, ki je ohranil velikima svetnikoma I aktualnost in občudovanja preko tisočletja. : Vzvišena podoba slovanskih apostolov je bo-: drila pisatelja pri delu, da ga je dokončal — dvigala bo tudi slehernega bravca, ki bo knjigo prebral. I. D. Hinko: Miklavžev večer. V velikih kosmičih je padal sneg. Nad mesto se je spuščala gosta megla ... Tovarniška sirena je zatulila in naznanjala delopust. Na ulico so se vsule množice delavcev, sključenih in bolehnih od slabega zraka v tovarni in onemoglih v borbi za vsakdo-, nji kruh. Med zadnjimi, ki so prišli iz tovarne, je i bil Matija. Postava mu je bila sključena, obraz, stari-kav in nagubano čelo je izdajalo skrbi in bolesti. ki jih je nosil v .sebi. Drsajočih korakov je stopal po ulici in se včasih ozrl na razsvetljena izložbena okna. Vsak dan je hodil to pot, pot od doma do i tovarne iii obratno, a nikoli se mu ni zdela tako dolga, kakor nocoj. Bnerne novice SIcvemka žena, ali se zavedaš svoje dolžnosti : V sleherno slovensko hišo zanesti misel in zavest, da je prvi pogoj za srečo in moč mšega naroda krepostno in po katoliških načelih urejeno življenje. Vsem članom vsake slovenske družine vcepili smisel za izobrazbo potom dobrih knjig in časopisju. Gledati, da v vsaki hiši tvojega okoliša vsi člani segajo edino po dobrem čtivu. Slovenska žena, ki si se skozi vsa stoletja borila za verske svetinje svojega naroda, glej, da ne bo prihajalo v naše slovenske domove umazano, nedostojno čtivo, ki grozi naš narod duševno upro-pasti ! — Tvoja dolžnost je, da utrdiš v narodu prepričanje, da se slabo časopisje premaga z dobrim. Zato skrbi, da bo vsaka hiša naročena na političen list, ki se zavzema za vero in čast slovenskega naroda. •k Zaupnike in somišljenike naše stranke spet prosimo, naj izpišejo v dopisih na naša tajništva celoten naslov: Tajništvo slovenske ljudske stranke. Sicer nastajajo pomote, ki so v volivnem boju lahko usodepolne. •k Proslava 20 letnice »Domagoja«. Dne 6. decembra se vrši v Zagrebu svečana proslava 20 letnice kat. akademskega društvo »Domagoj«. Spored te proslave je sledeč: Ob 8 zjutraj skupna sveta maša s pridigo in s skupnim sv. obhajilom. Ob II. se vrši svečana matineja v Glasbenem zavodu z izbranim programom, ob 8 zvečer pa je komerz v Jeronim-ski dvorani. Vsi prijatelji katoliškega dijaškega pokrela so k proslavi vljudno vabljeni. Naj omenimo, da so bili »Domagojci« odlični bojevniki za širjenje katoliškega dibanja med hrvatskim narodom. Klub naših mladih v Berlinu. V torek se je otvorila v prostorih berlinskega »Stur-ma< umetniška razstava ljubljanskega kluba mladih, llazstavi je prisostvoval jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. Siri od laka, češki poslanik dr. Krofta, osobje jugoslovanskega poslaništva in konzulata, skupno okrog 50 oseb. Direktor »Sturma« g. Walden je ob otvoritvi imel govor o ciljih in stremljenjih nove stru-je. Skupno je razstavljenih 23 del. Razstava se je tudi fotografirala. k Promocija. Včeraj je promoviral na vseučilišču v Inomostu za doktorja vsega zdravilstva g. Jože Nado Pečan. Čestitamo! # Cerkveni koncert priredi Viški cerkveni zbor (pevski krožek) v nedeljo, dne J2. decembra ob 16. uri v Mengšu. -k Slovensko romanje na Velehrad je med Čehi zbudilo mnogo zanimanja, češki katoliški listi toplo pozdravljajo načrt slovenskega romanja. »Našinec« je temu romanju posvetil eel uvodni članeik in v celoti objavil oklic, ki jo bil pred 14 dnevi natisnjen v »Slovencu«. Romanje se bo vršilo sredi avgusta 1927., a že zdaj se je priglasilo lepo število udeležnikov. To bo ena najvažnejših prireditev prihodnjega leta. •k Umetniško razgledn;ce. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je izdalo štiri vrste novih razglednic Bogorodice in sv. Cirila in Metoda. Razglednice so posnete po umetniških slikah prvih ruskih cerkvenih slikarjev, Nesterova in Vasnecova. ~k Koledar naše Kmetske zveze. Prosimo zaupnike, naj doposlane izvede koledarja hitro razpečajo in po položnici nakažejo tozadevne Skoro si je želel, da bi bila pot še dališa, da bi je ne bilo še konec, da bi trajala večno. Bal se je stopiti v svojo nizko, podstrešno izbo, bal se je pogleda na sestradana lica svojih šesterih otrok, a najbolj se je bal onih strašnih besed: »Lačni smo!« Njegov zaslužek je bil majhen. Zadostoval ni za vsakdanji kruh in lakota je trkala na njih vrata. Prej je še nekako bilo; oba sta zaslutila, on in žena. A sedaj? Žena bolna, otroci lačni, a njegov zaslužek tako neznaten. V take misli zatopljen je stopil v izbo, ki jo je razsvetljevala lojeva sveča. V izbi je bilo hladno, nezakurjeno. Pri mizi je sedelo šesloro njegovih otrok, v kotu pri peči pa se je zavijala v razcapano suknjo njegova žena. »Dober večer!«, je pozdravil tiho, a v odgovor je začul one besede, ki se jih je vedno tako zelo bal: >Ata, kruha!« Položil je na mizo hleb krulia, ki ga je mimogrede kupil za zadnje denarje. Dvanajstero malih ročic se je iztegnilo po kruhu... Matija je sedel v kot. Zrl je na otroke, ki eo lepnli suhi kruh, zrl na svojo ženo, ki je sklju..na sedela pri mrzli peči. »Nocoj pride sv. Miklavž,« je zdajci spregovorila N;da, ki je hodila v tretji razred. >Goapod učitelj r.am je povedal. Dejal je, da se sv. Miklavž spomni vseh pridnih otrok.« Matija se je zdrznil pri teh besedah in še celo žena je privzdignila glavo. »Miklavž pride!« ie ponovila najmlajša vsote. Kdor hitro stori, nam prihrani mnogo dela. — Kdor koledarja ne more razpečati, naj ga vrne na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. •k Vinski sejem in razstava v lvanjkov-cih. Za to prireditev, ki so vrši v četrtek, dne 9. t. m., je priglasilo 81 vinogradnikov 181 vrst vina. Od teh je 27 vrst le za razstavo, 106 vrst letnika 1926. s 3311 hI, 46 vrst letnika 1925. z 831 hI ter 5 vrst starejših letnikov z 41 hI pa za prodajo. Vina so prvovrstna. Vsakdo ima torej izbire dovolj. Vina letnika 1926. so se prav dobro napravila. Vsa priglašena vina so izključno iz ljutomerskega in ormoškega okraja. Razstavni prostor je tik poleg kolodvora, tako da se ni treba bati slabega vremena. Če so bili lani pri prvem sejmu kaki nedostatki, se bodo odpravili. Sejem traja od 8. ure nepretrgoma do 18. ure. Vlakovne zveze so zelo ugodne. Kraj razstave je sredi ormoško-ljutomerskih vinogradov, tako da lahko vsakdo poskuša vina tudi v kleteh producentov. Za 50% popust železniške vožnjo se je zaprosilo, toda rešitev še do sedaj ni prišla, upamo pa, da pride tudi ta pravočasno. Vsakdo, kdor se zanima za vina iz te- • ga tako znamenitega vinskega pogorja, naj ne zamudi te priložnosti in naj to prireditev po-seti. •k Povodom prvodecesnberskih prireditev so dalje naklonili pokojninskemu fondu novinarjev podpore: Trboveljska premogokopna družba, zavarovalna banka »Slavija« in Kmetijska družba po 1000 Din; Gremij trgovcev v Ljubljani, veletržec Andrej Šarabon in predsednik Velesejma Fran Bonač po 500 Din; komisar Ljubljane vladni svetnik Anton Mencinger in industrijec Gvidon Birolla v Zagorju po 200 Din; Glavna hranilnica v Sv. Lenartu v Slov. Goricah, predsednik notarske zbornice A. Hudovernik, lekarnar mgr. Rihard Sušnik, inženjer Vladimir Remec, kavarnar Franc Krapež in ravnatelj Jugoslovanske tiskarne Kari Čeč po 100 Din, ter predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron 50 dinarjev. Vsem podpornikom prisrčna hvala! •k Zahvala. Podpisani Jožef Koprivec se najiskreneje zahvaljujem g. J. Rojini za podarjeni šivalni stroj. Bog povrni! — Jožef Koprivec, krojač, Polhovgradec. •k Iz učiteljske službe. Imenovani so: Za stalnega strokovnega učitelja meščanske šole v Ribnici, okraj Kočevje, Venčeslav Čopič, učitelj v Pišecah; za stalnega šolskega upravitelja v Dobrniču, okraj Novomesto, Rudolf A r n š e k , učitelj v Zagorju ob Savi; za stalno učiteljico v Sv. Duhu nad Blokami Marija Šteblaj-Sirnik, učiteljica na Dobrovi, za stalnega učitelja na deški osnovni šoli v Kranju Zdravko Š v i k a r š i č , šolski upravitelj na Jezerskem, za stalno učiteljico v Tel-čali, okraj Krško, Ivana P r e ž e 1 j, učiteljica v Dobovi; za stalnega učitelja v Murski Soboti Vekoslav Š p a n g e r , slušatelj višje pedagoške šole v Zagrebu; za stalnega strokovnega učitelja na meščanski šoli v Kastvu Ante A n z u 1 o v i č. ■k Smrtna kosa. V Pišecah je umrl g. Franc Podvinski, oče g. dekana Antona Po-dvinskega. Pokojni je bil izredno blag mož, povsod spoštovan in priljubljen, posebno tudi v duhovniških krogih. Pokoi njegovi blagi" duši! Pogreb pokojnega je danes 5. t. m. v Pišecah. ~k Najdena neznana utopljenka. Drava je naplavila 30. 11. v Dolgošah pri Mariboru 50 do 60 let staro neznano kmetsko žensko. Pri utopljenki so našli 600 Din gotovine, pa nobenega drugega znaka, iz katerega bi se lahko sklepalo na njeno identiteto. Ne ve se, ali gre v tem slučaju za samomor ali za nesrečo. ■k Zahvala. Dolžnost nam je, da se javnim potom zahvalimo vsem onim, ki so pripomogli do lepega uspeha efektne loterij« v korist Društvenega doma v Trbovljah. V prvi vrsti se zahvaljujemo našemu časopisju predvsem »Slovencu«, za uspešno reklamo in druga poročila. Nadalje požrtvovalni preč. duhovščini, Orlom in drugim društvom, kakor tudi vsem posameznim razpečevalcem srečk, ki sc niso ustrašili truda in svoj prosti čas posvetili dobremu namenu, kateremu je služila ta loterija. — Bog plačaj! "k Lastniki blokov št. 35, 38, 40, 44, 48 z dne 1. decembra, A 48, A 16, C 28, C 50, F 3, F 18, D 6, D 37 od ostalih dni naj se izvolijo ooglasiii v naši detajlni prodaji na Dunajski cesti št. 23 dvorišče, kjer se jim izroče nagrade. Obenem si dovoljujemo vljudno opozoriti, da nadaljujemo z reklamnimi prodajami za Božič. — Carl Pollak, d. d. tvornica usnja in usnjatih izdelkov, detajlna prodaja, Ljubljana, Dunajska cesta 23, dvorišče. •k Krojačem, šiviljam, nešiviljam naznanjam, da se prične zadnji jesenski tečaj z znižanim honorarjem in lahko razumljivim poukom, vsled moje orožne vaje šele 9. decembra. Za krojače poleg vsega krojanja poseben pouk v uniformah jugoslovanske armade, kar je zelo važno za mlade krojače, ld gredo k vojakom. Diplomirano Krojno učili-šče, Ljubljana, Stari trg 19. •k Današnjemu celemu nalogu je priložena posebno zanimiva priloga slovite bančne tvrdke A. Rein in drug, kom. družba v Zagrebu, na katero posebej opozarjamo. Splošno priznana točnost in solidnost te tvrdke in sijajni uspehi njenih odjemalcev — vse to jo vsakomur priporoča. •k Uporaba pravega juhinega ekstrakta »Juhan« Vam omogoči z najmanjšimi stroški izvrstno juho, kakršne iz samega mesa današnje kakovosti ne morejo doseči. Srečke drž. razredne loterije 13. kola so ravno kar došle. Srečke se naročajo pri Antonu Goležu v Mariboru, Aleksandrova cesta 42. Žrebanje 11. januarja 1927. Cela srečka 100, pol 50, četrt 25 Din. ■k Flobort puške so lepo Božično darilo, za kateri nakup in nošenje ni treba oblastnega dovoljenja, dobite najceneje pri puškar-ju Josip Sternad, Maribor, Aleksandrova cesta 18. ■k Zlatnike v »Gazelu« milu so našli dalje sledeči: g. Franjo Kralj, Breznik pri ško-cijanu, kup. milo pri tvr. Ivan Globevnik, Ško-cijan pri Mokronogu; g. Micka Belcijan, Lilija, kup. milo pri tvrdki Lebinger in Berg-man, Litija; g. Neža Breščak. Polzela, kup. milo pri tvrdki Josip Rojnik, Polzela; g. Jana Gjurin, Gravešina pri Zagrebu, kup. milo pri tvrdki Rudolf \Veiss, Zagreb; g. Ana Slave, Berčice p. Metlika, kup. milo pri tvrdki Jožef Brožič, Metlika; g. Reberšek, Cerknica, kupila milo pri Ivan Butkovirt, Cerknica; g. Suzana Černe, Bezena pri Rušah, kup milo pri tvrdki Franjo Lampreht, Ruše: g. Marija Vari (Mihova), Kamna gorica, kup. milo pri Kon-sumnem društvu, Kropa; g. Dragutin Špira-nec, Karlovac, kup. milo pri tvrdki Ivan Str-zalkovsky, Karlovac; g. Marija Kozič, Murska v nedelo ves odprto. Cene posebno znižane. Sobota, št 248, kup. milo pri tvrdki Fran« Ktlhar, Murska Sobota; g. Marija Škrjanc, Bizovik št. 41, kup. milo pri tvrdki Perdan, Ljubljana; g. Elizabeta Brlek, Slivnica, kup. milo pri tvrdki Anton Vodenik, Hoče pri Ma-riboru; g. Marija Bohinc, Župnišče Brezovica, kup. milo pri tvrdki Čuden, Brezovica; g. Magda Šantek, selo Rudeš, občina Vrapče pri Zagrebu, kup. milo pri tvrdki S. Schreiber, Zagreb; g. Marija Majerič, Sv. Miklavž pri Ormožu, kup. milo pri tvrdki Anton Golenko, Sv. Miklavž pri Ormožu; g. Milkica Lemaič, Banja Luka, kup. milo pri tvrdki Gjordjo Stričevič, Banja Luka; g. Antonija Gros, Do-bletina, kup. milo pri tvrdki Makso Turnšek, Nazarje; g. Cecilija Dobaj, Duplica pri Kam-, niku, kup. milo pri tvrdki Josip Klemenčič, Kamnik; g. Frančiška Zakrajšek, Nova vas pri Rakeku, kup. milo pri Prvem delavskem konsumnem društvu Nova vas pri Rakeku; g. Bara Simonič, Vinji vrh, kup. milo pri Prvem delavskem konsumnem društvu, Semič; g. Antonija Kordiš, Retje št 14 pri Orte-neku, kup. milo pri. tvrdiki Josip Košmerl, Retje pri Orteneku. •k Naznanjamo, da se zopet vrši letos velika božična prodaja v vseh oddelkih in prostorih veletrgovine R, Stermecki, Celje po globoko znižanih cenah. ■A" Jedilno orodje, britve, škarje, nože, oblice za kurja očesa, lasostrižnice in nado-mestilne dele izvirno Solingenško blago kit pite najugodneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. * Težki tisočaki gredo za zdravila, pa še je vse bolno. Že pri otrocih se začne: zaostalost v rasti, bledoličnost, da celo nervoznost so vsakdanji pojavi. Kje so vzroki? Pri otrocih morejo biti predvsem v napačni prehrani. Ali jim ne dajete pogosto strupov? Kaj dobijo Vaši otroci za zajutrek, za južino? Ali veste, da je prava kava strup? Ali poznate Žiko? Ali Vam je znano, da otroci, ki pijejo Žiko, ne poznajo bledice, da so zdravi kakor dren? kr Spocijelno »a gg. duhovnike so ravnokar došlj nepremočljivi Hubertus-plašči iz vel-blodske dlake. — Krasno črne suknje vedno na zalogi pri tvrdki F. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. 8350 it Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnike, papirservijete itd. kupujte pri Iv. Bonaču. Pri takojšnjem plačilu znaten popust. •k Ito — zobna pasta najboljša. © Danea vsi v Union na Miklavžev ve-"'' čer! Pričetek točno ob 7 »večer, vsled česar prosimo p. ti. občinstvo, da to Magčhotno upošteva in pride pravočasno na prireditev. — Kdor ni mogel iz kateregakoli vzroka že včeraj v soboto prinesti v Šentpetersko prosveto daril, naj to zanesljivo stori danes dopoldne. Sprejemanje se vrši od 9 do 12. — Darila za Laket-brado se pa sprejemajo še tudi zvečer v Unionu pred dvorano. — Krasen in veličasten bo nastop Miklavža, zato vabimo še odrasle, da si ogledajo to inipozantno prireditev, stojišč po 5 Din je še dosti na razpolago. © Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« naznanja vsem svojim članom in članicam, da pričnemo v tem tednu zopet z rednimi pevskimi vajami. Piva skupna vaja bo v četrtek 9. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih v »Ljudskem domu«. Kdor bi pomotoma ne prejel osebnega vabila, naj smatra to naznanilo za isto. Nove pevke in pevci dobrodošli. — Odbor. © šentpetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek 6. t. m. ob 8 zvečer v svojih prostorih Župnijska ulica 1 predavanje. Predava profesor Janko Mlakar o Savinjskih alpah. Marjdka in za n;o je ponavljalo vseh šestero malih ust: »Miklavž pride!« >Meni prinese punčko!« je dejala Nada. »Meni pa konjička!« se je oglasil šestletni Branko. Ma'ija je čul želje vseh svojih otrok. Glava mu je 7drsnila na prsi in v očeh so se lesketale solze. Ljubil je svoje otroke, rad bi jim naredil veselje; a kako? Saj nimajo niti kruha! Mala Nada mu je zlezla na kolena. »Atek. kdaj pride Miklavž?« ga je vprašala in njeni naivni očesci sta zrli vprašujoče vanj. »Ne vem, Nada,« je odgovoril in glas se mu je tresel. Hotel je zasukati pogovor na kaj drugega, a otroci so se vedno in vedno vračali na pogovor o Miklavžu. Nekje na cesti je zarožljala veriga. Otroci so prisluhnili. »Sedaj prihaja Miklavž!« so šepetali in šli na vrata. Nada se je stisnila k očetu. »Atek, sedaj dobim punčko, tako lepo punčko!« Matija ji je poljubil njene zlate lase ter jo pobožal po upadlih licih. Pred hišo je nastal ropot in vpitje. Miklavž je prišel k trgovcu, ki je stanoval v pritličju. Plašno so se otroci ozirali na vrata, a Miklavža ni bilo noter. Dolgo so čakali, a mikluVz j g j, ropotom lupili} no ds I)i sc o^ls* Bil pri njih. »Atek Miklavža ne bo!« je zaplakala ! Nada. »Ali nisem pridna, atek?« Za njo je zajokalo vseh petero otrok. Kakor nož je rezal očeta v srce jok nedolžnih otrok. Postavil je Nado na tla. Stopil je k mizi ter se ozrl po jokajočih otrocih. V očeh je Imel snl'.e in skozi zobe je siknil: »Ne jo' ajte otroci, tudi k nam pride Miklavž. pono« i, zato hitro spat!« 0!mci so umolknili ter se spravili spat. Tudi žena-je legla. Matija je upihnil luč ter se liho splazil na ulico ... Drugo jutro so otroci poskočili od veselja. Na mizi je bilo polno lepih igračk in slaščic. Žena na postelji se je dvignila ter vprašujoče zrla na Matijo, ki je sedel v kotu. Na obrazu se mu je poznala prečula noč in na čelu nova skrb. Stenska ura je udarila sedem, ko se je Matija dvignil. Pogledal je skozi okno in videl množico ljudi pred trgovino v pritličju. Ozrl se je po otrocih in njih radostnih obrazih. Stopil je k ženi ter ji podal roko. Dolgo ji je zrl v bledi, izmučeni obraz. Nato je poljubil vse otroke po vrsti. Pri vratih je še enkrat obstal ter vrgel pogled po vsej družini, nato pa hitro zaprl za seboj. Komaj je stopil na ulico, ga je že nnsrovo-ril tuj gospod. >Vi ste Malija Trpin?« v r- »Da.« >Nocoj je bilo vlomljeno tu v trgovino in vi ste osumljeni vloma!« Mat ja ni odgovoril ničesar. Nagnil je glavo in uklenjenih rok odšel s policijskim agentom. V podstrešni izbi pa je vladalo veselje Otroci so obkolili maler ter venomer ponavljali: »Miklavž je tako dober!« »M 'lite otroci in zahvalite se Miklavžu!« je dejala mati in iz šestero nedolžnih src se jc dvigala proti nebu goreča molitev — atku. Služkinje in prijatelji „PossSske zveze" pridite na w ki gn priredi v nedeljo 5. decembra 1926 ob treh popildno v dvorani „Mestnega domu" v Ljubljani „Poselska zveza". — V spremstvu sv. Antona in angelov pride sv. Miklavž, ki Vam prinese fig, orehov in rožižev. Pa tudi parklji bodo .irišli, in gorje porednim t Najlaže se lim odkupimo na ta nafin, da si zgradimo svoj „Po*i slikami in obravnavane po izvrstnih predavateljih. — Vsako sredo ima dr. p. R. Tomincc predavan;a na dekliških večerih, ki se jih redno udeležuje čez 30 deklet iz Kairnika in Podgorja. Posebno te zadnje vrste predavanj toplo priporočamo našim dekletom, ker so resnično za razvoj dekliškega življenja nujno potrebna in mlademu dekletu odgovarjajo na marsikako vprašanje mladosti. — V društvu se prično menda tudi popoldanske prireditve za otroke s slikami, deklamacijami in pripovedovanjem pravljic. — Gledališki odsek pripravlja igro »Svelinova hči«. —Tako je v društvenem delu nckol ko protiuteži plesni maniji, ki iz Ljubljane ven tudi k nam izteguje roke. Liberalna »Edinost« ima v čitalnici plesno šolo, kjer se mladi uče modernih plesov. Pleše pa se po vseh gostilnah, posebno ob sobotah in nedeljah, da, med tednom lahko v privatni hiši sbšite harmoniko in čujete na cesto ven drsajoče korake plesalcev v veži. Naj ima mladina svoje veselje, toda pravo veselje in v pravi meri. Le več izobrazbe rajs, več kulture, pa bo tudi zmisel za ples drugi! Glede Škode po povodn{i je o popravi jezov vendar občina zavzela socialno primerno stališče in zdaj je stvar v teku, da se povoljno reši. Mesto velikega jeza se bo zgradilo več manjših, ki naj zadržujejo tek in kopanje vode ter branijo obstoječe in nove naprave in prehode. Smodnišnica, ki ima v oskrbi 19 jezov, je dobila oddelek vojakov-pijonirjev, ki bodo že načete in izpodkopane ie-zove in pragove popravili. Bonačeva centrala na Perovem ob Bistrici je iz najhujšega ven in se žc skoro do strehe dviguje novozgrajeno poslopje elektrarne. Na Duplici so še vedno brez mostu, tovarna Remec pa popravlja svoj odnešeni in iz-podjedeni jez; samo voda ji je zelo nagajala in ji vsled neprestanega deževanja dela mnogo preglavice in povzroča mnogo stroškov. Ceste so pričeli posipati. Precej zaslug ima za to okrajno glavaritvo, ki jc z ostrejšimi in pogostejšimi ccstno-policijskimi kaznimi nabralo precej denarja, ki se ga bo del uporabil za vzdrževanje cest. Na ovinku ob Pohlinovi žagi je cesta dobro nasuta, napravljena nova cementna ograja ob prehodu čez potok in ob strani nas nov peščen trotoar varuje blata. Na žagi sami si je »Vena« postavila turbino, ki bo v kratkem pričela obratovati. Narodni praznik prvega decembra smo proslavili s svečanostjo v cerkvi, z zastavami, poči-vanjem dela in obratov. Kake društvene proslave razen »Zabavnega večera« v čitalnici ni bilo. čeprav bi bila umestna. Jugoslovanska Matica ima v tem pogledu lepo nalogo, ki naj je ne spregleda. (zvlrne frfta- II«; m « coske pacmie W Si mL P A Obvarujejo Vas Vseh zlih učinkov mraza, meqie, mokrota In bakcilov na dihalne organe. Prodajajo vse lekarne, kakor tudi drogerije. j ZATO KUPUJTE Ha host? 8vežiJn, , • prvovrsten pridatek h kavi ter ZAHTEVAJTE ra?K0LINSK0 C,KORIJO aie kavi fin okus, barvo in izdatnost. Pri nakupu PAZITE dB -f6'1® Sam0 prave takšnel< zavitke: I£ranj Razširjenje občine? Zadnji čas sc mnogo govori, da bi se vasi Huje in Klanec priklopile k mestni občini Kranj. Tekom letošnjega leta je neka poljska družba sezidala na Farovški loki cel kompleks tovarniških poslopij; izdelovali bodo menda sukno. Videč, da se bo dal tudi dobiti marsikak dinarček v obliki daleč okrog znanih kranjskih občinskih doklad, se je gospodom zahotelo spraviti Farovško loko, Huje in Klanec pod občino Kranj. Predaška občina nc mara o tem sevda nič slišati, ker bi bila davčno zelo oslabljena. Tudi prebivalci omenjenih vasi niso nič kaj posebno navdušeni za priklopitcv. Jih pač skrbi, kako bodo plačevali visoke doklade, česar jim dosedaj ni treba. Miklavžev večer. Društvo »Kranj« priredi danes Miklavžev večer in siccr ob 6 zvečer v dvorani Ljudskega doma. Prenovljenje župne cerkve. Tekom letošnjega leta je bilo naše mesto skoro docela prenovljeno. Večina hiš je bilo na novo popravljenih in pobeljenih. Tudi stara častitljiva umetnina župn jska cerkev je bila od vrha do tal prenovljena. Streha na zvoniku je prepleskana in reči se mora, da je j barva prav posrečeno izbrana. Zvonik sam je bil j temeljito prenovljen; vsi skladi, v katere je že zatekala voda, so s cementom zamazani, kamini i pa deloma umiti, deloma pa oklepani. Cerkvena stavba je bila na nekaterih krajih na novo ome-tana in temnosivo pobarvana. Prav hvaležni smo dospodu dekanu, da se je lotil težkega, a vendar tako potrebnega dela. Vsa dela na zvoniku in cerkvi je izvršila stavbna tvrdka Slavec Lz Kranja. Sam g. konservator g. dr. Štele je priznal, da se je prenovljenje prav dobro posrečilo in se umetniška stran stavbe ni skazala. Kakor moremo vedeti, so se kranjski meščani radi odzvali prošnji za prostovoljne darove precej tisočakov za lepo cerkev. Vsa čast jim| Tržič — mesto. Ta novica se je razširila t četrtek kot blisk naokrog. Govorjenja o tem je bilo pri nas žc veliko in sedaj smo dobili, kar smo upravičeno pričakovali. Miklavž sc oglasi v nedeljo, 5. t. m., v »Našem domu« kar dvakrat. Popoldne po večernicah pride posebej obiskat naše Mariiine družbe, zvečer ob 7 pa ga priredijo naši OrU in Orlice za svoje članstvo in ostalo občinstvo. Zvečer bo spored sledeči: 1. Godba. Igra salonski orkesier. 2. Mali pevki. Duct s spremljevanjem klav.rja. 3. Miklavžev večer. Poje pevski zbor nižje Mar. kongrcgacije. 4. Miklavž prihaja. Deklamacija. 5. Sv. Miklavž. Otroški prizor v enem dejanju. 6. Nastopi Miklavž v spremstvu angelov, puščavnik, Mefislo s parkeljni itd. Na koncu obdarovanje. — Miklavževa pisarna je v nedeljo ves dan v društveni garderobi. Stariši, pripeljite svojo male! Drama »Razbojniki«, ki je žela v nedelio lako lep uspeh, se ponovi zopet v nedeljo 12. t. m. Sejem. 30. novembra se je vršil tu sejem, ki jc bil zelo obiskan, tako po kramarjih, kakor tudi po kupovalcih, saj je tudi Miklavžev semenj. Vendar se je opazilo, da je bilo bolj malo kramarjev z manufakturo, kar sc zdi čudno, ker sc bliža zima, ki je v teh krajih vedno ostra in zato zahteva gorkega odela. Sadni Irg jc bil založen dobro z jabolki in hruškami ter s prvimi pomarančami. Vse je bilo za te kraje primeroma drago. Živinski trg je bil dokaj poln, posebno s kravami in prašiči. Največ pa so zaslužili kramarji s slaščicami in drugimi dobrotami, katerih se otroci posebno vesele. Vandalizem. Nekateri ljudje pač nc morejo pokazati svoje nestrpnosti drugače kakor s t» panjem plakatov. To delo pa je zelo nizkotno in tudi kaznivo. Tako so potrgali neki zlikovci plakat za »Domoljub« in za Miklavžev večer, ki ga priredi tukajšnji Orlovski odsek. Oba plakata sta visela na gradu pravilno kolekovana. To se jc že večkrat zgodilo, da so unič.li baš orlovske plakate, dočim sc nasprotno nc dogaja. Ker so pa zlikovcem že na sledti, upamo, da jih bo doletela pravična kazen, ki jim bo izbila vse muhe po trganju plakatov iz glave. Darila za Miklavžev večer, ki ga priredi danes pri g. Bcljanu Orlovski odsek, naj se pri-neso od 3—5 popoldne v dvorano, kjer jih bo sprejemal za to določeni član. rvedska svetsKamarha Kal j aca i Jesenice Miklavžev veter. Eden najlepših dni v letu f.a našo malo in veliko deco, je Miklavžev večer, ki se vsako leto vrši v našem domu. Ker je bil prejšnja leta naval prehud, a dvorana premajhna, zato se že par let vršita dve prireditvi in sicer za otroke ob pol 6 popoldne, kjer se parklji sicer pokažejo, a ne smejo dalje od vhoda v peklensko brezno, lako da se ni bati, da bi katerega vzel, zlasti pridnega no In otroci, ki pmdejo na Miklavžev večer v kat del. društvo, so vsi pridni. Tudi bo zelo darežljiv letošnji Miklavž, kajti po jeseniških prodajalnicah in konzumu je vse pokupil, vse je prazno po predalih in stojalih. Rozmanova mama pa itak že štirinajst dni noč in dan piškote pečejo pa še ne morejo biti »grantik«. 7.a odrasle in sicer izključno za te, je pa Miklavžev večer ob pol 9. Spored je prav pester in poln zabave. Tu pa ni rečeno, da bi katerega ali katero ne pobasal parkeljc, ter ji nesel v bližnjo Ukovo. Kdor huče obilo in pošten zabave, naj poseti naši Miklavževi prireditvi danes popoldne oziroma zvečer v kat. del. domu na Savi. Delavski prosvetni večer bo v sredo 15. decembra ob 8 zvečer v kat. del. domu. Predavalo se bo o delavskih razmerah v Angliji. Trbovlje Zaloga premoga izčrpana. Pred dvema mesecema je bilo v zalogi za premog na Separaciji čez 3000 vagonov premoga. Kakor hitro se je pa spor z vlado radi znižanja cen uredil, jo dobila TPD toliko naročil, da je danes zaloga razen nekaj vagonov zdroba prazna, akoravno se po sporu tudi pri rudniku ni praznovalo in se producira dnevno od 200—300 vagonov iz jame. Veliko jo seveda pripomoglo, da se je zaloga izpraznila tudi sezona, in večja naročila so došla tudi iz Italije, ker je na Angleškem rudar dolgo časa štrajkal. O Miklariev večer. Danes popoldne vsi v Društveni dom I Ob 4 pride sv. Miklavž obdan z angelji in parkeljni, ter bo pridne obdaroval z darili, poredni dobe pa zasluženo šibo. Starši vlagajo prošnje lahko še do prihoda sv. Miklavža v konzumu. Vstopnico se tudi tam dobe. P/u/ Proračunska seja mestne občine se je vršla T petek zvečer. O poteku bomo poročali. »Mlinar in njegova hči«. V nedeljo, dne 28. novembra, je priredil Orlovski dramatični odsek ljudsko igro »Mlinar in njegova hči«. Igrali so jo na odru Narodnega doma. V nekaterih prizor.h jc bila igra prav dobro podana. Najbolj je ugajal Janez Mandeljc v vlogi Urha Porente. Igral je prav temperamentno in sc dobro vživel v vlogo starega skopuha. Tudi Micika Petrovič kot Marica je bila dobra, maska bi pa morala biti brezpogojno mlajša. Arnuš je pokazal v vlogi Konrada prav lepe zmožnosti. Izgovorjava naj bo naravna in ie mutacija v »kranjski« dialekt na ljudskih odrih popolnoma nepotrebna. Tudi preveč patetična dikcija je na nekaterih mestih motila. Brhka in korajžna je bila županja Arnušove Metke. Igralcem lahko čestitamo, ker so vkljub ozko omer-jenemu času dobro podali svoje vloge. Obisk bi bil lahko boljši, treba je samo malo reklame. © Glasbena Matica priredi dne 8. januarja 1927, na rojstni dan kraljice Marije, koncert, na katerem nastopijo: prof. Karol Puhar, prof. Anton Stohr, prof. Murn Kuhaj, godalni kvartet in mladinski zbor Glasbene Matice. Društva sc naprošajo, da ne priredijo na ta dan nobenega kpn-certa, ali katerekoli si bodi prireditve. — Ravnateljstvo. IZogašl£C2 Slatina Železnica Rogatec — Krapina. V nedeljo, dne 28. novembra ob 14 se je vršil v Rogatcu shod zastopnikov občin Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje, Kostrivnica in drugih. Sklenjeno je bilo, da se posije memorandum na ministrstvo prometa, da se čimpreje začne z gradnjo te prepotrebne železnice. Trasiranje je že dovršeno po ruskih mernikih in je stalo čez milijon dinarjev. Izmed hrvatskih občin je bil zastopan samo Hum ob Sotli, pogrešali smo občine Krapina, Pregrada in drugih, ki bi se morale največ zanimati za to progo, od katerih bi ravno one imele največ koristi! Pa gospod Stipa je rekel, da ni treba te želcznice, ker jih imamo že itak preveč, uboga radičevska raja pa je ponižno prikimala in rekla: »Res je, boljše je peš hoditi v Krapino — Zagreb. Radič že ve, kaj dela.« Nova steklarna na Tržišču pri Slatini za izdelovanje finega, brušenega stekla prične 15. decembra s predpripravami za obratovanje, ki se otvori z novim letom. Poskus samomora. Dne 27. novembra se ie pri Colu vrglo v potok Ločnico 271etno dekle. Rešili so jo fantje, ki so jo videli, kako je skočila v vodo. Dekle sc jc napilo poprej žgania. Za dinarski dan so nabrale dekleta Dekliške zveze pri Sv. Kržu lepo vsoto, 710 dinarjev. Bog živi pridna dekleta I Nov poštni nabiralnik smo dobili na kolodvoru, iz katerega se dviga pošta neposredno pred odhodom poštnega vlaka, nakar sc opozarja občinstvo. Hvala naši poštni upravi! Za poštnega upravitelja na Rogaški Slatni je imenovan g. Albert Gabrič. Občinstvo je z zadovoljstvom pozdravilo to imenovanje, ker je novi g. upravitelj domačin, dober in vesten uradnik. Požar. V sredo zvečer ie izbruhnil ogenj pri posestniku Perkoviču v Tekačevem. Pogorel je hlev, vsa krma in gospodarsko orodje. Ogenj jc baje zanetila iskra iz lokomotive. Slovenska Ukrajina Parcelarija. Ze oktobra smo poročali, da je minister agrarne reforme potrdil nad 100 pogodb, ki so bile sklenjene med veleposestnikom in agrarnimi interesenti v okolici Murske Sobote. Po tem se je izvršila revizija agrarnih objektov in sedaj se parcelacija nadaljuje. Razprodaja se jo že prej vršila za interesente bolj ugodno, kakor v dolnje-lendavskem okraju. Cena ni bila tako pretirana. Sedaj se oral prodaja povprečno za 3 — 4000 Din, kakor je pač kakovost zemlje. Ob sklepu pogodbe se mora plačati 30% kupne cene, ostalo pn sc lahko poravna v obrokih. Priznanje zasluži tudi to, da se je med reveže razdelilo nekaj zemlje brezplačno. Radi tega ostane grofovska družina Szapary v Murski Soboti gotovo v dobrem spominu. Božično darilo. Bližajo se skrbi, kaj dati otrokom, prijateljem itd za božično darilo Vse je drago in navadno malovredno. Srečke »Marti-n i š fi a« so zelo poceni, vendar pa so prav primerno darilo, ker lahko prinesejo zelo veliko srečo. Posegajte po njih t S tem se režite skrbi, pri-štedite denar in vendar napravite veliko veselje onim, katerim jih podarite. Pri vBem tem pa si z uakupoui srečk postavite spomenik, ki bo v ponos vsemu slovenskemu katoliškemu svetu. Srečke se dobijo na vseh upniščih mariborske škofije in pri ravnateljstvu »Martintšča«. Sad »neodvisnega« gibanja. Da bo konec tak, kakršnega smo pred kratkim v resnici dočakali — namreč popoln polm — smo že v začetku vedeli. Ni pa bilo pričakovati, da vzbudi tak konec toliko nevolje pri narodu. Bilo jih je nekaj, ki so verjeli lepim frazam in so od »neodvisnih« gospodov v resnici pričakovali pošteno borbo za neodvisnost Prekmurja. Po tem polomu, ki jo prišel tako hitro, se pa vsakemu dozdeva, da so si dovolili lendavski gospodje zelo neumestno in zelo nelepo šalo nn račun neizkušenega prekmurskega naroda. Da ta zavest žali, jo samo po sebi umevno, zato niti čudno ni, ako vlada splošno ogorčenje in da se sliši povsod marsikatera pikra pripomba na račun bivših neodvisnih »rešiteljev«. Bopisi Usoda žirovske elektrarne. Iz Žirov smo prejeli: Težko je najti podjetje, ki bi se moralo boriti z večjimi težavami, nego jc elektrarna v Ži-rch. Ne govorimo o njenem začetku, o dobavi potrebnega kapitala, o polomu z gradnjo elektrarne zaposlenih tvrdk in inženerjev, o osebnih na-sprotstvih: za vel.k kos žirovske zgodovine bo moral iskati bodoči kronist vir v zapiskih električne in gospodarske družbe oz. zadruge v Žireb, kakor sc jc bivša družba preorganizirala; tudi nc govorimo o vremenskih nezgodah, ki so jo dvakrat ob Ionski junijski in letošnji septemberski poplavi tako težko zadele, da je zašel njen nadaljnji obstoj v resno nevarnost. Vendar odločna volja in vztrajnost zadrugariev so premagale tudi te zapreke in ovire. Po pridobljenih skušnjah bo elektrarna spopolnjena in po končni popravi, na kateri sc sedaj živo dela. bo mogla v prihodnosti vzdržati moč naraslih voda, kolikor je človeško možno presoditi. Nekaj drugega pa jc nevarnost, ki temu podjetju sedaj rT-eii: namreč oddaja električnega toka. Žiri in Vrhnika ne porabijo vse električne moči iz elektrarne na Fužinah. Za 500 k. s. ni za enkrat dela na Vrhniki in v Žireh. Od same razsvetljave ne živi nobena ckktrarna, najmanj pa bo mogla shajati žirovska. Nikdar sc' ni računalo pri žirovski elektrarni na samo razsvetljavo, toda ni se pa moglo niti slutiti pri tedaniem ugodnem razpoloženju na Vrhniki na tako šibko uporabo toka za stroje. In sedaj ne preostaja drugega, da skuša žirovska električna zadruga napeljati. električni tok v Ljubljano. Zadruga zasleduje že dolgo časa ta cilj kot konečno stopinjo k svoji rešitvi. Po dolgotrajnih pogajanjih, ogledih, komisijah in po poroč lih je slednjič gerentstvo stolnega mesta Ljubljana v svoji seji dne 28. sept. t. 1. sklenilo, da prevzame Ljubljana električni tok iz Žirov, ne pa, da bi bilo žc tedaj podpisalo pogodbo z Žirmi. In sedaj gre za to, da se s točno formulirano pogodbo izvede omenjeni gerentski sklep. Ta pogodba bo prvi korak k združitvi manjših okoliških elektraren v eno samo večjo moč, kakor jc to časopisje že opetovano priporočalo, kar bo za Ljubljano najugodnejša rešitev spornega vprašanja glede preskrbe stolnega mesta z zadostno električno silo. Misel« nekaterih oseb, naj bi si Ljubljana zgradila eno samo obsežno elektrarno, seveda z agrarnim denarjem, bo za Ljubljano vedno velik riziko: poleg drugega kapitala bo ena sama centrala v večji nevarnosti, da se ob vremenski katastrofi, kakor nas sedaj obiskujejo, poruši in tako izgubi hkrati denar in elektr čno moč, nego bi bil to slučaj v družitvi manjših central po raznih krajih. Dokler se gospodarske razmere v državi, posebno pa v Sloveniji, spremenijo, bo ta nasvet inženeriev glede zadostne preskrbe električnega toka za Ljubljano naj-racijonelnejši — za okoliške manjše ccntralc pa, ki potrebujejo močnejšega odjcmalca, najsocijal-nejša rešitev. Čut zdravega solidarizma bo narekoval prestolici, da bo upoštevala dejanski položaj svoje okolice, to tembolj, ker bo Ljubljančan prejemal tok neprimerno cenejše, nego mu ga more mesto samo nuditi iz Diesclmotorjev ali iz svoje event. nove večje hidroelektrične centrale. S tako, vsaj začasno rešitvijo električnega vprašanja, bi Ljubljana najlepše pokazala v' splošni gospodarski nevarnosti čut za skupnost z deželo kakor z druge strani tudi dežela varuje koristi svojega glavnega mesta, z odpošiljanjem denarja, s trgovskimi in organizacijskimi zvezami in podobno. S tega stališča bo javnost presojala pogodbo med Ljubljano in Žirmi. Želimo le, da kapitalistični duh ne podere pogodbe, ki bo ugodna za ljubljanskega konsumenta in žirovskega producenta. Vel. Lašče. Na praznik Brezmadežne bomo imeli sprejem 27 fantov kandidatov v Marijino družbo. Sprejemat pride vseuč. prof. dr. Rožman, ki je v letošnjem postu vodil tudi fantovske duhovne vaje. Po cerkveni slovesnosti sc bo vršila ob 3 popoldne v dvorani akademija »Mlad. Mar. dr.« v proslavo 2C01etnega jubileja sv. Alojzija in j sv. Stanislava. Pridite pogledat prijatelji mari-janske misli to lepo versko prireditev. Št. Rupert. (Državni kmetijsko gospodinjski tečaj.) Od srede novembra se vrši pri nas Kmetij-! sko gospodinjski tečaj, katerega vodi gdč. Minka Rožnikova z gdč. Vilmo Bcnigerjcvo, zelo požrtvovalno in v splošno zadovoljnost udeleženk. Zanimanje za tečaj je bilo zlasti rned dekleti veliko in sc jih je priglasilo 33, seveda ni bilo mogoče sprejeti vseh; vršil se bo še cn tečaj, ako bo zaprošen. Manjkalo seveda tudi ni zabavljačevj bo-I čemo pa se potruditi, da bo zaključek pokazal, da delo in trud naših gdč. učitcljic in nas gojenk ne bo brezuspešen Ako želite kje v bližini prirediti tak tečaj, piš te po informacije direktno na vel. župana ljubljanske oblasti, Kmetijski odsek, v Ljubljani, ali pa se obrnite na vodstvo tečaja v Št. Rupertu. — Udeleženka. Cerklje ob Krki. Na pri. 3 eni smo, da objavimo sledeče pojasnilo: Poročilo o kmetijsko nadaljevalni šoli, ki je bilo priobčeno dne 27. nov. 1926, je v toliko pomanjkljivo, da se za brezplačno poučevanje niso javili samo v poročilu omenjeni gospodje, temveč tudi g, šolski upravitelj T. Seli-škar, ki ie obenem tudi vodja kmetijsko nadaljevalne šole. Radi bolezni v grlu jc naprosil g. A. I.omška, šol. upravitelja iz Bušcčevasi, da ga do nadaljnjega nadomešča. Istega dne je tudi bilo objavljeno, da je g. šolski upravitelj T. Scliškar nastopil daljši bolezenski dopust — kar nc odgovarja resnici. Omenjeni ni niti zaprosil za bolezenski dopust, temveč jc bil zaradi bolezni v grlu samo oproščen pouka za štiri tedne. 12. de-ccmbra prične zopet poučevati svoj razred, kakor tudi v kmetijsko nadaljevalni šoli. Ena nesreča za drugo. »Slovenec« je 2c beležil, o požaru v Brcngovi pri Lipnikovih, ko jc upepeli! ogenj hišo in gospodarsko po"lopjc. S pomočjo dobrih ljudi jc pogorelec kmalu pokril hišo in uničene gospodarske pritikline. Dne 21. novembra pa jc razsajal po celi župniji Sv. Antona v Slov. goricah tako silovit vihar, da je odnesel Lipniku novo zgrajeno streho z ogrodjem vred in mu s tem povzročil novo in na zimo zelo občutno škodo. Špitalič pri Konjicah. Pri nas Imomo sedaj dnevno pošto,_ prej le po trikrat na teden. Smo oosiaii napredni, kaj? Umri lc v naši župniii 27. novembra Jernej Podkrajšck p. d. Lepak v 84. letu starosti; njegov stari oče je dosegel 103 leta. Rajni je bil svojčas dvakrat župan, načelnik konkurenčnega odbora in 25 let načelnik krajnega šolskega sveta. — Naše bralno društvo je dobilo nov zastor. Naslikan jc nn njem idiličen Špitalič. To res mojstrsko delo jc izvršj akademični slikar g. Rudolf Jakhel iz Ptuja. — Orožniki so odgnali v celjske zapore: Josipa Grašiča, Jakoba Hribernlka in Antona Pavčiča. V koliko so ti poleg že zaprtega Mahoneta sokrivi Sevrovega umora, bo dognala sodna obravnava, koje izida pričakuje pri nas vse z veliko nestrpnostjo. Poučno ekskurzijo so priredili dijaki Tehniške srednje šole v petek 3. dcc. t. 1. v Kočevje, kjer so si dopoldne ogledali pod vodstvom rudniškega ravnatelja g. Biskupskcga kočevski premo-gokop v profilu, v notranjosti (jamo), kakor tudi vse druge rudniške naprave. Gospod ravnatelj jc dijakom j ako nazorno obrazložil ves rudniški obrat z ozirom na terenske in geologične razmere in težave. Rudniško ravnateljstvo je dijake opoldne tudi gospoljubno pogostilo. Ob tej priliki jc g. prof. Voštar podal zbranim dijakom v jedrnatem obrisu zgodovinsko in kulturno sliko kočevskega mesta in »kočevske vojvodine« in njenih prebivalcev. Popoldne se je vršil ogled A. Kaj-feževe tovarne za sukno. Lastnik tovarne vdle-industrijalec g. Kajfež in bančni ravnatelj g. Jo-ško lic sta osebno razkazala dijakom obsežno tovarno ter vzpodbujala dijake na delo ža našo mlado industr.jo. Zvečer so bili dijaki gostje gg. Kajfeža in lica. Dijaki so zapustili Kočevje z n'ai-boljšim vtisom, vsem imenovanim gospodom pa vodstvo ekskurzije tem potom izraža v imenu dijakov najlepšo zahvalo za nazorni pouk in njih ljubeznivo gostoljubnost. Napredna politika napredno občino Rakek. Naš napredni občinski odbor je na dveh svoj'h sejah, dne 1. avgusta in 2. novembra, brez pravo pripravo in temelji'ega pretresa bolj neitam na dobro srečo sklepal in sklenil, da naj občina Rakek dobi meščansko šolo. Sklenil je zn davkoplačevalce silno prijetno darilo v obliki neke obvoznice, ki občino Rakek lahko potegne v najhujšo gospodarsko težavo, čo bodo sklepi napredne večino obveljali. Zakaj čuje se, da je vloženih več protestov proti tem sklepom. Občani brez razlike so jeze na ukrepo, ki bodo davkoplpčevalco hudo boleli. Pa kaj hočemo! Naša napredna, več'na jo pod vodstvom slavne SDS, ki vedno tako vodi politiko, da imajo prvo besedo zlas'i gostilničarji. Ti so najboljše zastopani tudi v našem obč nskein odboru zlasti od napredne strani. Kmalu bodo imeli tudi večino odbora v rokah. Sploh pa pri nas ne moremo naprej v občinskih poslih, če ni župan gostilničar, zlasti iz naprednih vrst. Ker sedanji g. župun radi bolezni ne bo kandidiral, zato so se kaj čudno pobotali skregani »naprednjakk na ta način, da so gospodje s pomočjo ljubljanske SDS postavili v svojo že sestavljeno SDS-listo (za obč. volitve) gostilničarja Gabrenjo, o katerem so govori, da postane bodoči župan naše napredno občine. Živela sloga in napredna gostilničarska misel in živelo bodoče trimilijonsko posojilo za zidavo novega poslopja meščansko šole! Volivci davkoplačevalci, zlasti kmetje, bodo vsi glasovali za gosposko in gos'i!ničarsko listo. SDS bo gotovo zmagala, ker zmagati mora za vsako ceno, sicer agitatorju zmanjka tal na Rakeku, kakor jih n rna na listi slavne nase SDS na Rakeku, 'lo pa se no smo zgodili, ker potem bi ne mogel nibče več razpošiljati okrožnic proti naprednjakom drugega tabora in voditi uspehov polno csdesarske poli'ike v občini Rakek. Stroški bodo pa le stroški — vkljub sijajno zlimani napredni fronti v občini Rakek. Tokrat jih plačajo pa brihtni našj gospodje od SDS. »Dekle s biseriočni"i je več družin, ki živi v veliki bedi. Prizadeto jim škodo jo komisija ocenila, a podpore ne dobe, le za prehrano se jc nekaterim nnjsiromaš-nejšim hišam naklonilo po 100 do 200 Din, kar je tudi za večje družine jako skromen prispevek. Potrebna je izdatna pomoč. Obubožani poplavljenci obupavajo. Dvakrat da, kdor hitro da. Cfutoljansko gledišče DRAMA. Zace'ek ob 20 uri zvečer. Nedelja, 5. decembra ob 20. uri: SKOPUH. Ljudsko predstava pri znižanih cennb. Izven. Pondel.iek, G. decembra: KOVARS1VO IN LJUBEZEN. Red B. Torek, 7. decembra: Zaprto. | Preda. 8 decemhra ob 20. uri: STALNI GOST, BOUBOUROOHE. Ljudska predstava pri zal-i žanih cenah. Izven. Četrtek, 9. decembra: DR. KN0CK ALI TRIUMF MEDICINE. Red D. Petek, ld. decembra: STALNI GOST, BOUBOURO-C1IE. Red A. Sobota, 11. decembra: TRIGLAVSKA BAJKA. Izvirna mladinska igra. Premijera. Izven. Tvrdka F, Meršo! nas». se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA št. 5. Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D M C. prele in bombaža, roka-:-: vic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin. :-: Predtiskanic ročnih del. Ustanov, 1887. Ustanov. 1887, OPERA. Začetek ob pol 2«. nri zvečer. Nedelja, 5. decembra ob 15 uri pop.: GROFICA MARICA v prid Udruženja gled. igralcev. —■ Izven. Pondeljek, 6. decembra: Zaprto. Torek, 7. decembra: MRTVE OČI. Red C. Sreda, 8. decembra ob 15. uri: TEREZINA, opereta. Izven. Ob 20. uri: ŽIDINJA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Četrtek, 9. decembra: Zaprto. Petek, 10. decembra: NIŽAVA. Red E. Mariborslso gledišče Nedelja, 5. decembra ob 15. uri: BAJKA O VOL KU. Znižane ceno. Nedelja, 5. decembra ob 20. uri: VESELI KMETIC. £judsM očler v Ljubljani Nedelja, 5. decembra: DEKLE Z BISERT. Začetek ob 3. uri popoldne. Nedelja, 12. decembra: SRENJA. Začetek ob 8. urj zvečer. Nedelju, 19. decembra: HANICE POT V NEBESA, Premijera. Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 26. decembra: HANICE POT V NEBESA. Začetek ob 3 popoldne. Slosfeo Alojzij Mav C. M.: Slovenska mala Slomšku na last. Za mešani zbor in orgle zložil--1926. Odobril škof. ordinariat v Ljubljani dne 5. okt 1926, št. 3855. Natisnila Jugoslovanska tiskarna i Ljubljani. — Besedilo sla zložila: za št. 1., '2., 4., 5. Fr. Neubauer, za št. 3, 6., 7. Al. Mav. Maša naj bi bila za današnje časo nekaj takega, kar so imeli Nemci v znani Haydnovi ali Schubertovi maši, ali kar so imeli naši moški zbori v lahni Belarjevi ali mogočnih Nedvedovih oz. Foersterjevih slovenskih mašah, ki so imele vsako kitico posebej komponirano. In je veliko takega v teh sodmero delih, da so bo skladba našim zborom priljubila: prijetna melodika, ki je pa v celoti veliko bolj plemenita, globlje zajeta, kot smo je pri Mavu vajeni; živahna, izrazita ritmika, ki pevce tako varno opira; pestri, pa no preobloženi harmonični razvoj. Edino ob začetku in koncu sSveta« bi utegnil kdo malo pomišljati; v resnici ga bo pa dokaj laže peti, kakor kaže oko. Vsi deli seveda niso enaki. Najlepši je brez dvoma mirno slovesni recitativ 4. deta (Verujem), dasi tudi njega živahni konec ni preslab; (četrta nota v altu in basu naj bo v zadnjih dveh vrstah b namesto c). Prav tako je dober i. del (Usmili so nas, o Gospod), ki v svojih ponavljajočih se padajočih kvintah učinkuje kar dražljivo, eksotično. Skoraj žal je človeku, da je isti motiv v 7 delu (O Jagnje) prav na tem mestu izpremenjen; sicer mu pa vsakdo kaj lahko sam da prvotno obliko. Skladba stane: partitura 10 Din; sopran in alt (skup) 2 I)in; tenor in bas (skup) 2 Din. Dobiva se pri skladatelju pri Sv. Jožefu v Celju, v Ljubljani pri Srcu Jezusovem Na Taboru 12 in v Jugoslovanski knjigarni. K. Starše naše mladine vljudno opozarjamo na prvo mladinsko muzikalno predavanje v, letošnji koncertni sezoni in ki se vrši v sredo, na praznik dne 8. t. m. v Filharmonični dvorani ob pol U dopoldne. Pri predavanju sodeluje celotna vojaška godba pod vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Čerina. Muzikalno predavanje pod naslovom >Zgo-dovina vojaške godbe« s posebnim ozirom na Ljubljano, je prevzel dr. Josip čorin. On je temeljit glasbeni zgodovinar ln je brez dvoma, da nam poda jasno in izčrpno zgodovinsko sliko o tem predmetu. Zato bode to prvo letošnje predavanje izredno zanimivo in zasluži vse naše zanimanje, Vstopnina je prosta, pose;niki naj si nabavijo lo podroben spored, ki se dobi v Matični knjigarni za 3 Din. Prosvetna s^eso Kamnik. V nedeljo dne 5. dec. ob 10 uri dopi bo v Kamniškem domu zelo važno predavanje o zemljiški knjigi. Naši gospodarji zlasti njihovi sinovi iz Kamnika in okolice naj nikakor no zamude tega predavanja. Preddvor pri Kranju. Kat. prosvetno društvo priredi no praznik 8. dec. in v nedeljo 12. dec. obakrat točno ob pol 4 popoldne igro »Vaški lopov«. Borovnica. Prosvetno drušivo v Borovnici priredi v nedeljo dne 5. dec. ob 6. uri v dvorani igro >Za letovišče«, nakar nastopi Miklavž s svojim zborom. Grobljo pri Domžalah: Kat. prosvetno društvo in njegov pevski zbor priredi 5. decembra ob 3. uri pojioldne svoj t. koncert v društveni dvorani. Spored: A. Foerster: Sem pevec, A. Sehvvab: Kukovca in Zlata kanglich, J." Aljaž: Večer, K. Adamič: Noč je, tiha noč, V. Vodopivec: Večer nn Adriji, K. Adamič: Nagelček, I. Ocvirk: Nagel; vene, Ledene rože, Le pevaj, V. Vodopivec: * Lc plakaj, G. Vipave: Milada, A. Lajevec: Kiša, I. Ferjančič: Vzdihljaj slepega. Nakar nastopi Miklavž s svojim nebeškim zborom. Žabnira. Kat prosvetno društvo priredi dno 5. dec. po večernicah predavanje o Romanju v Lurd in o postanku te božje poli. Predavanje spremljajo skioptične slike in film: Prikazovunja v Lurdu. Sodeluje tuci goibn na pihala. Kor. Bela: Na prazn k 8. dec proslavijo našo organizacije 200 letni jubilej našega vzornika sv. Alojzija. Na sporedu so pevske in glasbene točke ter predavanje o sv. Alojziju s skioptičnimi slikami. Mokinjo. 8 dec. o b3 pop. priredi Prosv. društvo prpdavanje o Pompejih in ognjeniku Vezuvu. Predavanje spiemljajo številne skioptične slike. Šiška. Prosvetno društvo priredi 6. dec. ob pol 8 zvečer v društveni dvorani predavanje o življenju v Londonu s skeptičnimi slikami. Debrepoljo. 8. dec. po večernicah priredi Prosvetno drušivo zanimivo predavanje o Socialnem kraljestvu Kristusa Kralja Predavanje bodo i>o-jasnjevale številne skioptične slike. SCre&ova milačllna Krekova mladina Preska-Goričane. Prihodnje socialno predavanje se bo vršilo v sredo 8. dec. ob 3 popoldne v Domu v Preski. Predava dr. Josip Puntar o »Delavskem tisku«. Krekova mladina Zalog. Drugo socialno predavanje sc bo vršilo v četrtek 9 doc. ob 7 zvečer v društvenih prostorih. Predaval bo France Terse-glav o temi: »Delavstvo in katolicizem«. Vsi, ki ste bili zadnjič, pr dite ludi tokrat gotovol Krekova mladina Jesenice. Danes ob pol 10 dopoldne »c bo vršilo prvo socialno predavane. Predava g. dr. Josip Puntar o temi: »Delavski ' tisk«. Vsi, ki so se priglasili, naj tiotovo pridejo. Drugo predavanje se vrši prihodnjo nedeljo ob istem času. Krekova mladina Celje. V četrtek ob 8 zvečer se bo vršilo prvo socialno predavanje. Predaval bo g. prof. Evgen Jarc, o temi: »Deda in brezpravnost delavstva in kdo je temu kriv«. Tovariši, ki nameravate predavanja redno posečati, pridite gotovo. Krekova mladina Jesenice. Danes ob pol 2 popoldne se vrši ustanovni občni zbor podružnice »Krekove mladine« Jesenice. Dnevni red običajcnl V Mostah se bo vršilo v nedeljo 12. t. m. ob pol 15 socialno predavanje. Predaval bo g, p. dr. Angelik Tominec. Tisti, ki so se za predavanje priglasili, naj se ga gotovo udeleže. Predavanje se bo vršilo v Domu v Mostah. Krekova mladina Trbovlje. Prvo predavanje iz cikla predavanj za »Krekovo socialno šolo« sc bo vršilo v nedeljo 12. t. m. ob 4 popoldne v društvenih prostorih. Predava g. prof. Evgen Jarc o temi: »Beda in brezpravnost delavstva in kdo je temu kriv«. Vsi tovariši, pridite gotovo! Cerlkveni ve&tniM Križanska Moška Marijina družba ima na praznik Marijinega Brezmadež. Spočetja jutranie duhovno opravilo izjemoma ob sedmi uri; sveta maia z govorom in skupno sv, obhajilo. Zvečer slovesen shod ob navadni uri. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo na praznik Marijinega Brezmadežnega Spočetja dne 8. decembra sv. mašo in skupno sv. obhajilo v križanski cerkvi. Pričetek je ob 7. uri zjutraj. Duhovne vaje za učitelje v Domu bodo od 27. decembra zvečer do 81. dccembra zjutraj. Prosimo pravočasne prijave. — Vodstvo Doma. Kongregacija pri uršulinknh v Škofji Loki prosi svoje članice, naj ne pozabijo poslati posvetitve za praznik Brezmadežne! — Družbena prednica. Str,- n 7. Orel Orlovski odsek v Hočah priredi na praznik ! dne 8. decembra zanimivo igro »Luinpacij vaga-bund« v zvezi z Miltlavževim nasiopom. Začetek ob treh popoldne in pol osmih zvečer; popoldne za otroke z znižano vstopnino. Ne bo vam žal, zato vabi k prav obilni udeležbi odbor. Orlovski odsek na Brezovici pri Ljubljani vprizori dne 5. decembra t. 1. igro »Materin blagoslov«. Igr« vzbuja mnogo smeha in ima poučno vsebino zato ep jnko priporoča obisk. Orel D. M v Poljn ima v pondeljek dne 6. decembra ob osmih zvečer izredni zelo važni sestanek. /.a člane obvezno, vubljcni tudi starešine Pridite gotovo! Bog živi! /Vcsrše &l$aštvo Dijaki-Orli! Na praznik Brezmadežne imamo S?UP|U slavnostni fantovski sestanek ob 11 dop. v Manjaniišču. Več. v okrožnicah, ki ste jih prejeli! — Akademija Akademskega Orla je morala biti vsled zaprek preložena in se vrši v nedeljo dne 12. decembra 1926 ob 5 popoldne v Ljudskem domu. Bog živi! — Lj. dij. orL srenja. Proslava dijaškega praznika dne 8. decembra t. I v Mariboru. Spored: Cerkvena slovesnost. Na predvečer: Ob pol 18 pridiga, pete litanije in spoved v cerkvi sv. Alojzija. Na praznik Brezmadežne: Ob pol 6 istotam sv. maša s skupnim sv. obhaji-om in pnd;go. - Zborovanje mariborskem katoliškega dijaštva ob pol 11 v dvorani Zadružne gospodarske banke Spored: Oznanilo, deklamira Jožef Kocbek. Nova mladost, govori Anton Klasinc. be zvem mi, poje dijaški zbor. Ideal katoliškega dijaka v luči sv. Frančiška, govori dr Fr Sušnik — Telovadna akademija ob 17. uri v dvorani Zadružne, gospodarske banke. - Cene: Sedeži po 20, 12 in 18 Din; stojišča po 4 Din. Kako se namerava dvigniti gospodarsko Srbije s pomočjo precanskega kapitala. V prvi polovici novembra so belgrajski listi objavili vest, da namerava finančni minister vstaviti v finančni zakon za leto 1927-28 določbo, po kateri naj bi se banke, v svrho zaščite vlagateljev prisilile, da vložijo svoje rezervne fonde v državnih papirjih; čl. 80 zakona o delniških družbah, ki je v veljavi na teritoriju predvojne Srbije naj bi se razširil na celo državo. Združenje vojvodinskih bank je že 9. novembra, takoj, ko je ta vest prišla v javnost, predala finančnemu ministru spomenico, v kateri protestira proti nameravani razširitvi tega člena na prečanske kraje in sicer iz sledečih razlogov: Na področju predvojne Srbije so dotacije za redni rezervni fond oproščene pridobnin-skega davka, medtem, ko so dotacije za ostale rezervhe fonde podvržene obdavčenju. Ome- ! r,:,.„: or\ ______- __________, ■ razmeroma majhne in se povrh tega nahajal večinoma v trdnih rokah. Obveznice vojne "odškodnine niso prišle na trg potom javne emisije, temveč so bile leta 1923 izdane vojnim oškodovancem v Srbiji. Ti so po sodni ugotovitvi škode prejeli od države mesto odškodnine v gotovini te obveznice. Takratna emisija nikakor ni obremenila ne denarnega trga, ne trga kapitalov, ker oškodovanci tega papirja zaradi nizkega kurza niso hoteli prodati (v prvih letih se je kurz gibal med 10 in 15 odstotki nominala; danes 33 do 34 odstotkov). Pretežni del teh obligacij se tudi še danes nahaja v rokah oškodovancev. Od celokupne emisije nominale 4.5 milijard je dosedaj prešlo v drugo roko le približno 1 milijarda nominale teh obveznic. Z izdajo teh obveznic se je država obvezala, izplačati oškodovancem odškodnino v teku 50 let. Ce torej oškodovanec proda te obveznice, odstopi s tem svojo terjatev proti državi kupcu. Kot kupec pa nastopajo tu posredno ali njeni čl. 80 se nanaša samo na neobdavčene neposredno prečanski kraji" Nakup ima posle-rezervne fonde, katere se mora nalagati v dr- dico, da prehaja kapital iz preČanskih krajev žavnih papirjih, na obdavčene rezervne fonde v Srbijo, obveznice pa iz Srbije v prečanske pa se ne nana?a. V prečanskih krajih pa so kraje. rezervni fondi delniških družb nastali iz ob- i Če se uzakonijo omenjene odredbe glede davčenih dohodkov družb. S tem, da je država nalaganja rezervnih fondov in vlog v državne obdavčila dohodke, iz katerih*so se c' tirali rezervni fondi, je pravno prenehala vsaka pravica ingerence državne oblasti na dotični dohodek. Država torej ne more po obdavčenju še naknadno predpisati nač:n uporabe tega obdavčenega dohodka. Predpogoj za razširjenje člena 80 bi bila davčna oprostitev rezervnih fondov. Potem pa bi se morale nalagati -v državnih papirjih le bodoče dotacije, ki bodo oproščene od plačanja pridobnine. Argumentacije te spomenice so imele ta uspeh, da se tozadevna določba ni vstavila v finančni zakon. Vendar pa zadeva ni zaspala. Ne toliko radi zaščite vlagateljev, temveč radi pričakovanega dviga državnih papirjev so gotovi belgrajski krogi okoli finančnega ministrstva. Narodne banke in Poštne hranilnice pričeli stvar znova forsirati. Oglasili so se tudi pisci v zagrebških listih (Jugoslovanski Lloyd, Riječ), ki so šli še dalje. V Ju-goslovmskem Lloydu in Riječi se je oglasil Frano Lentič, ki zahteva, da se v svrho zaščite vlagateljev iu zaupanja v državne papirje prisili vse denarne zavode, ki sprejemajo vloge, da naložijo poleg rednih rezerv tudi 25 odstotkov vlog v državne papirje. Iz. anesljivega vira se te dni poroča, da so odločilni krogi osvojili te predloge. V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja projekt zakona za zaščito vlagateljev, po katerem naj bi se med drugim odredilo, da morajo vse banke, ki sprejemajo vloge, naložiti 30 odstotkov svojih vlog v državne papirje. S to določbo se namerava dvigniti zaupanje v naše državne papirje, onemogočiti baisse-spekulacije v državnih papirjih in dvigniti naš kredit v inozemstvu. Državni papirji bi tako pršli v trdne roke. Omenjene določbe so iz stališča vlagateljev Ln narodno gospodarskega vidika na prvi pogled priporočljive. Vendar pa se za temi določbami skriva namera, dvigniti gospodarstvo Srbijo s pomočjo pročanskega kapitala in na škodo gospodarstvu v prečanskih krajih. Za nalaganje gotovega dela vlog in rezervnih fondov pride v poštev skoro izključno le 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo. Emisije ostalih državnih papirjev so NAPITI vsled bojkota italijanskega blaga NAJ-It loCill CENEJŠI, pač pa sorazmerno s ceno in kvaliteto n^šcnlirilriciči Konrckcijska in-UdjAUlIUil&Jbl. dustrija - zaloga češkega in angleškega sukna JOSIP IVANČIČ — LJUBLJANA, Žclenburiiova ulica I papirje, bo nastala sledeča situacija: Velike mu povpraševanju po vojni odškodnini bo stala nasproti razmeroma le majhna ponudba s strani posestnikov onih obligacij vojne odškodnine, ki se nahajajo že v drugi roki. Kakor že omenjeno, so oškodovanci do sedaj prodali le 1 milijardo nominala teh obveznic, kar predstavlja po današnjih kurzik približno 340 milijonov dinarjev. Od te vsote pa se nahaja velik del v trdnih rokah privatnikov, kakor tudi v rokah trgovcev in podjetnikov, ki potrebujejo te obveznice za polaganje kavcij pri državnih dobavah itd. Prečanski denarni zavodi bodo torej morali kupovati te obveznice — seveda pri znatno višjih kurzih — posredno ali neposredno od oškodovancev, ki imajo danes še preko 3 milijarde nominala teh obveznic. Posledica tega bo, da bo v velikem obsegu prohajal prečanski kapital v Srb'jo, obvoznico vojno odškodnino pa v prečanske kraje. Tu ne gre za malenkostne vsote, temveč za milijarde. Vloge v prečanskih bankah znašajo okoli 4 milijarde dinarjev. Samo zavodi, ki imajo svoj sedež v Sloveniji, imajo okoli 550 m:lijo-nov dinarjev vlog; Prva hrvatska štedionica pa sama preko 1 milijarde dinarjev. Če vzamemo, da bodo morale banke naložiti 30 odstotkov svojih vlog v državne papirje, tedaj imamo z ozirom na prečanske kraje računati z vsoto 1200 mil jonov dinarjev (30 odstotkov od 4000 milijonov dinarjev). Pri današnjem kurzu bi prečanske banke morale kupiti 3.6 milijard nominala vojne odškodnine; pri kurzu 400 Din za obveznico, bi se ta vsota zmanjšala na nominale 3 milijarde. Če upoštevamo še dejstvo, da se banke ne bodo striktno držale predpisov, lahko zmanjšamo to vsoto na nominale 2.5 milijarde. Najmanj to količino obveznic bodo torej morale prečanske banko kupiti v Srbiji. Ta količina pa predstavlja pri zvišanem kurzu 400 Din ogromen kapital 1 milijarde dinarjev, kapital, ki bo moral pologoma preiti iz prečanskih krajev v Srbijo. Kdor pozna težkoče, ki vladajo na našem trgu kapitala, si lahko predstavlja, kakšno posledice bodo te transakcije imele za gospodarstvo v prečanskih krajih. Gospodarstvu Srbije bo s tem sicer mnogo pomagano, oživela bo trgovina, obrt in industrija, toda le na škodo gospodarstva v prečanskih krajih, predvsem pa Slovenije, ki ima relativno največ vlog. Gospodarstvo Slovenije pa ie vsled davčne preobremenitve in že dve leti trajajoče tembra 1926 4.78 odstokov. Iz tega je razvidno, da je bil prirastek 30. septembra skoro za polovico manjši, kakor 31 deccmbra 1925, dočim se razlika napram 31. marcu t. I. približuje celo dvem tretjinam, kar jc vsekakor značilno. Konkurz »Tekstilije«, trgovske in industrij' ske d. d. Razglašen je konkurz o iii-ovini »Teksti, lije« trgovske in industrijske d. d. v Ljubljani. Prvi zbor upnikov 17. dec. 1926 ob 10 dopoldne; oglasitveni rok do dne t. februarja 1927. — Zanimivo je dejstvo, da sta bila 11. nov. izbrisana kot upravna svetnika te družbe veliki župan dr. Vilko Baltič in J. Vokač, 18. novembra pa je bil s strani tvrdke Glanzmann & Ga«sner stavljen predlog za otvoritev konkurznega postopanja. depresije v trgovini, obrti in industriji skrajno | oslabljeno. Naše banke bodo morale odpove-1 dati, oziroma skrčiti kredite našim podjetjem, ki itak že stojijo na slabih nogah. Danke sicer ne bi bile oškodovane, kajti v obveznicah vojno odškodnine naložen denar sc tudi pri višjem kurzu še vedno dobro obrestuje, pač pa bi utrpele škodo ostale gospodarske panoge. Če se Sloveniji odtegne novoustvarjeni kapital. oziroma zmanjša volumen mobilnega kapitala, bodo morale več ali manj prenehati investicije, predvsem gradbena delavnost, kar bi katastrofalno uplivalo na našo industrijo, obrt in trgovino. Ze dejstvo, da naše hranilnice, zavarovalne družbe in deloma tudi banke danes brez. pritiska nalagajo večje vsote razpoložljivega denarja v obveznice vojne odškodnine jn s tem odtegnejo slovenskemu gospodarstvu razpoložljive kapitale, upliva na gospodarstvo Slovenije zelo neugodno. Prepričani smo, da trgovski minister gotovo nj dobro premislil, kakšne posledice morejo imeti take odredbo, zato pričakujemo, da bo v sporazumu z gospodarskimi korporacija- mi izločil take določbe iz omenjenega zakona. * »Izkaz ostanju hranilnih vlog« (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za III. četrtletje 1926 ididc v 111. št. »Uradnega lista« z dne 4. dccembra 1926. Kakor že izknz 7.a drugo četrtletje, potrjuje tudi pričujoči, da vloge sicer še vedno naraščajo, da se pa pojavlja padajoča tendccca prirastka. Ako namreč izhajamo od stanja vlog ob koncu tretjega kvar-tala 1925, ki je znašalo 383,743.063 Din 12 p, vidimo, da so narasle vloge do 31. dccembra 1925 za 35,877.642 Din 57 p, do 31. marca 1926 zn nadaljnih 45,323.055 Din 94 p, do 30. junija 1926 za nadaljnih 24,884.099 Din 30 p, do 30. septembra 1926 za nadaljnih 18,343.479 Din 20 p. V odstotkih zgor navedene celokupne vsote z dne 30. septembra 1925 znaša torej prirastek: 31. decembra 1925 9.37 odstotkov, 31. marca 1926 11.81 od- j Avstr. tvornice zd dušik 290.000, Mundus i',040.000,' stotkov, 30. junija 1926 6.48 odstotkov, 30. aep- Slavonija 41.800. Dne 4. decembra 1926. DENAR. Zagreb. V današnjem prostem prometu s« bili zabeleženi sle teči kurzi: voj. odškodnina 340, 7% invest. posoj. 78—79, Berlin 13.1875 (13.47— 13.50), Italija 246 (241.96—243.9(3), London 275.15 —275.25 (274.75—275.55), Newyork 56.64 (56.54— 56.74), Pariz 222 (215.33-217.33), Praga 168.15 (167.75-16S.55), Dunaj 8.00 (7.9S-8.011), Curih 10.9425. Curih. Belgrad 9.145 (9.145), Budimpešta 72.55 (72.60), Berlin 123.25 (123 30), Italija 22.25 (22.20), London 25.135 (25.14), Newvork 518^0 (518.50), Pariz 722.6675 (719.825), Praga 15.36 (15.36), Dunaj 73.10 (73.15), Bukarešt 2.75 (2.70), Kopenhagen 138, Bruselj 72.10 (72.10). Dunaj. Devize: BelgTad 12.47, Kodanj 18845, London 34.33, Milan 30.82, Ne\vyork 707.85. Pariz 28.13, Varšava 78.10 Valute: dolarji 706.30, francoski frank 28.17, lira 30.64, dinar 12.46, češkoslovaška krona 20.93. Praga. Lira 147.55, Zagreb 59.45, Pariz 134.42, London 163.27, Ne\vyork 33.65. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 782.500, Zivno 785.000, Alpine 388.000, Greini!z, 630.000, Kranjska industrijska 410.000, Trbovlje 395.500, Hrv. esk. 185.000, Leykam 121.500. Hipobanka 69.500, urnem ZOPET NOV »CARJEVIČ«. L. 1922. so dobili internirani ruski vojaki protisovjetske armade v taborišču Strzatkovvo na Poljskem skrivnostnega novega tovariša. V spremstvu nekih kozakov je prišel odnekod bled 18—20 leten mladenič. Govoril je tuje jezike in nekoliko šepal. Dobil je posebno, prenovljeno sobo v kasarni, prejemal iz inozemstva večje denarne zneske in ni govoril z nobenim človekom. Kozaki so ga spremljali kakor psi na vsakem koraku in so odklanjali vsako izjavo. Le zvečer so prišli včasih z avtomobilom obiski: častniki poljske vojske, oziroma nek star gospod z lepo 17 letno črnola-sko; zadnja je vedno prinesla cele košare cvetja. Leto dni pozneje je mladenič izginil iz taborišča, zapustil pa je več tisoč zlotih za in-ternirance. Pričeli so govoriti, da je to carjevič Aleksej Nikolajevič, ki so ga čudežno rešili kozaki v Jekaterinburgu umora. Več let ni bilo nobenih vesti o carjeviču, letos pa so zvedeli varšavski listi, da biva »ruski prestolonaslednik« pri nekem poljskem grofu na Primorskem, in sicer v gradu 32 km daleč od mesta Grudziondza. Sprejema tam baje poljske ari-stokrate in tudi visoke duhovnike iz Krakova. Poljski časnikarji so se podali na pot in eden je našel »carjcviča« po desetdnevnem iskanju: biva namreč zelo daleč in se tudi skriva, bolj-ševiki so mu baje dvakrat stregli po življenju. »Aleksij Nikolajevič« uživa v starinskem gradu vse udobnosti. Vnukinja starega grofa, lepa Jadviga je z njim zaročena, a poroka se bo vršila le ... po venčanju v Moskvi. »Carjevič« ima sličnost z rajno materjo v obrazu ter trpi tudi na krvavenju in radi tega nekoliko šepa. Pravega carjeviča je videl dotični žurnalist 1. 1915., ko je imel 11 let. Težko je jamčiti, da je »primorski carjevič« ista oseba, sličnost pa je nedvomna. Na gradu je ostal žurnalist cel teden: ni bil sprejet, dokler niso poizvedeli v Varšavi, kdo je. Aleksej mu je zagotovil v ruščini in francoščini, da »bo zahteval svoje pravice, kadar pride čas. Ta čas je že blizu.« Kozaki, s katerim je govoril dopisnik, so mu prisegali, da jo to res »veliki knez prestolonaslednik«. Rešen je bil baje po naključju, a ne smejo povedati kako, ker so sodelovale pri tem nekatere odlične osebnosti iz vodilnih sovjetskih krogov, ki bi plačali zdaj odkrito skrivnost z lastnini življenjem. PETROLEJ IZ PREMOGA. (K sliki v današnjem »Ilustriranem Slovencu«.) Stalno napredujoča produkcija avtomobilov in aeroplanov je združena z vedno večjo porabo bencina, petroleja, nafte, ki se pridobivnjo iz vrelcev kamenih olj in brez katerih je vsak napredek v tej panogi industrije sploh nemogoč Ti vrelci pa se nahajajo na zemlji le na nekaterih mestih in v omejeni količini. Razumljiv je boj vseh večjih držav za posest takih vrelcev in po koncu svetovne vojne smo impli priliko dosti brati o 1 juti borbi zmagovitih držav za posest dežel Spodnje Azije, ki je takih vrelcev precej bogata. Razumljiva je tudi težnja industrijskih krogov onih držav, ki so i r. teh ali onih vzrokov na takih dragocenih zakladih prikrajšane, dobili enakovrednega nadomestila za la pogonska sredstva, zlasti še, ker so cenitve nekaterih geologov pokazale, da bodo ti naravni zakladi v kakih 300, po cenitvah drugih pa že v kakih 50 letih usahnili. V pridobivanju lakih pogonskih snovi umetnim potom moremo danes zabeležiti že znaten na-predek in so znani dosedaj že trije načini umetne sestave ozir. pridobivanja teh olj. Ze davno znani način jc takozvana suha destilacija premoga, katere glavni produkt je svetilni plin in koks, a olja le štev. Pred dobrimi 10 leti so prišli na idejo petro* lej itd. sestavljati umetnim potom iz vodika in ogljika, ki sla bistveni sestavini teh olj, a je ta proces tako drag, da se izplača le za izdelavo nekaterih alkoholov, a izdelava pogonskih olj se po tem procesu ne renti ra. Najboljši in najrentabil-nejši način proizvajanja umetnega petroleja, gazo-lina in drugih olj je odkril nemški učenjak Ber-gius (glej njegovo sliko v današnjem vil. Sl.c). Bergius se poslužuje takoz.vane vlažne destilacije, pri nizki temperaturi dovaja vodik premogu, ki ga segreje na 300—350 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi se 7-ačenja premog spreminjali v nekako kašo in pri nadaljnjem segrevanju na ca. 450 stopinj postane tekoč. Pri tem se premog z dovaja-nim vodikom pretvarja v gazolin, ki je po učinku v motorjih enakovreden mešanici benzola in gazo-lina, dalje v srednje težka olja, v olja za mazanje, med katerimi zavzema važno mesto kreozotovo olje, in še kurilno olje. Zanimivo je, da se dajo slabše vrste premoga dokaj lažje in cenejše predelavah v olja kot pa one boljše kvalitete. S tem procesom je mogoče 35—65, celo 70 odstotkov premoga spremeniti v olja, poleg tega pa dobimo še skoro vso one produkte kot pri suhi destilaciji, torej na ta način premog izdatno bolje izrabimo, kot pa, če ga porabljamo za kurjavo v parnih strojih. Ker so surovine za fabrikacijo umetnih olj poceni, uporabljamo namreč slabši rjavi premog in niti ni potrebno, da bi bil vodik popolnoma čist, je pri sedanjih cenah kamenih olj ta proizvodnja zelo rentabilna. Če se v praksi pokaže, da so na ta način pridobljene pogonske snovi zmožne popolnoma nadomestiti produkte, ki jih dosedaj dobivamo le iz petrolejskili vrelcev, bo lo imelo na politično in gospodarsko življenje narodov znaten vpliv, minila bo moreča skrb, kaj potem, če ti naravni vrelci enkrat usahnejo in boji za te vrelce bodo ponehali; vsaka država bo lahko doma pro-i7,vaja ta olja, kolikor jih bo rabila za svojo industrijo, saj rjavega premoga je povsod v izobilici na razpolago. Iss Mmsijq Ljoninov spomenik. Ob 9 proslavi sovjetskega prevrata so v Petrogradu svečano odkrili velikanski, 9 in pol metra visoki Ljeninov spomenik, delo kiparja Tallina. Ljenin v nadnaravni velikosti govori k množici iz oklop-nega avtomobila z roko, vzdignjeno proti carjevi palači. Spomenik je vlit iz. brona v tovarni »Krasnyj Vyboržec« in tehta 8000 kg. Sovjetski državni proračun. V seji Zvezne eksekutive se je poročalo o zveznih izdatkih v 1. 1926-27. Znašajo v celem 828 milijonov rubljev. Proračun je že drugo leto brez primanjkljaja. Dohodki znašajo 47 milijonov več kakor predvideni izdatki. Glavni vir dohodkov so kmečki davki v vsoti 300 milijonov rubljev, t. j. za 25 odstotkov več kakor lani. Vlada hoče mobilizirati vso uradniško armado, da bi končala pobiranje davkov že tekom prvega četrtletja, oktober-december. Za podpiranje industrije in elektrike na deželi bodo nakazani letos veliko večji zneski kakor lani. Amoriknnski dijaki v Moskvi. V Moskvo je prišlo zastopstvo Amerikanske visokošolske zveze, ki šteje 9 članov, med tem 2 zamorca. Amorikanci se bodo seznanili z delovanjem sovjetskih visokošolcev in njih društvenim življenjem. Obiskali bodo tudi rudnike, plavže in velike tovarne Sovjetske zveze. Lopa kopica. Sovjetska državna banka je kupila v Irkutsk u izredno veliko kepo visoko-odstotnega >samorodnega« zlata, ki telita 3.85 kg. Kot velika redkost bo ta kos shranjen v državni zakladnici v Moskvi. MEHIŠKA VLADA VSTRAJA NA RAŽT LASTITVI PETR0LEJSKIH VIROV. Mehiko. 4. dec. (Izv.) Minister za zunanje zadeve je izjavil, da je stališče mehikanske postranski in se dobivajo v tako majhni količini, , , , , , , . , da sc predelava premoga izključno v to svrho | vlade gledepetrolejskega zakona neomajno in nikakor nc izplača, zato praktično ue Dride v do- nespremenljivo. Naša dobrodelnost. (Ob 50 letnici Vincencijeve družbe.) Dr. Alfonz L e v i ? n i Ik : Sv. Vincencij Pavelski, Friderik Gianam in Vincen-cijeva družba. Ko Vincencijeva družba v Ljubljani piše zgodovino svojega 50 letnega življenja, se pred vsem hvaležno spominja svojih ustanovnikov, mož usmiljenja (Sir 44, 10), pred vsem dveh, ki sta zamislila konference krščanske ljubezni, in za njima vseh, ki so to zamisel presadili na naša tla. Prva dva sta sv. Vincencij Pavelski in Friderik Ozanam, dTugi za njima pa so dr. Gogala in njegovi tovariši. Sv. Vincencij je prvi dobrodelni krožek osnoval za gospe in sicer 1. 1617. Bil je tedaj župnik v Chatillonu les Dambes in ustanovil ondi na nasvet gospe Chassaigne in gospe da Brie bratovščino krščanske ljubezni (confrerie de la charite). Cla-nioe naj bi »kot služabnice ubožcev« pred vsem pomagale bolnikom v telesni in dušni bedi. Pravila te bratovščine, ki so še ohranjena, kažejo, da je svetnik že takrat genialno doznal načela, s katerimi je pozneje tako čudovito organiziral svet krščanske ljube-ni. Karilativno delo naj se izvršuje stalno in vseskozi urejeno in izvršujejo naj ga tudi lajiki. Pomoč pa naj prejmejo samo tisti, ki so v resnici potrebni. Kakor vsaka zamisel sv. Vincencija, je tudi to delo že od početka spremljal poseben božji blagoslov. Prva družba je v kratkem dobila 30 posestrim, na deželi in v Parizu; članice so z vnemo stregle bolnikom, mrtve spremljale na pokopališče, obiskovalo tudi jetnike, oskrbovale najden čl; e in izvrševale vsa dela krščanskega usmiljenja. Svetnik pa je z njemu lastno preudarno gorečnostjo skrbel, da ta ogenj ni ugasnil. Pri tem delu mu je pomagala plemenita (9. majnika 1. 1920. blaženim prišteta) Lui-a Marillac ali gospa Le Gras, ki je te dobrodelne družbe vodila, nadzirala Ln nove ustanavljala. Ko so se pojavile težkoče — nekatere gospe so pošiljale mesto sebe k bolnikom svojo sluznice — je pa sv. Vincencij že v pomoč pozval nekaj pogumnih bogoljubnih mladenk z dežele. Bivale so v skupnem stanovanju brez klavzure kot hčere krščanske ljubezni: Filles de la charite. Vodila jih je gospa Le Gras, sv. Vincencij jim je dal po 12 letih preskušnje prva pravila in svet je v njih, ko je došlo najvišje cerkveno odo-bre-nje, dobil kongregacijo, ld je ena najlepših ustanov krščanskega usmiljenja: usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega. L. 1634. jc sv. Vinccncij ustanovil še drugo dobrodelno žensko družbo za gospe iz »sveta« in iz najvišjih ženskih krogov, družbo gospa krščanske ljubezni (dan.es de la charite). Te gospe naj bi pred vsem stregle bolnikom v veliki bolnišnici Hotel-Dreu v Parizu; pa tudi te gospe so kmalu izvrševale druga dobra dela in pred vsem skrbele za najdenčke in stare, onemogle osebe. Sv. Vincencij je tudi moškemu svetu odprl širno polje karitativnoga deli. L. 1620. je ustanovil prvo moško dobrodelno družbo v Foleville v Amienski škofiji in naslednje leto drugo v Ivipny. Te moške dobrodelne družbe so bile v nekem oziru še bolj izvirne kakor one za ženske (Broglie, St. Vincent de Paul). Započele so celo vrsto novih dobrodelnih del (oskrba zavetišč in prenočišč, pouk in vzgoja vajencev, ureditev delavnic za br< 'Doselne, reforma beračenja) in vzbudila mnogo zanimanja, po številu pa niso mogle doseči ženskih družb. Vso tri dražbe, v marsičem najbolj izvirne izmed velikih del sv. Vincencija (Broglie) in v marsičem podlaga in vzorec modernemu karitativnemu delu, so spričale izredno življenjsko silo. Obstale so do franooske revolucije. Pa tudi ta jih je samo začasno preplavila, ne pa utopila. Družba gospa krščanske ljubezni še danes cvete v Franciji, v Angliji, v Italiji, na Poljskem, v Belgiji in v Južni Ameriki. Pa tudi dobrodelna društva za može so nekaj desetletij po revoluciji vstala v življenje v konferencah, ki so nam tako znane in ki jih je ustanovil s tovariši Friderik O/.anam (1813—1853) za karitativno delo v modernem svetu, v duhu in po načelih sv. Vincencija Pavelskega. Tako tudi v teh konferencah živi dalje sv. Vin- oencij in z njim njegovo delo »za Boga in ubožce«. * L. 1831. je prišel 17 letni Ozanam na univerzo v Pariš. Valovi julijske revolucije (1830) se še niso polegli in proti-kršoansko gibanje je sila narastlo. Pa katoličani niso počivali. Še je živel Chateubriand in njegova učinkovita beseda, še Impere, živa apologija krščanstva; Montalambert in tovariši so začeli izdajati 1'Avenir (1830) in Lacordaire je otvoril svoje konference. Tudi krščanskega idealizma prekipevajoči 0*an«im je s tovariši sxxH, da se mora tudi nekaj za krščansko stvar storiti med akademiki. Pogumno so nastopali pri predavanjih, se udeleževali procesij in branili versko misel pri disputacijah ali, kakor so jih dijaki imenovali, pri konferencah. Ozanam pa je kmalu spoznal, da to mrzlično delo ne rodi toliko zaželenih 6adov. »Treba je več delati, manj pa disputirati,« je rekel in ustanovil s tovariši prvo dobrodelno konferenco. Meseca maja 1832 se je sešlo z njim na njegovo pobudo šest akademikov v prostorih čosnika >Tribune catholique«. Predsedoval je urednik Eiranuel Bailly. Bili so sami mladi ljudje, samo eden je imel več kakor 20 let. Še imamo opis te prve konference. Otvorili so jo z molitvijo in potem razpravljali, kako bodo obiskovali ubožce po hišah. Sklenili so, da zaprosijo znano sestro usmiljenko Rozalijo, da jim da seznani ubožcev in jim pomaga z nakazili (boni) za živila. Konferenco so zaključili s kolekto in molitvijo. Kakšne namene je nosil 0'anam v srcu, ko je osnoval konferenco? Sam je to ponovno ob različnih prilikah poudaril: »Mi dijaki tu v Parizu smo kakor ptice selivke, ki so se za nekaj časa oddaljile od domačega gnezda in ki nad njimi plava nevera, plena željna ptica roparioa verske misli... Važno je torej, da se ustanovi društvo za mlade katolike, kjeT najdejo prijateljstvo, podporo, zgled in versko-rodbinsko življenje; kjer starejši tovariši sprejen-ajo na novo došle in jim nudijo neko moralno gostoliubje. Najmočnejša vez, počelo pravega prijateljstva, pa je ljubezen. Ljubezen pa ne more bivati v srcu pri številnih ljudeh, ne da bi se ne pokazala na zunaj. Ogenj je, ki ugasne brez hrane, in hrana pri ateljstva so dobra dela. To društvo smo pred vsem ustanovili zase in, ako smo obiskovali ubožce na njih stanovanju, se je to zgodilo bolj zaradi nas kakor zaradi njih, da bi mi boljši postali in da bi bih vredni prijatel:stva.« »Bili smo skupaj v društvu z materinlisti. Saintsimonisti, Fourieristi, deisti. Ko smo katoliki poudarjali čudovita dela krščanstva, pa so nam rekli: .Prav imate, ko govorite o pro-šlosti krščanstva; prejšnje krščanstvo je delalo čuda, sedanje je mrtvo. Hvalite se: katoliki smo, kaj pa delate? Kje so dela, ki spričujejo vašo vero in ki bi nas nagnila, da jo spoštujemo in sprejmemo?' Prav so imeli, ta očitek smo zaslužili. Zato na delo! Osem nas je bilo in ustanovili smo društvo; Beg ga je ustanovil.« »Ali ne živimo, kakor prvi kristijani sredi pokvarjene civilizacije in propadajoče dražbe? Poglejmo na svet. ki nas obdaja. Ali so ti besratini in srečni ljudje veliko boljši kakor oni, ki so odgovarjali sv. Pavlu: ,0 tem te bomo poslušali drugikrat.' In ti ubožci, to ljudstvo, ali so bolj prosvetljeni. ali jim je bolje kakor onim. ki jim je prepovedoval apostol? Za enaka zla potrebujemo enakih pomožnih sredstev. Zemlja je omrznila. mi katoliki imamo dolžnost, da ji vdihnemo ogenj ljubezni; na nns je. da obnovimo dobo mučencoiv. Zakaj biti mučenec. je možno vsem kristijnnrm; biti mučenec se pravi, dati življenje za Botra in za svoje Ivrate: se pravi življenje žrtvovati, naj se ta žrtev naenkrat daruje kot žgal,ni dar ali pa počasi kot kadilnd dar na oltaftu. Mučenec biti se pro vi: ne-besem vse darti. kar smo prejeli, premoženje, kri, dužo.« »Ljudje naših dni se mi zde, da so podobni potniku v evangeliju. Na potu. ki jo iim je odi; a-al Kristus, so jih napadli roprrji. slabi ljudje, ki so jim vzeli, kar so imeli: zaklad vere in ljubezni. Nfige in v bolečinah so jih pustili ležaiti ob potu. Prišli so pTavi duhovniki in levitje, se približali trpinu in mu hoteli pomagati, pa jih ni poznal v svoji blaznosti in pahnil jih je od sebe. Zato pa pristopamo mi, svetni Samarijanci, ljudje slabotne vere, k bolniku. Mogoče se nas ne bo bal in poskusili bomo, da ogledamo njegove rane, vanje vlijemo olja in mu govorimo tolažilne besede. In če spregleda, ga hočemo izročiti rokam onih, ki jih je Bog postavil za varihe in zdravnike duš.« »Ako je v srednjem veku mogel bolno družbo ozdraviti samo velik izliv ljuhe-ni — pred vsem po sv. Frančišku Afriškem —, ako ie pozneje novo trpljenje našlo usmiljene roke sv. Filipa Nerija, sv. Janeza od Boga, sv. Vincencija Pavelskega. koliko ljubezni, vneme, potrpežljivosti potrebujemo zdaj, da ozdravimo trpljenje siromakov, ki so toliko bolj potrebni pomoči, ker so navrgli tudi dušno hrano, ko niso imeli kruha?« Kakor vidimo, pomeni Ozanamu karitativno delo izredno veliko. Vez bratstva bodi akademikom, pot posvečevanja samega sebe. živa apologija krščanstva in najuspešnejše sredstvo za pokristjanienie sveta. Uspeh konferenc je bil viden. L. 1835. so bile v Parizu štiri konference, Štiri tudi izven mesta; nove pa so tedaj ustanovili tudi v Belgiji. Z uspehom je rastel Ozanamu pogum za nove, nadaljnje naloge. »Ljubezen ne sme gledati nazaj, vedno samo naprej, ke» je Število skazamih dobrot vedno zelo zelo majhno, in je sedanja in prihodnja beda, ki jo hočemo lajšati, neizmerna.« Angel varih in zaščitnik konference je bil od početka sv. Vincencij Pavelski. »Sveti zaščitnik nI društvu prazno, nemo kazalo, kakor sv. Nikolaj, sv. Dionizij gostilni; ni samo častitljivo ime, ampak tip, ki ga skušamo v sebi upodobiti, kakor je upodobil svetnik Jezusa Kristusa... Ni dvomiti, da je sveti Vincencij Pavelski zla in potrebe naše dobe videl naprej; zakaj ni bil mož, ki bi bil zidal na pesek ali samo za en dan...« Ozanam je ostal duša konferencam in preprost delavni brat vse dni svojega, žal prekratkega življenja. Tudi potem, ko je bil že sloveč profesor v Parizu in je kot literarni hietorik razvil čuda plodovito delovanje in se vrh tega intenzivno udeleževal političnega življenja (18-18), je obiska val bolnike kakor prej in vedno i znova netil ogenj krščanske ljubezni. Ko je dogorel v vsem tem delu in naposled iskal zdravja v milejšem podnebju, je še na tem zadnjem potovanju povsod navdušeno nastopal za konference sv. Vincencija. Tako je samo nekaj mesecev pred smrtjo ustanovil dijaško konferenco v kolegu Tolomei v Sieni. Izvajal je pri tej priliki: »Otroke bogatih hiš imate v zavodu; kako blagoslovljen pouk je to, da se jim utrdijo mehka srca, da se jim pokažejo ubožci; da se jim pokaže Gospod Jezus Kristus, ne samo na slikah velikih mojstrov, ali na oltarjih v zlatem siju, ampak da se jim pokaže Gospod Jezus Kristus in njegove rane v ubožcih... Ti mladi gospodje morajo vedeti, kaj so lakota, žeja, uboštvo; videti morajo nesrečnike, bolne starše, jokajoče otroke; te morajo videti in jih vzljubiti.« Ozanam je kot svetnik umrl 8. septembra 1853. Nad tisofl Vincenciievih bratov je bilo šlo že pred njim v večnost, ostala pa je še mogočna armada, ki se je od dne do d,ne množila. Ze 1. 1880. je bilo 4200 konferenc, ki so štele 83.000 članov. L. 1914. jo bilo na celem svetu približno 7500 konferenc s pri. bližno 130 000 člani. Obe številki še vedno naraščata, pomno-žujeta se letno s 250 novimi konferencami in 4000 novimi člani In premnogi izmed teh tiso5ev že molijo, da kmalu sv. Vincencij dobi tovariša na oltarju, konference pa še enega zaščitnika, blaženega Friderika Ozanama. In naši možje usmiljenja, ki so ustanovili prvo konferenco sv. Vincencija Pavelskega 1. 1876. v Ljubljani? Ko danes gledamo na bogato dediščino njihove životvorne krščanske ljubezni, kakor jo je ob petdesetletnici podrobno raziskaz.al slavnostni govornik, moramo reči: Dr. Gogala in tovariši so bili pravi učenci sv. Vincencija Pavelskega in Friderika 0:anama, dalekovidni, širokopotezni in nad vse požrtvovalni možje. Nešteti jiin dolgujejo največjo hvaležnost za podeljeno pomoč, vsi pa jim dolgujemo zahvalo za sijajen zgled karitativnega dela. Ali bomo ohranili nihove osnove in naprave sveže in jih spopolnili tako, kakor zahteva stiska sedanjega časa? Trdno upamo, da se to zgodi; krščanska ljubezen še živi vsepovsod med nami. Treba samo, da vsi prav živo spoznamo potrebnost modernega karitativnega dela v zmislu, kakor je to naglašal O anam in je to ob petdesetletnici izvajal cerkveni govornik; treba samo, da bomo karitativno delo Lzvrševali z vidika in i nagibi, kakor je to poudaril tretji referent ob petdesetletnici. Tako upamo in trdno pričakujemo novih sadov na drevesu krščanske ljubezni, ki so ga zasadili pred petdeset leti naši plemeniti predniki; »ljubezen nikoli ne mine« (1 Kor 13, 8). Prior Valerijan Učak Humanitarna Zgodovina 50 letnega delovanja Vincencijeve družbe med Slovenci, osobilo v Ljubljani, je častna in plodovita. Imenitni gospodje in preprosti možje so si v teh letih kot bratje segali v roke ter ustvarili dela, ki so kot bogata dedščina sedaj v naših rokah. Cas pa je danes povsem drugačen nego takrat, ko so pred 50 leti prvi Vincencijevi bratje započeli svoje plemenito delo. Velike in močno razpredene organizacije stoje danes na po-zorišču, ki poleg nas posvečajo svoje moči človekoljubnosti; vrše pa svoje delo ločeno od nas, ker so jim načela, po katerih delamo mi, docela tuja. V mislih imam one človekoljubne or- Josip Fr. Knaflič: II. Vprašuješ me, prijatelj v Bosni, kako je pa kaj z redom na Slovenskem. Hvala, n« morem .se v tem oziru nič pritožiti. Dočim se tam doli na jugu v vseh teh letih novega državljenja nobena oblastnija razun davkarije za mene niti zmenila ni (da bi bil kdaj prišel s katero navzkriž, o tem pa sploh ni govora), se tu v Ljubljani še nisem, kakor se tako reče, dobro usedel, ko sem že postal predmetom živahne pozornosti in tople bri-ge raznih uradnih mest, da, celo dva detektiva sta se skrbno zanimala za moje privatne in siceršne razmere... Ampak nikar, prijatelj, kaj napačnega ne misli in ni* se ne boj! Ne: vse je šlo v popolnem redu, strogo po predpisih, in brez najmanjše šikane; nasprotno: z vso obzirnostjo in blagohotnostjo, v kolikor je ista wradno dopuščena. In se je vse tudi uredilo v obojestransko popolno zadovoljnost. Tako da imam zdaj to pomirljivo gotovost, da •živim z vsemi faktorji, ki skrbno bdijo nad mojim državljanskim blagrom in ne-blagrom in ki jim jo takorekoč izročeno moje državljansko življenje, da ga vodijo po pravih tirih, v najkorektnejšili odnošajib. Na kar sem nemalo ponosen. Kajti rečem ti, prijatelj, preje pojde kamela skozi šivankino uho, kakor pa da bi ti. človek božji, ki hodiš po Slovenskem, ne zadel kje ob to gosto mrežo javnega in splošnega reda od katere si vsestransko obdan, a kaj še-le, da bi se mogel kje zmuzniti skozi... - Ampak, vidiš, prijatelj tam na jugu, to pa je zopet tista dobra stran, da si znotraj te mreže popolnoma na varnem... Da imaš zavest, nič se mi ne more zgoditi. Da se lahko zsmeseš na ta red in njegove organe. Kar tam pri vas, kakor veš, ni povsem sigurna stvar. Torej na Slovenskem se ti pač ne moro zgoditi, da te kakšen ekscentričen »sreski« brez vsakega vzroka, samo da ti pokaže svojo moč, posadi v zapor in te tam drži v svojo zabavo, dokler se mu poljubi; in ti nobena pritožba nič ne pomaga, ker nesrečnik nisi od vladne stranke. Takšni ekscen-trični uradniki bi bili na Slovenskem nemogoči, kakor tudi nemogoče strahotne stvari, ki so se dogajale n. pr. v Srbiji pri zadnjih občinskih volitvah. Sicer je bilo tudi na Slovenskem še v nedavni preteklosti nekaj dogodkov, ko se je zdel ves javni in pravni red na glavo postavljen. Toda takrat še nisem bil tukaj in zato nimam o tem lastno sodbe, reči pa moram, da mi je po razmerah, kakor sem jih sedaj našel, nepojmljivo, kako je sploh moglo priti med Slovenci do takih obžalovanja vrednih pojavov. Jaz, kakor rečeno, moram ta splošni red, ki vlada tu na Slovenskem, le pohvaliti, — merjen seveda po južnjaških pojmih in izkušnja h o redu. ki sem jih prinesel seboi. Domačini utegnejo biti o tem redu drugačnega mnenja in ga najti pomanjkljivim. Vsekakor vlada na Slovenskem v vsakem pogledu brezprimerno boljši red kot pa po drugih krajih naše države, kar je v ostalem od prijateljev in neprijateljev priznano nesporno dejstvo. Saj je to tisti slovenski red, ki je že v prvih prevratnih dneh vzbujal toliko občudovanja po vsej državi. Ko je bilo drugod še vse narobe, pri Slovencih pa šlo že vse gladko kot po loju... vsak bil na svojem mestu, tovarne delale, vlaki vozili točno na minuto... In ko je kmalu dospel v Sarajevo prvi vagon iz Slovenije s kavo, sladkorjem, rižem, oljem — stvarmi, ki jih tam v Bosni zadnja tri vojna leta sploh nismo več poznali ... In ko na belgrajskih hišah ni bilo še ne vrat ne oken, a je tam že sedel slovenski uradnik in uradoval... Tedaj je tam na jugu vse strmelo in hvalilo: Da, Slovenci 1 Ti so mojstri. Ti nam bodo državo že uredili, kakor je prav. — In ti Slovenci potem niso znali urediti niti lastne dežele, kakor je prav, kaj še-lo državo, ampak so prepustili, da jo dene jo v reJ drugi, — to je: spravijo v tak red, kakršnega imamo danes. Toda to spada na drug list. In naj ti tu, prijatelj, dalje pripovedujem o slovenskem redu, za katerega si povprašal, in pred katerim sem, kakor vidiš, zadobil velik rešpekt. S čemer pa še ni rečeno, da mi je tudi vseskoz všeč. Ne. In čisto zaupno povedano, prijatelj, takorekoč med štirimi očmi: jaz v svobodi dresirani Bošnjak se znotraj teca stro- gega in natančnega slovenskega reda nič prav dobro ne počutim in mi je še vedno težko se nanj privaditi. Zakaj z redom je pravzaprav tako: Red je sicer potrebna in na sebi tudi simpatična stvar, po dragi strani pa je zopet dejstvo to, da čim večji red, tem manjša svoboda. Na-ravno: po gozdu se svobodnejše giblješ kot po parku in po pospravljeni sobi ne moreš prevračati kozolcev, dasi je prijetno prevračati kozolce. V Viljemovi Nemčiji je vladal per-fekten red — ali si pa mogel tam svobodno živeti? Ali te ni povsod spremljala senca pi-kelhavbe? Dočim pripovedujejo o stari Rusiji, da je bila to dežela največje svobode; samo svoj potni list si moral imeti v redu, sicer pa si bil popolnoma prost vsakega jerobstva oblastnij. Torej kakor povsod, je tudi tu poglavitna stvar: duh. Ne gre toliko za to, kakšen red ima dežela, kakor veliko bolj za lo, kakšen duh ta 'red obvladuje. Ne mislim tu seveda duha oblastnij, ker ta je povsod na svetu precej enak, ampak duha ljudstva. Ker tudi red je tu zaradi ljudstva in ne ljudstvo zaradi reda. In red se mora podrediti duhu ljudstva, ne pa narobe. Kar pa žalibog najdem ravno pri Slovencih. In ki zato tudi niso svobodnjaškega duha. Storil bi jim veliko krivico, ko bi trdil, da so svobodnjaški. Navdušujejo se sicer zelo za svobodo (narod pesnikov), tudi si domišljajo, d« «o svobodoljubni, toda svobodnjaškega duha nimajo v sebi nič ali pa le bore ^ko^Ziuaj ganizacije in naprave, ki so se otresle vsakega verskega in krščanskega vpliva. Humaniteta, človekoljubje je njihovo geslo. Mi pa se družimo pod geslom: Karitas, krščanska ljubezen, ln prav s temi udomačenimi tujkami radi označujemo delo prvih kot humanitarno dobrodelnost, za svoje delo pa uporablj&uio izraz: karitaiivno delovauje. Menda no bomo trdili preveč, če izrečemo domnevo, da so nas humanitarne organizacije začele vsaj v gotovem smislu nadkriljevati. 50 letni jubilej Vincencijeve družbe je dobrodošla prilika, da pridemo do jasnosti glede obojestranskih načel in da spoznamo, kaj hočejo oni in kaj moramo mi hoteti; tako se bomo s požrtvovalnim delom v naših Vuicencijevih konieren-cali bolj zavzeli za vzvišena načela krščanske ljubezni. Celi srednji vek pa še tja do druge polovice 17. stoletja je temeljilo vse naziranje o nravnih človekovih dolžnostih na resnici, da je človek ustvarjen za Boga in za večno srečo v nebesih. Po tej resnici je človek uravnaval ali vsaj pojmoval vse odnošaje do Boga in do bližnjega. Vse ozračje, v katerem se je človek gibal, je bilo prepojeno z zavestjo nadnaravnega poklica. Proti temu naziranju se je pojavil v 17. stoletju najprej na Angleškem tako zvani »filantropizem«. Ta nauk je zavzel nadnaravno zvanje človekovo ter oznanjal kot najvišjo dolžnost nravnega življenja pospeševanje minljive časne človekove sreče na zemlji. Kot vzhajajoča zarja prosvetljenosti se je ta nauk razširil na Francosko in od tam v Nemčijo; odoudct je prišel tudi k nam. Ti nazori so dobili velik vpliv na pojmovanje o dobrih delih na splošno, prav posebej pa še na pojmovanje o krščanski dobrodelnesti. Pod vplivom leh prosvitljcnih naukov so se razvile nekako tri vrste humanitarne dobrodelnosti. Prva pojmuje humanitarna stremljenja kot neko višjo stopinjo krščanstva, oziroma kot neko nadomestilo za krščanstvo. Zlasti prostozidarji se oklepajo tega načela. Druga vrsta utemeljuje potrebo po humanitarnem delovanju z raznimi filozofskimi naziranji, ka- 'samo to pojmovanje krščanskega vesoljstva ne rodi najlepšega kor so jih razširjali n. pr. Kant, Schopenhauer, Spencer in bratstva, pred katerim toliko hvalisano bratstvo poosebljenosti drugi. Tretja vrsta pa — najštevilnejša med njimi — se pri- močno močno zvodeni v frazo? Vernih duš dan je prižgala družuje humanitarnemu delovanju enostavno zato, krv j- tako ženica lučko tam v kotu na pokopališču na grobu obsojenega bolj moderno, nego pa delo v krščanskih dobrodelmn orga- ( hudodelca. Mimoidoči jo je vprašal, kakšne zveze ima s tem nizacijah. j zapuščenim in pozabljenim grobom. Zenica je odgovorila tole: Z vsemi mogočimi razlogi skuša tako zvani napredni svet »Mislila sem si, da je tudi (a imel nekoč ljubečo mater, pa se dati humanitarnemu delovanju prednost pred krščansko dobro- j mi je zasnrliU In mi! Ali ne verujemo, da imamo vsi istega in delnostjo. Radi se ponašajo, da je pri njih prava toleranca in skupnega Očeta, živega Boga v nebesih? Ali bi že samo pri tej resnično bratstvo; pri njih da so kritični v presojanju resnične misii lahko ostali mrzli, da ne bi po možnosti hoteli pomagati potrebnosti; oni da delajo ne glede na kako plačilo; humani- , bratu v potrebi? če pa le preradi ob bedi bližnjega ostajamo tarno delo da tudi več doseže; pod njihovo firmo da se udej- j v duši mrzli in zaprtih rok, je to samo dokaz, da premalo živo stvujejo lahko vsi ne oziraje se na kako veroizpoved itd. J verujemo v skupno krščansko bratstvo. Ni treba posebne bistroumnosti, da 'najdemo laliko od-1 Nadaljnja okolnost, razlog, ki visoko povzdiguje krščan- govor na izražene misli; zadostuje le malo skušnje na polju jsko karitas nad humanitarnim človekoljubjem, je naše celotno dobrodelnega dela, pa lahko odgovorimo na pomisleke, ki pri- krščansko svetovno naziranje. To je v priir~:----J,'-! ' hajajo od nasprotne strani. verskimi filozofskimi nazori kakor solnce v primeri z meglo. Če se humanitarnost ponaša s toleranco, ali je mar zato "-**-- -'-•■■ na strani krščanske ljubezni kaj drugega merodajno kakor resnična potreba tistih, ki iščejo pomoči? Če se oni sami sebi zde kritični, ali zato na naši strani nismo? Opozarjamo n. pr. le na način podpiranja v Vincencijevih konferencah. Če pa pričakujemo za svoje delo obljubljeno plačilo od Gospoda Jezusa, bi bilo pač umestno, da nam tega ne očitajo, temveč lepo privoščijo plačilo, o katerem oni itak vedo, da ga nikjer sploh ni. Nadaljnje pomisleke bo rešila nadaljnja razprava. dela kot takega omalovaževali ali bi ga imeli za slabo, če skušajo po mišljenju nam nasprotni krogi iz golega človekoljubja, lajšati gorjč trpečega človeštva. Človekoljubje je naravna čednost. Saj je tudi v nasprotnem taboru kljub napačnim svetovnim nazorom bogat zaklad umevanja za človeško bedo;'tudi tam je ljubezen, ki je plemenitim ljudem deloma prisojena, ali pa je posledica sto in stoletne krščanske vzgoje, v kateri so narodi zrastli do sedanje višine. Plemenite osebnosti so na polju humanitarnosti ustvarile občudovanja vredna dela in so s svojo agilnostjo dale mnogokrat pobudo za intenzivnejše delo na naši strani. Kljub temu priznanju, ki ga dajemo humanitarnemu delu. pa moramo s krščanskega stališča karitativnemu delu priznati prednost in biti o tej prednosti sami globoko uverjeni, če hočemo dosledno in uspešno vršiti naprej svoje karitativno zvrnje. Navesti želimo razloge, zakaj da krščanska dobrodelnost visoko nadkriljuje brezbarvno humaniteto. Na naši strani pojmujemo dolžnost pomagati bližrjomu veliko bolj vzvišeno nego humaniteta. Ta vidi v človeku brata. Dolžnost, sočutje, simpatija ali kaj podobnega narekava, da pomagaš v potrebi onemu, ki ti je podobnega obraza. Mi prodiramo s svojim pojmovanjem globlje. Tudi mi gledamo v trpečem človeku brata, toda ne samo kot človeka, temveč kot neločljivega uda velike božje družine, po krvi Kristusovi odrešene in spojene, za večno življenje poklicane. Bog je Oče nas vseh, zato smo bratje med seboj. Kdo bi si upal trditi, da že krščansko svetovno naziranje. To je v primeri z medlmi, brez verskimi filozofskimi nazori kakor solnce v primeri z meglo Krščanski svetovni nazor nudi popolno in vsestransko jasnost, pove nam, zakaj in kako iznajdljivo naj gojimo bratoljubje; v luči krščanstva vemo, kakšnj nagibi nas morajo pri tem delu voditi; z lučjo krščanstva lahko hitro zasledimo hibe in napake pri svojem ravnanju in sv. cerkev sama, ki je nositeljica krščanskega svetovnega nazora, je najplodovitejši fundament, na katerem se najlaglje vsaobsežna karitativna akcija izpelje. Pri tej priliki moramo izrecno poudariti, kako važno je, da nas pri krščanski dobrodelnosti vodijo pravi nagibi. Svoje Ne prihaja nam na misel, da bi vrednost humanitarnega de'o moramo vršiti vsi prežeti čiste ljubezni božje. Zaradi Boga w toi.-orro »is Ki „„ „„ ..!„>.„ in iz ijubezni do njega dela krščanska karitas. Ta ljubezen božja lahko ojunači človeka za največji heroizem v mišljenju in dejanju. Za celoten krščanski nvsterij je našel najkrajšo formulo sv. J. nez ap stol. ko je rekel: »Deiis caritas est — Bog je ljubezen.« Pojav krščanstva z vsemi skrivnostmi božjega učlove-čenja Gospodove smrti itd. nam razodeva, kako lepo izraža nepojmljivo bistvo božje tudi beseda ljubezen. Med vsemi nezadostnimi izrazi našega jezil a je ljubezen ona beseda, ki za naše srce še najbolj označuje skrivnostno notranje življenje božje. Ne modrost, ne pravičnost, ne večnost, ne vsemogočnost; Bog, ki se nam je razodel v Jezusu Kristusu našem Gospodu, je ljubezen, ljubezen, ki skrbi za vrabca na strehi, ki oblači lilijo na polju, ljubezen, ki je šla za človeka v smrt na križ. Če pa se je Bog razodel predvsem v ljubezni, je gotovo tudi za nas največje, kar moremo doživljati in kar moremo drugim dajati, ljubezen in dela, ki iz nje izvirajo. Ta ljubezen mora bili nagib za kar ialivno delo. Tudi naša karitas naj si od časa do časa izpraša vest. 13. poglavje 1. lista sv. Pavla do Korinčanov naj bi nam bilo v tem oziru ogledalo. Vsebuje neko navidezno nasprotje, v resnici pa ima preglobok pomen. Pove nam, da so mogoča dela ljubezni brez vsake iskrice ljubezni. Razodeva nam, da lahko kdo razsipa mil;jone med uboge in vendar nima za vinar ljubezni v srcu. To je pomisleka vredno tudi za nas. Nietzsche, ta cinični krilikaster krščanske ljubezni pravi, da daje strah pred ljudmi največ miloščine na svetu. Res, tudi sebičnost, častihlepje, nečimurnost si rada izposoja plašč ljubezni. V ta plašč se marsikdo ogrinja le zato, ker višji radi pripenjajo nanj svoja priznanja. Ta plašč je tudi obleka, v kateri časopisje najlaglje zazre človeka. Mnogim služi ta plašč za šport. Ker človek le ne more trajno igrati in sedeti v baru, si marsikdo ogrne plašč ljubezni in gre na dobrodelno prireditev iz golega dolgočasja. Vse to le plašč ljubezni, pod plaščem pa ni srca. In uprav ubožci imajo čuda ostre oči, da vidijo, če prihaja k njim ljubezen ali samo preoblečeno samoljubje. Takim nevarnostim mora ita naša karitas s poti, če hoče, da bo rosila njena pomoč blagoslov, tolažbo in uteho. Po teh izvajanjih pridemo do zaključkov, ki morajo bit! merodajni za naše karitativno delo. Na prvo mesto stavimo zahtevo, da naše karitativno delo ne sme nuditi samo pomoči, temveč mora biti prepojeno a pravimi nagibi. Samo če so ti nagibi čisti, lepi, plemeniti, krščanski; če so pognali kot cvet iz korenine krščanske ljubezni, smo celo nalogo izvršili — sicer ostane naše delo polovičarsko Odgajajmo se, vadimo se, da si vcepimo čiste motive v dušo za svoje delo! Na drugem mestu povdarjamo potrebo, da se karitativno delo samostojno organizira. Četudi je humanitarna dobrodelnost mnogo lepih sadov rodila, je za katoličana le nevarnost, ako bi sodeloval v teh vrstah, da ga načela sodelujočih, ki so po pretežni večini krščanskim nazorom nasprotni, ne omajajo ali ga celo zvabijo v krščanstvu nasprotno smer. Za samostojno organizirano krščansko dobrodelnost moramo biti pa še tem bolj, ker je to delo preizkušnja za cerkev samo. »Po njihovih sadovih jih boste spoznali.« Korenino vse telesne in duševne bede moramo končno vendarle iskati v nravnem zlu. Materijalna beda je pa tudi obratno nevarnost za nravnost in vero posameznega in celote. Zato moramo to nevarnost pobijati z nravno-verskimi sredstvi, kakršnih humanitarna dobrodelnost ne pozna, pa jih tudi poznati noče. Ako ho^ čemo negovati n. pr. ubožce, jim moramo, če ne prej, pa vsaj sporedno z materijalno pomočjo, nuditi tudi duhovno pomoč. Še veliko bolj velja to načelo pri skrbi za zanemarjeno mla< dino, pri pobijanju alkoholizma, prostitucije in podobnega zla. Intenzivna duhovna pomoč pa je možna samo na podlagi vere in nositeljice te vere: cerkve. Krščanska karitas, ki hoče nuditi tudi to duhovno pomoč, se mora samostojno organizirati \ okviru cerkve. Ta klic po samostojni organizaciji krščanske dobrodelnosti nas ne sme motiti, ko vendar taka organizacija praznuje pri nas že 50 letnico svojega obstanka. Te organizacije je pri nas premalo in kolikor jo je, je premalo vsestranska. V povojni dobi je pri nas razumevanje za marsikatero krščansko organizacijo nazadovalo. Gotovo je pa še danes, da ne bi našla nobena stvar v krščanskem ljudstvu toliko odmeva in razumevanja, kakor organizirana krščanska dobrodelnost. Naj vzemo tisli, ki so v to poklicani, to hvaležno delo s krepko inicijativo v roke! inalo. Ga je pa že vse veliko več tam doli na jugu, pri Srbih. In to je tisto, kar pogrešam na slovenskem redu, ki je na zunaj tako vzoren. Dočim si, kakor sem že rekel, tu na Slovenskem veliko bolj na varnem (ne sicer pred tatovi, sleparji in razbojniki, pač pa vsaj pred iz-premenljivimi razpoloženji kakega oblastnika), vendar nimaš tu tistega lahkotnega občutka svobodnosti, kot si ga imel tam na jugu. Tu občutiš vedno nekako tesnobo... Morda je to v zraku? Pa saj je alpski zrak vendar veliko čistejši, krepkejši, zdravejši od balkanskega. Od zraka torej ne more bili... Slovenci domačini seveda vsega tega nič ne čutijo. Oni so na svoj red navajeni in se v tej gosti mroži naredb, predpisov, paragrafov in pravil, pisanih in nepisanih (ta zadnja so še najhujša!), s katero so se obdali, prav dobro počulijo. In me debelo gledajo, če jim take stvari razlagam, in pravijo: Kaj? Še premalo je urejeno. Še vse drugače bi moralo biti. — Kar pravim ludi jaz, seveda v drugem smislu: Da, vse drugače bi moralo biti. Ne tako komplicirano. Življenje, družba, država, to vse, bratje, se da veliko bolj enostavno urediti... Človek bi mislil, da čim bolj je kak narod civiliziran, kultiviran, organiziran, tem manj mu je treba regulativov za pravilen-skladen potek in razvoj njegovega občestva; da se torej tak narod nekako že sam regulira v svojem življenju in vrvenju. Na slovenskem zgledu pa vidim. da. temu ni lako... Toda ... navsezadnje mi utegneš postati še nervozen, prijatel,j in me vprašati: Kaj pravzaprav hočeš? Ali hočeš imeti odpravljen ali pa vsaj reduciran slovenski red? Ali ti je paragrafov preveč? Ah, ne. Paragrafi mi niso nič na poti in radi mene jih Imajo Slovenci lahko en milijon; kar hočem, je samo to: nsj bi te paragrafe malo manj uporabljali drug proti drugemu in svoje medsebojno razmerje gradili bolj na vzajemnosti in prijateljstvu kot pa na takozvanih pravicah in postavah; naj bi si med seboj več zaupali in se malo bolj radi imeli; naj bi se toliko ne prepirali, ampak so bel j med seboj razumevali; naj bi rajši premišljevali, kako bi si medsebojno pomagali, ne pa samo uveljavljali svoje pravice drug proti drugemu... in sploh naj bi ne bili v medsebojnem občevanju tako silno regulirani, formalni, hladni in distancirani. In pa taki suhi birokrati naj bi nikar ne bili, vsi skupaj, od velikega pa do malega. Naj bi ne rezonirali samo o pravici, ampak tudi o ljubezni. Naj bi se ne sklicevali pri vsaki stvari na to, kaj pravi postava, ampak se rajši vprašali: kaj pravi srce? Hišni gospodar, ki revnega najemnika zalo, ker mu ne more plačati, ali pa iz kakega drugega vzroka, sredi zime vrže na cesto, ima tudi postavo in pravico na svoji strani; toda ta pravica je kruta, brezsrčna. Birokratičnega duha so se navzeli Slovenci v vsem, znotranje in zunanje, v misije- j nju, govorjenju, ravnanju in občevanju. Sami ' tega ne opazijo, ali človeku, ki pride od drugod med nje, udarja v nos vsepovsod zatohel kanclijski zrak. Na trgu. Neka prodajalka je postavila Ija svoj voziček in se odstranila; najbrže radi nujnega opravka. Postavila pa ni vozička prav, in zaradi tega splošno razburjenje med drugimi prodajalkami. Sicer ni voziček prav nikomur na poti in prostora je tam še najmanj za deset lakih vozičkov. Ampak voziček ne stoji prav. Stvar ni v redu... protesti... Kaj se to pravi, tako pustiti? — Kje je komisar? — še sitnosti bo imela! (V čemer je že tudi želja, da bi imela sitnosti!) — In nobena roka se ne zgane, da bi postavila voziček tako, kakor je prav. Ne: oblast mora uradovati. Tako zahteva pisani in nepisani slovenski red! — Birokratizem ... Eno kilo jabolk bi rad. Prodajalka me sili, naj vzamem vse, kar ima še v jerbasu, dež je, mraz, rada bi že šla domov. Vzamem vse, pet kil jih je. A ko plačujem, mi manjka ena krona. Imam stodinarski bankovec, pa spet ona nima toliko drobiža. V bližini pa nikogar, da bi nama zmenjal. Poldne je, trg prazen. Predlagam: Plačam to krono drugikrat, saj spet pridete? — Da, v soboto, toda ... Velika zadrega, mučna situacija. Končno jo rešiva tako, da gre ona nekam /menjat, jaz pa stražim med tem njen jerbas. Hadi ene krone 1 Poslovanje kot v kakšnem državnem podjelju... Birokralizem. V gozdu srečam revno ženico, ki nabira suhliad. in Drideva v pogovor. Ona Da mi pripoveduje samo o tej in oni občinski na-redbi... to je pravično, ono je krivično..« in pa da treba tudi za revne sloje kaj storiti... Sloje! Srce se mi je skrčilo pri tej besedi. Ali si, prijatelj, preje kdaj slišal to besedo iz ust priprostega človeka iz ljudstva? In po gozdu je zadišalo po kancliji... No, prijatelj, kaj praviš k redu, ki je zbi-rokratiziral cel6 ženske? Kje more poleni biti v njem še kaka iskrica svobodnjaškega duha? In kdo se more v takem redu sploh dobro počutili? Jaz že ne. Da bodete zadovoljni z res dobrimi.- \ vrvarskim! izdelki zato je treba naroČiti tako blago le pri I. N. Adamič Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31 Misnitiu i HirlMro, VttrUltU 29 Ur Mauliu SuU« 4, w Kulturni pregledi Dr. P. Roman L. Tominec, O. F. M.: Vladimir Levstik in njesova polemika. (»Jutro, št. 277, dne 1. decembra.) Gnston vojvoda de I.čvis: »Noblesse oblige...< (»Plemenit rod nalaga obveznosti .. .<) Vladimir Levstik: »Čvrst neresec sem .. .< (»Jutro«, dne 1. dec. 1926.) Ko sem prebral Vladimir Levstikov zagovor v omenjenem »Jutru«, sprva nisem mogel verjeti svojim očem. Bral sem ponovno. Tedaj mi je postalo jasno, odkod ta veter. Levstik piše namreč sam o sebi: »Čvrst neresec sem« — potem seveda je umevno — zakaj odličen rod ali pasma nalaga obveznosti in kdo sme zahtevati, da se kdorkoli izneveri svojemu rodu? Saj vemo že iz Prešernovega »Orglar-čka«, kako ga je Bog podučil: »Pusti moj'ga slavca peti, kakor sem mu grlo vstvaril« — zakaj ne bi veljalo isto — mutatis mutandis — prav tako pri »čvrstem nerescu«? Podrobne lastnosti opisuje klasično že Brehm iu pri nas Erjavec. Po vsem tem bi niti ne dajal odgovora. Toda Levstiku je ušlo nekaj pomot, ki Jih je treba javnosti razložiti in pojasniti. Levstik trdi, da je »hotel napisati delo s pozitivnim idejnim in nravstvenim temeljem, delo, ki bi bilo sodoben odmev Vodnikovi »Iliriji oživljeni Namen je bil lep. Ampak ne zanima nas hotenje Levstikovo in njegovi načrti, temveč njegovo delo, ki ga je izročil javnosti. In to delo je, ponavljam še enkrat — političen šund, ki nima z umetnostjo nič opraviti. In to delo nima ne pozitivnih ne nravstvenih vrednost ne temeljev, ker do danes ni pozitivno delo sejati razdor in neslogo in zlasti bi tega ne smel delati pisatelj, ki hoče biti umetnik. >Pravica kladiva« pa je milo povedano zlo-kobno ščuvanje. In tudi ni nravstvena, ker iz zelo prozornih namenov tipizira gotov stan in ga postavlja na sramotni oder. Če potem euega duhovnika v par vrstah mimogrede pohvalno omeni, s tem ni zabrisano, kar cela knjiga na široko pripoveduje in razpravlja. »Pravica kladiva« naj bi bila sodoben odmev .Ilirije oživljene'! Gospod Levstik naj prečita še enkrat Ilirijo oživljeno in svoje žalostno dete. Kolika razlika! Pri Vodniku — čista domovinska ljubezen, ena domovina brez sovraštva, nihče ni izključen — pri Levstiku: od prve do zadnje strani toliko scen in prizorov, ki so vse prej kot odmev ,enovite, srečne', složne Ilirije oživljene. Kako bi smela biti domovina kalerikrat drugačna kot vse objemajoča in vse ljubeča? Storije o sporu med Mihom in Janezom nihče ni zahteval in je nihče, bodite uverjeni, ne pogreša. Ampak tudi zgodovinske povesti se dajo pisati umetniško. »Pravica kladiva« žal tega pridevka ne zasluži. Potem Levstik razlaga, kaj je njegova povest: »Slika življenja, trpljenja, hrepenenja in doživetij peščice slovenskih vaščanov v komaj minuli dobi, ko se je odiočala bodočnost za mnogo sto let in ko je dobivalo vse, kar je bilo med nami dobrega in zlega, deseterno usoden pomen. Slika dobe, ko so rodila i svetla i črna semena; dobe, ko je zgodovina s krvjo pisala v zemljo Buhega bajarja, na stene ljubljanskih in goriških kazemat, graških ječ... itd.« Tako povest bi tudi jaz in z menoj še marsikdo z užitkom bral. Toda med načrtom Levstikovim in med delom zija prepad, ki ga ne premosti nobena Se tako izbrano nelogična dialektika. Zakaj v cerkvi rode samo črna semena? Čemu naj potem vse zlo časa pade na duhovnika, ki je risan dosledno kot človek, ki prinese razdor v do tedaj mirno vas, ga neti, podpihuje, zavaja, uči javno in zasebno sovraštvo, izdajstvo in vse slabo? Zakaj vse, kar je slabega v vasi Ravne pride šele po župniku Vojski? Knjiga tako govori, Vladimir Levstik, in »vsa dialektika starih bab, slabih pridigarjev, in vseh, ki se bore s potvorjenimi razlogi«, ne spravi tega s sveta. Da se je med vojno marsikaj »dogajalo«, je res, toda preprozoren je namen oblatiti in umazati en stan, postaviti ga za vsako ceno, tudi za ceno poštenosti, časti in objektivnosti na sramotni oder slovenske in jugoslovanske javnosti. Zakaj je tisti nečedni junak ravno duhovnik-župnik, rakaj se piše ravno vojska, zakaj so vsi piopalice, zakaj iz-dajavec, morivec pristaš SLS, Orla itd., vse to vendar ni gol slučaj ali umetniška intuicija?? Zakaj rodi vse nasprotno sama svetla semena? Sokoli so mučeniki in narodno zavedni ter se cedo plemenitosti in čednosti. Ali je tudi to slučaj in intuicija?... In to so stvarni dokazi, ki jih govori knjiga! Dokazi, ki dovolj jasno kličejo o neumetniški tendenci Levstikovega dela... Tendenciozno-političen šund, in sramota je za Vodnikovo družbo, da je prav ona izdala tako brošuro. Da pa je bilo med vojno v vseh plasteh naroda mnogo suženjstva greha in slabosti, je znano. Toda v vseh stanovih: profesorjih, pisateljih, častnikih, duhovnikih, sodnikih in uradnikih — m kdo tega ne ve? Ve pa vsakdo, ki količkaj objektivno sodi, da slovenska duhovščina s Krekom na čelu takega sramotnega odra ni zaslužila. Nadal ie Levstik velikodušno priznava nekaj »slabosti« v svoji povesti ter z grandiozno gesto uči, kako bi ga ,čvrstega neresca* moral prijeti. Vladimir Levstik lahko verjame, da tudi jaz dobro poznam Tolstega, Dostojevskega, Flauberta, Balzaca in njegovo veličastno »Človeško komedijo«, ki sem jo ponovno bral z velikim užitkom. Poznam tudi Stendhala in še nekaj drugih, če vam je prav. Če se kdo izmed navedenih kakorkoli norčuje in najsi biča karkoli, berem res z užitkom in si mislim svoje, če ne morem soglašati. Toda njih bičanje je duhovito, je zavito v dovršeno formo. Toda da bi »Pravico kladiva« primerjal s Stendhalovim »Le rouge et le noir« ali morda s Flaubertom, ali celo z Balzacom, ne, to mi res ni prišlo na um, iz enostavnega razloga, ker leščerbe ne primerjamo s solnci in zvezdami. Pa tudi z Jakličem ga žal ne morem, Podgoričan je pa isti kot Jaklič, kar bi smel Levstik kot slovenski literat vedeti. Tako na ljubljanski univerzi kot v Mona-kovem je stolica dialektike izborno zasedena. Na teh dveh univerzah sem se jaz dialektike učil. Da pa dandanes duhovniki ne citiramo samo sv. očetev, ampak tudi še kaj drugega, ve vsakdo, ki pozna nekoliko cerkveno znan-stvo, če Levstik ne, ni naša krivda. Kar se tiče sv. Frančiška, ki ga, mislim, bolj poznam kot Vladimir Levstik, omenim samo to, da Fra Sole nikakor ni bil cunjica, ki bi se lahko vsakdo vanjo obrisal. Je znal biti odločen. Duhovnike pa je učil spoštovati Ln celo slabe. (Prim. Testamentum S. P. N. Francisci.) Močno dvomim, da bi do prvega decembra 1926 prebralo »Pravico kladiva« 50.000 ljudi. Še bolj pa dvomim, da bi bili vsi s tako slepoto udarejni kot misli in upa Levstik. Je le prejasen namen in tendenca. Če Levstik in z njim Vodnikova družba nista dosegla tega namena, res ni njihova krivda. Prizadevali so si, če pa ne gre ... Do literarne pravde mi za enkrat ni, res nimam časa. linam šolo in še drugega dela dovolj. Da je Mahnič narodnost proglasil za poganstvo, je ali krvava nevednost ali pa zavestna laž. (Prim. Mahnič, Več luči, str. 156 si.) Res je pa, da je Mahnič obsojal vsak pretirani nacionalizem, ki ga obsoja vsak pameten človek. Argumentum ad hominem — italijanski fašizem menda vendar ni odobravanja vreden! Kako da se skrivam za Vodnikov hrbet? Prvič se sploh ne skrivam, ker sem pošteno povedal svoje ime. Potegujem so pa za njegovo miselnost, ki je bila zdravo narodna. Bil je član naše provincije sv. Križa v Sloveniji in ker je zloraba njegovega imena in mišljenja tako »umetnost« pošiljati med slovenski narod. »Pravica kladiva« pa on ne bi napisal, je imel preširoko obzorje in bil preveč cosmo-polita, četudi zaveden Slovan. Gospoda in sekundantje, slavni Don Qui-xote je tudi že v naprej slavil zmage in pokopaval mrliče. Pa mu je spodletelo. Smejemo se pa še danes njemu in Sancho Panzi. Das Liubljanaer Theater. - (Odgovor »Morgenblattuc). Pod tem naslovom se je splašil dne 27. novembra 1026. zagrebški »Morgenblatt« in priobčil »ein allgemeines Bild des sloveniscben T h ca te rs* izpod peresa nekega gospoda 2. (pogum za podpise gre vedno bolj v klasje). Ta splošna slika pa je po mnenju gospoda Ž. doslovno takale: »Stara slovenska gledališka umetnost se je izživela, nove pa si Slovenci niso mogli ustvariti, in si jo najbrž tudi nikoli ustvariti ne bodo mogli, ker zaradi svojega narodnega značaja ne morejo dati niti dobrih komikov niti dobrih tragedov. Kakor vsi mali narodi, tako pogrevajo tudi Slovenci v vseh območjih kulturnega udejstvovanja več kot povprečnih talentov ali celo genijev. To pomanjkanje je posebno občutno v gledališki umetnosti. Vse, kar so Slovenci doslej na tem polju ustvarili, mora označiti objektivna kritika le za prehodno stanje med di-letantizmom in pravo umetnostjo. In dočim so gledališča drugih narodov lo stanje že davno premagala, je upanje Slovencev, da ga bodo sploh tedaj premogli, pač zelo majhno. Bivšim in sedanjim igralcem sicer ne moremo odrekati neke marljivosti in veselja do dela, vendar bi bila trditev, da so med njimi tudi veliki gledališki umetniki, več kot predrzna in subjektivna.« Potem raztrga še malo slovensko občinstvo in slovensko kritiko, ogrdi ljubljansko opero in njene pevce, ozmerja ljubljanski dramski repertoir, stoka za slovenskimi komedijami in pomiki, tragedijami in tragedi, ki jih Slovenci nimamo in maestoso zaključuje svoj »Gstanzk z besedami: »Will das Ljubljanaer Tkeater besser gedeihen und sich wahre kunstliebende Frenudo schaffen, mufi ee einige guten Krafte von aufien, im Notfalle auch aus dem Auslande heranziehen.« V drugem delu tega članka je marsikaj resničnega, drobtinice, ki jih je dopisnik lahko prepisal iz naših kritik Mene zanima predvsem prvi del, kaj bo, kakor pravi g. 2. -.splošna slika slovenskega gledališča' Ce bi živeli v predvojnih avstrijskih časih, bi mislil, da je oče tega izpovitka kakšen zagrizen obmejni nemškutar, ki po Auerspergovem vzorcu laja v slovensko kulturo. Srednjeveškemu zaostalemu junkru bi Človek toke in podobno izbruhe še morda odpustil in mu jih končno tudi spregledal. Stvar pa postane drugačna, če je anonimni dopisnik Slovenoc, vrhtega še iz Ljubljane in si razen tega upa še pisati o našem gledališču javno in v tuiorn jeziku. Enrilo Splošno priljubljen kavni nadomestek, okusen i cenen- Dobiva se v vse& dobro asortfranlO koloniialnIO trgovina Mislite torej gospod 2., da Slovenci že zaradi svojega narodnega značaja ne moremo imeti dobrih tragedov in komikov? In da je pomanjkanje slovenskih talentov posebno v gledališču močno občutno? In da bi bile trditve, da so med našimi igralci in pevci tudi umetniki, več kot predrzne in subjektivne? Mislite? Pa poglejmo. Prvič vas moram opozoriti na uvaževanja vredno dejstvo, da so slovenske gledališke umetnike ocenile že razne (tudi neslovenske) kritično kapacitete, tako, da vašega prispevka v tej smeri res ni mogoče primerno uporabiti in se torej tudi naši gledališki zgodovinarji radi vaših ugotovitev ne bodo iz obupa pobesili. Drugič pa vam bom naštel — kar na slepo — nekaj imen, ob katerih bi vsakega resnega gledališkega obiskovalca minilo premišljevati ali so več kakor »Obergangsstadium zwischen Dilettanlis-mus und der eehten Kunst. < Na primer, iz prve naše igralske generacije: Vela Nigrinova, Zofija Borštnik-Zvonarjeva, Ignacij Borštnik, Tone Verovšek (ki je bil celo komik, glejte). Iz druge generacije: Marija Vera, Hinko Nu-čič, Milan Skrbinšek. Iz tretje: Mila Šaričeva, Vika Podgorska. Iz prve naše pevske (operne) generacije: sopranistke Verhunčeva, Ferlugova, Irma Polako-va; tenoristi: Fran Trtnik, Fran Gerbič, Fran Bučar, Naval-Pogačnik; baritonist Josip NolH. Iz druge generacije: tenorist Josip Rijavec; baritonista Josip Levar in Robert Primožič; basista Julij Betetto, Josip Križaj. Iz tretje: Marijo Šimenc in Adrijan-Moric (član opere v Pragi). Štiri in dvajset jih je. Štiri in dvajset v komaj petdesetih letih. Ali vam to ni dovolj, gospod 2.? Ce vas zanimajo natančnejši podatki, se oglasite, vam bomo svetovali pa še literaturo! Ampak zakaj se razburjate, če o teh stvareh nimate poguma? Potolažite se, gospod 2.: če bi imeli Slovenci v naši državi toliko denarja, kakor ga imajo Hrvatje in Srbi ln bi si mogli vsaj polovico slovenskih gledaliških umetnikov obdržati doma, potem bodite uverjeni, da bi posekali v drami tn operi ne samo vsa jugoslovanska gledališča, temveč, da bi — posebno o operi — mirno lahko tekmovali tudi z dunajskimi ali drugimi veIikome3tnimi gledališči! Tako pa vam je, hvala Bogu, tudi še nadalje na prosto dano, da iščite naše umetnike pri drugih narodih, nam pa se rogate še naprej, da si moramo pomagati »mit einigen guten Kriif-ten von auflen, im Notfalle auch aus dom Auslande«. Ali mislite morda, da vam bo naša vlada naredila vesolje in radi podobnih duševnih izrod-kov slovenska gledališča zaprla? Ne bo nič. gospod 2.1 Potresite se s pepelom, raztrgajte oblačila — potem se pogreznite vase in spoznajte svoje napake (samo z ozirom na Članke seveda, saj jih sicer ne poznam): priznajte, da ste 1. skrajno nevodni, ker veste o našem gledališču manj kakor vedo Nemci, Italijani, Hrvatje in Srbi, Bolgari in Cehi; 2. zelo predrzen, ker pišete javno o predmetu, o katerem nimate pravega pojma in 3 da ste vrhtega še nekoliko strahopetni, ker si svojih izdelkov ne upate niti podpisati. Ce nočete kesarija — potem pa kar po tej poti naprej, gospod 2.! (A prosim: podpišite se drugič, če le mogoče!) Začetek je dober in »Morgenblatt« bo napravil z vašimi gledališkimi Članki furorel A ve, gospod 2., naraščaj vas pozdravljal Ljubljana, dne 2. decembra 1926. Ciril Debevec. Prireditev podružnice Jadranske Straie v Ljubi ani. Na državni praznik 1. decembra popoldne je priredil Šare ni (zakaj ne pisani?) mali oder prav ljubeznivo predstavo. Dramsko gledališče je bilo kakor pri vseh podobnih mladinskih prireditvah do zadnjega napolnjeno z malim pa tudi odraslim občinstvom. Prireditev je obsegala v glavnem tri dele. Po državni himni so deklicc najprej nastopile s tremi telovadnimi plesi, ki jih je vodila gdč. Čvetkova. Med temi se je radi žive pisanosti odlikoval vsled prijetne sestave Punčke in možici. V drugem in tretjem delu smo videli otroške dramatične prizore, ki so vsi prišli iz pridne in hitre delavnice gdč. M. Grošljeve. V teh pnzorčkih se iskri bistra otroška hudomušnost in humornost, le škoda, da tupatam malo moti improvizirana oblika. Prvenstvo bi brez vsega pomisleka dal prizoru Lutki sta zboleli, dnčim je najdaljši prizor, Bajka cvctja (Bajka o cvetju, cvetna bajka?) malo pre-tegnjen in tupatam obledel, čeprav je še precej izvirno zamišljen. Prireditev jc naštudiral g. režiser g. Skrbinšek in dosegel s svojimi hvaležnimi učenkami lep uspeh. — Žal je v začetku na marsikaterega udcleženca vplivala sprememba časa, ker se je predstava začela uro kesneje, kakor je naznanjal gledališki list. F. K. Senzacija! DAMSKI PLAŠČI OD DIN 350 NAPREJ S KOŽUHOVINO « 410 MOŠKI RAGLANI « 700 Gričar & Mefač ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 JKažolišm svet Sedivyi Vzhod in Petrova skala. Svobodomiselno časopisje kaj rado ra&i širja neresnične vesti, da katoličanstvo vedno bolj izgublja svojo veljavo in da ne odgovarja več modernemu človeku. Na ta način hoče vplivati na tiste polizobražence, ki bi bili radi veljali za izobražene in moderne, čeravno niso nikdar resno služili učenosti. Te skuša prepričati framasonsko časopisje, da je katoličanstvo zastarelo in preko teh ljudi hoče vplivati na ljudstvo. Zato je potrebno, da katoličani v svojem časopisju kažejo ogromni napredek katoličanstva vsepovsod in pa tudi junaške boje, ki jih bijejo večinoma z uspehom tam, kjer so zatirani. Take vesti dvigajo katoliško samozavest, kar ima za posledico, da se začnejo krščanska načela bolj dosledno izpolnjevati v življenju. Oglejmo si danes napredovanje katoliške cerkve v zadnjih tednih med vzhodnimi krist-. jani. I. Nedavno je prestopil v katoliško cerke* pravoslavni škof Nikolaj Krešinskij, Njega je posvetil za škofa ruski pravoslavni patri-jarh Tihon. Po njegovi smrti 1. 1924. pa je Krešinskij prestopil v takozvano 2ivo cerkev, ki je popolnoma v službi boljševiške vlade. Metropolit Žive cerkve Vedenskij ga je sprejel z odprtimi rokami. Zavoljo njegove izredne sposobnosti ga je poslal Vedenskij z dovoljenjem boljševiške vlade v Ameriko, cfa bi pridobival pravoslavne ruske izseljence za Živo cerkev. Da mu ruski škofje v Ameriki ne bi delali težav, je poslal Vedenskij v svet vest, da škof Krešinskij ni član Žive cerkve. Kljub temu pa Krešinskij ni našel pri ameriških Rusih prijaznega sprejema. Metropolit Antonij mu je celo zabranil služiti službo božjo v pravoslavnih cerkvah. Zapuščen od vseh se je obrnil h katoličanom za pomoč. Ti so ga zelo prijazno sprejeli in so mu dali priliko, da spozna katoličanstvo. Vedno bolj ga je začela zanimati katoliška cerkcv. Veličastni evharislični kongres ga je še bolj prepričal o življcnski sili katoličanstva. Čim bolj je študiral katoliški nauk, tem bolj se mu je zdel edino pravi. Po hudih notranjih bojih je začetkom oktobra slovesno prestopil v katoliško cerkev. Preveva ga le ena želja, da bi mogel čim prej v Rusiji kazati pot h Kristu pod vodstvom edino prave cerkve. II. Istočasno pa je prestopil v katoliško cerkev tudi ameriški pravoslavni škof Štefan Dzubcj in z njim 29 pravoslavnih župnij. Dzu-bej je sin grško-katoliške rodbine iz Galicije. Že pred vojno je odšel v Rusijo, kjer je študiral pravoslavno bogoslovje in odpadel od katoliške cerkve. Ko je pozneje postal pravoslavni škof, so ga poslali ruski škofje v Ameriko, da bi skušal pridobiti katoličane staro-slovanskega vzhodnega obreda za pravoslavje. Sedaj pa je po dolgem iskanju našel pot v krilo katoliške cerkve. Ta prestopa pa sta tem važnejša, ker sta ta škofa zelo sposobna in ker se je s tem znatno povečalo število tistih katoliških duhovnikov, ki bodo šli v Rusijo, kakor hitro bodo razmere malo ugod-nejše. in. Velikega pomena za katoliško cerkev t Romuniji je konkordat s sv. stolico, ki se je nedavno sklenil v Rimu. Katoliški cerkvi je zajamčen svobodni razvoj v tej po večini pravoslavni državi. Ker istočasno zelo ugodno napredujejo pogajanja med Češkoslovaško in sveto stolico, bo tudi Jugoslavija moralno prisiljena, da čim prej sklene konkordat. IV. Katoliška cerkev uživa sicer v popolnoma pravoslavni Bolgariji popolno svobodo, vendar pa bo njeno moč še povečalo imenovanje novega grškokatoliškega škofa v Bolgariji. Do 1. 1923. je živelo mnogo Bolgarov vse do samega Carigrada. Grškokatobški Bol-gari so imeli celo tri svoje škofe: v Carigradu škofa Mirova, v Odrinu Petkova in v Solunu Senova. Vsled turških in grških nasilstev pa je večina teh Bolgarov se morala preseliti * Bolgarijo, kjer žive raztreseni po celi državi Grškokatobški Bolgari, ki imajo le malo duhovnikov, bi se vtopili v pravoslavju, če jim nc bi sv. oče imenoval O. Slefana Kurtcva za škofa. Bolgarija namreč dosedaj ni imela grškokatoliškega škofa. Novi škof je izredno sposoben, ljubezniv in pobožen, duhovnik, ki ie splošno priljubljen. Njegovi encrgiii in mla- dostni navduScnosti se bo gotovo posrečilo poiskati v Bolgariji vse grkokatolike, jim preskrbeti duhovščino in jih dvigniti na tako višino verskega življenja, da bodo grkokatoliki s svojim vzglednim krščanskim življenjem kazali svojim pravoslavnim bratom pot v edino pravo cerkev. To mu bo tem lažje doseči, ker je rojen v Bolgariji v Dribčevu blizu Svilna, in sicer 18. julija 1891. Kot sin ubožnih sta-rišev, ki je za časa sv ,ih študij pretrpel mnogo pomanjkanja, bo znal biti dober oče svojim vernikom, ki pripadajo večinoma ubož-nejšim slojem. V bolgarskem duhovskem naraščaju, ki sc vzgaja v jezuitskem samostanu na Velehradu na Moravskcm, ob grobu sv. Cirila, bo pa našel apostolske mlade sodclavce. V. Vpliv katoliške cerkve naglo narašča tudi v vzhodnih pokrajinah Poljske, kjer prebivajo Ukrajinci, Belorusi in Rusi. Prestop ravnatelja pravoslavnega bogoslovja v Vilni, arhimandrita (opata) Filipa Morozova v katoliško cerkev ima res ogromen pomen, kakor smo trdili že ob priliki njegovega prestopa koncem lanskega leta v »Slovencu«. Ko je koncem lanskega leta prvič služil sv. mašo v katoliški cerkvi, ga je prišlo poslušat mnogo pravoslavnih duhovnikov, ki so bili v bogoslovju njegovi učenci. Niso se mogli dovolj načuditi, da je služil sv. liturgijo sv. Janeza Zlatoustega ravno po istem obredu in istem staroslovenskem jeziku kakor pred prestopenn, le da je dodal tudi molitev za katoliško cerkev in za papeža. Niso mogli skoraj verjeti, da katoliška cerkev ne širi nasilno latinskega jezika in se ne bori proti Rusom, kakor so hoteli in še hočejo nekateri katoliški Poljaki. Vsled velikega ugleda Morozova so se začžli tudi mlajši pravoslavni duhovniki, ki jih jc vzgojil on, resno zanimati za katoliško cerkev. Okrog 23 sc jih je že sedaj prepričalo o resničnosti katoliške cerkve in tudi javno prestopilo v katoličanstvo. Razen tega so mc- nihi enega izmed največjih pravoslavnih samostanov v Poljski prestopili vsi v katoliško cerkev. Po opravljenih duhovnih vajah ao se mlajši redovniki začeli pridno učiti kat. bogoslovja, ker so Kili v veri doslej preslabo izobraženi VI. Katoliška cerkev ne razvija nikake agitacije, šc manj pa se oslanja katoliška cerkev na vlado, ki je sedaj v Poljski skoraj popolnoma svobodomiselna. Edino slabost pravo-slavja ter resničnost, vzvišenost in življenjska sila katoličanstva je vzrok, da se pokret za prestop v katoliško cerkev vedno bolj širi. Da ne bi bili katoličani nepripravljeni na večje prestope, so se sešli 9. novembra v Vilni vsi grškokatoliški škofje in pa tisti škofje latinskega obreda, ki imajo v svojih škofijah mnogo pravoslavnih, k posvetoavnju, ki je trajalo tri dni. Razen Morozova in vilen-skega nadškofa Jablzykowskega ter lvovske-ga nadškofa Hryniewickcga se je udeležilo zborovanja še pet drugih nadškofov in škofov, med njimi poleski škof Przeždiecki, ki se je udeležil lanskega ljubljanskega kongresa za vzhodno bogoslovje. Na tem zborovanju se je gotovo govorilo tudi o svobodomiselnih načrtih, ki jih je začela izvajati vlada diktatorja Pilsudskega. Ta boj bo šelo osvobodil poljske katoličane narodnega imperializma in vzbudil v njih tisti občestveno katoliški, vsem narodom pravični duh, ki je predpogoj uspešnega dela za cerkveno zedinjenje. Skrbeti jc treba, da bodoči vihar verskih bojev na Poljskem ne bo razen suhih vej polomil tudi zelenih. Kakor je katoliška reformacija v 16. stoletju med Poljaki globoko vplivala tudi na pravoslavne Ukrajincc in je šele ona omogočila brest-litevsko unijo, tako bo tudi sedaj poživljenje globokega verskega življenja med Poljaki in sploh med katoliškimi Slovani našlo odmev v uspehih dela za cerkveno zedinjenje. Sporini že&en Afrika bo priredila v aprilu 1927 svojo laslno olimpiado v A 1 e k s a n d r i j i. Pokrovitelj bo egiptski kralj Fuad. Iger se bodo smeh udeležiti samo atleti afriškega pokolenja. — L 1 o y d George je postal častni predsednik teniške zveze v Cardiffu. — Kakor Angleži bodo tudi Francozi in Italijani stanovali za časa amsterdamsko olimpiade na ladji. Italijani pravijo, da se bodo zelo »ekonomično pripravljali, da bodo število trenerjev omejili na kar najman jšo izmero ter da bodo poslnli v Amsterdam samo 200 jolimpionlkovc; mislijo seveda na 200 atletov. — Za leto 193G. jo nqleg Nemčije že sedaj priglasila Italija svojo kandidaturo kot prirediteljica olimpiade. — Francoska Vlada je podelila predsedniku olimpijskega odbora Belgijcu " grofu R a i 11 e t - L a t o u r in še trem drugim Belgijcem red viteza častne legije, za zasluge na športnem polju. Dalje je prosila Italija, dn bi smela 1. 1927. priredili mednarodne s m u š k e tekme, in so ji to dovolili. Tekme se bodo vršile 3 do 6. februarja v idealno lepi kotlini Cortina d' Ampczzo, 1200 m nad morjem. — Angleška zveza za zimski šport je soglasno sklenila, da se udeleži olimpijskih iger v St. Morilzu. Nasprotno so pa Amerikanci rekli, da se teh iger ne bodo udeležili; prvič, da so se pripetili pri olimpiadi v Chamonix 1921 neljubi dogodki, drugič pa, da Amerikanci niso navajeni metod svojih tekmecev. Ameriški športni krogi to utemeljevanje svoje zveze bolj čudno presojajo; dogodki so bili malenkostni, in Če bi vsakdo spričo svoje inferiornosti doma ostal, potem vrzimo igre rajši kar v koš. Rezultate važnejših tekem je priobčil »Slovenec« 3. t. m. V tekmah za angleško prvenstvo koraka Sunderland še zmeraj na čelu. Avstralija so bo borila prihodnje leto proti Franciji, in pravijo, da bodo ostali Avstralci do olimpiade kar v Evropi! Kaj! — 50.000 dolarjev odkupnine je plačala ameriška zveza bnsebnlla klubu v Kansas City za igrav-Ca Dudleya Branoma. Maori so v zadnji igri na Angleškem premagali moštvo I.ancaslera 11:6. Izbornl avstralski prvak tenisa Anderson Je poslal profesional. Zadnjo svojo amatersko igro, proti Paterssonu. je pa proti pričakovanju zgubil, il campionissimo«:. Ker pa še ni bil zdrav, so jo 30. novembra vseeno priredili; zmagal jo Binda v 8:08. — V Breslauu sta prevozila Rieger in Tliollembeck v 1 uri 43.92 km, v dveh urah 84.24 km. Italijan de Pinedo bo odletel na nov polet po svetu okoli, 85.000 km, več kot dvakratni obseg zemlje. TUNNEYA NE MARAJO. Z odra dol ga je stražnik vzel in ga je odpeljal na policijo. To pa za'o, ker je v Ne\vyorku boksanje v varietčjih prepovedano, Tunney ie pa vendarle nastopil. Veliko vsoto je založil kot var-šč no, in so ga nato izpusHIi. Diener piše o Tun-neju: :>Zelo je nepriljubljen, Previsok je in ga zato Amerikanci ne marajo. To izkorišča Dempsey in si dobiva nazaj naklonjenost občinstva. Vsi pravijo, da t>o Dempsey Tunneya premagal, ko se bosta spet udarila. Moje mnenje je, da bi bil že v Filadelfiji lahko tn naredil.« Tako govorijo tudi drugi, Sabri Mahur, Speiber itd. Morda je le res, dn je Dempsey s avij visoke vse te na Tunneya in da je zoto moral borbo zgubiti. ANGLEŽI IN OLIMPIJSKI N0CJ0MET. Londonske >Athletic News« pišejo, da se bodo Angloži le tedaj udeležili olimpijskega nogometnega turnirja, če bo olimpijski odbor glede amaters'ya istega mnenja kot so Angleži. Anglija n komur ničesar ne predpisuje in nikomur svojega mnenja ne vsiljuje; sina ra pa za prav, da ne pošlje svojih amaterov tja. kjer po angleškem mišljenju tekmujejo samo profesionali Hkrati pa časopis tudi ugotavlja, da bi Angleži zares radi šli v Amsterdam. NASTANITVENO VPRAŠANJE V AMSTERDAMU. Holandski olimpjskl odbor objavlja: sVeli-kansko je zanimanje za amsterdamsko olimpiado 1928 in pričakovati je izrednega do oka tujih obiskovalcev. Za:o je smatral organizacijski odbor olimpijskih iger za potrebno, da ustanovi centralni nastanitveni urad. Tam se bo vse potrebno nabiralo in od tam bodo šli odgovori na vsa vprašanja. Ore natn tudi za to. da cene ne bodo pretirane. Vsa vpra^nja je naslovili na »Generalno tajništvo olimpijsk h iger, Amsterdam Weesperzyde 32«. — Kaj pa Jugoslavija? Kjlovenec« je prvi grajal tozadevno nedelavnost našega olimpijskega odbora, za njim je prišel zagrebški »Morgenblutt«. IZ FRANCIJE NA MADAGASKAR. 21. novembra je dovršil francoski aviatfk Rer-nnrd »voj vel ki polet iz Pariza na Madagaskar. Potovanje je bilo tem zanimivejše, ker j« preprač-kal Afriko. 12. oktobra sla odšla on in Garilbnnd iz Bcrre na južni francoski obali in sta napravila prvi dan 1400 km doloo Dot ob šoanalu obali do Tangera. Glavne točite nadaljnega paleta so bilo: Casablanca (Maroko), Lus Paltnas (Kanarski otoki), SI. Louis (benegambija), Timbukiu (med Sudanom in Saharo). Kmalu nato se je Gariibandu aeroplan pokvaril in je letel Bernard sam naprej proti afrišk ni jezerom. Letel je v smeri proli Kongu in ga je dosegel v Stanley Ville. Nato je pristal v Albertville in slednjič v Mozambi(|ue. Preletel ie še cesto istega imena in je bil 21 novembra na Madagaskarju. Nu vsej poti se ni Bernardu prav nič pripeUlo. Z Madagaskarja bo letel nazaj pro i jezerom, da dobi Gailbanda. Le ela bosta nato v Nilovo dolino ln se bosta srečala tam morda z Mittelholz.erjem, ki se je tudi podal v Afriko. Iz E0 pta bo letel Bernard čez Sredozemsko morje nazaj na Francosko. Ves polet bo meril ca. 26 tisoč kilometrov. 1UJŠI GRE PEŠ. Pisali smo, da je prehodil 48 letni Švicar Lin-'der pot med Strassbourgom in Parizom v novem rekordnem času. Neka avtomobilna tvrdka mu je v znak priznanja podarila avtomobil. Vzel ga je, pa ga že prodaja in naznanja v avtomobilnein listu: »7,a kaj naj mi bo avto? Rojen sem kot pešec in ne gojim sporia samo zato, ker za aviomobilno vožnjo nimam denarja, temveč ludi zato, ker se vsa moja narava protivi uporabi stroja.« To je menda zadnji Mohikanec! In škoda, da je zadnji. SK Jadran. Opozarjamo celokupno članstvo in ostalo spoiino občinstvo na Miklavžev večer, ki se vrši danes ob 19 30 v restavraciji pri Mraku Vslopnii e m. — Odbor. Naznanila Šiška. Kal. prosvetno društvo priredi danes točno ob pol osmih zvečer v samostanski dvorani Miklavžev večer Na sporedu je tudi deklamacija, solospev in godba — Jutri, v pondeljek, ob pol osmih zvečer se vrši v isti dvorani skioplično predavanje o Londonu. Razlaga gospod Zor. — Odbor. Angleščino ta teden v ljubljanskem semenišču ne bo v lorek kot navadno, ampak v poude-ljek dne 6. decembra ob 5. uri. Zadruga krojače v, krojačir in sorodnih obrtor v Ljubljani poziva vse zadružnike in zadružnice, da se polnoštevilno udeleže protestnega shoda proti šušmars'vu, ki se vrši dno 8. t .m. ob 9. uri dopoldne v Mestnem domu. Krojaška stroka največ trpi vsled šušniars va, zato Je naša dolžnost, da s častno udeležbo zahtevamo zaščito naših obrtnih pravic. "Poizvedovanja Izgubila so je v četrtek dopoldne od Dunajske ces'e do Šiške listnica r, večjo vsote denarja in važnimi dokumenti. Pošten najditelj se prosi, da jo oc'da proti visoki nagradi na policijsko ravnateljstvo. Pogreša se že mesec dni pes jDoberman« po imenu »Luks«. Kdor kaj ve o njem, naj javi proti nagradi: Fran Markič, trgovec, Ig pri Ljubljani. Zarilna nitka v elektronki le tedaj emitira negativne elektrone proti mrežici, kadar žari I)o žarenja jo pa pripravi električen tok, ki je speljan na obe strani katode. ln kakor jo sicer šibek la tok, v največ slučajih znaša njegova napetost pod 4 volle in kakor ga porabi ena elektronka malo, navadno pod 01 ampera, vendar mora imeli amater razmeroma precej jake vire električne energije, ki morejo dalje časa oskrbovati več žarnic s predpisano električno množino oziroma napetostjo. Marsikoga odvrnejo od radio-športa ravno precej visoki stroški, ki so neizogibni in slalni in ki nastanejo pri nabavi električnih virov, ki naj oskrbujejo žarenje v elektronkah. Koliko je »radio-trpinov«, ki pošiljajo ali nosijo težke svinčene akumulatorje v ure in ure odaljene kraje, kjer se jim na lepo prošnjo milostno napolni prazen akumulator. In pa, kako napolni! Tako, da mora amaler še pred enim le'om kupiti nov akumulator in izdati zanj težke stotake. Te kalamitee in bridke skušnje marsikoga pripravijo, da prične uporabljati druge vire električne energije, ki mu jih ta aii oni neizkušeni, poudarjam, neizkušeni soamaler nasvetuje. Tudi jaz spadam k onim amaterjem, ki nimajo postaje blizu in preizkusil sem menda že vse vire, ki so mi dobavljali tok za žarenje. Upo- rabljal sem že suhe elemente, razne galvanske baterije, toliko opevane bakreno-oksidne elemente in razne akumulatorje. Zalo naslednji nasveti, ki jih podani amaterjem, prihajajo iz lastnih skušenj, ki so me več ali manj drago stale. Najbolj razširjen, pa tudi najboljši električen vir za žarenje je in ostane akumulator. To je največkrat steklena posoda, v kateri se nahajajo pozitivne in negativne plošče, ki so obdane od razredčene žveplene pisline. Vrh akumulatorja, ali pa tudi na strani sta dva vijaka, včasih dve vtikali, ki predstavljata pozitiven in negativen pol. Pozitivne plošče akumulatorja so iz svinčenega super-oksida, negativne pa iz čistega svinca Električen tok nastane v akumulatorju, ko se svinčeni super-oksid na pozitivnih ploščah in svinec negativnih plošč spreminjata v svinčene sulfate. Tom akumulatorjem pravimo svinčeni, da jih ločimo od druga vrste, o kateri govorimo pozneje. Ko je nastal po površju plošč sulfat, tedaj je akumulator izčrpan in ne proizvaja več električnega toka More pa so tak izčrpan akumulator regenerirati ali spraviti zopet v njegovo prvotno stanje tako, da spremenimo svinčeni sulfat na negativnih ploščah v čist svinec, onega na pozitivnih pa v svinčeni super-oksid. Tako prenovljen ali regeneriran akumulator Vremensko poročilo Meteorološki ravod v Ljublinm dne 4. decembra 1926. Višina barometra 508'R m Opo/ovonio Uaro meiei iuplolfl • C Kel. flnyo * It Velei in brzino » m Ublor nosi 1-1 Vrsta padevin II m ♦SI m m. O K ** krni r«) Oil onn*ov«n|u i mm i o 7" 7 732-9 2-8 90 NE 0-5 10 megleno io-i 4-2 1-4 Mnbljano (dvorce) K 752-6 2-1 90 EVE 0-5 10 14 751 "5 3-8 85 E 2 10 21 750*8 2-« h2 E 2 10 Maribor 753-0 1-0 100 N\V 2 10 2-2 4 I Zagreb 753-0 2-0 99 WNW 3 10 dež 30 6 2 Belgrad M. 751-3 2-0 97 N\V 1 10 2-0 8 2 Sara|evo 752-1 2-0 .41 mirno 10 3-0 5 1 Skopl|e 750-N 61) 100 mirno 10 3 Dubrovnik 74H-5 10-0 75 E 1 7 50 11 4 Spili 7 749-1 9-0 m NE 2 10 B _ Praga 752 2 2-0 SE 1 10 2 0 - i —i- -----i---------I I r l— —..«., ijuuijaiionc, Bnromeler je reduciran na mursko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreuia. MADIO potrebščine * ^^ v n ajvecjl Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarlevo nabr.S Telet. 407 zopet proizvaja tok, kot da bi bil nov. To regeneracijo izvršimo na ta način, da napeljemo v pozitivne plošče akumulatorja pozitiven električen tok, v negativne pa negativen tok. Na vsakem akumulatorju je nalepljeno navodilo, kjer \e navedeno koliko električnega toka je treba poslati v akumulator v svrho regeneracije; navedena je napetost v voltih in množina v amperjih, ki je ne smemo nikakor prekoračiti. Za primero navedem, da se sme polniti akumulator, ki ima kapacitete 24 am-perske ure z 2 amperi in 5.2 volta. Manjšega, s 7 amperskimi urami kapacitete pa polnimo le z 0.7 ampera in z 5.2 volta. Splošno, čeprav napačno rabimo izraz polniti, mesto regenerirati. Regene-riran, ali napolnjen je akumulator tedaj, ko vidimo, da se razvijajo gosti mehurčki enakomerno na pozitivnih in na negativnih ploščah. Vsaka polnitev z večjo množino in napetostjo elektrike, kot je predpisana, občutno skrajša akumuljtorjevo življenje, oziroma sposobnost ponovne regeneracije. Ako navedemo akumulatorjevo kapaciteto s tem, koliko ur bi dajal potreben tok žarnici, ki potrebuje 1 amper toka. Ako ima 24 amper, ur in ž njim žgemo 2 žarnici, ki rabita po 0 5 ampera, tedaj ju bo oskrboval s tokom 240 ur. Ce poslušamo dnevno po 2 uri, bi Vam moral zadostovati od enega polnjenja do drugega polne 3 mesece. Žal, da ni tako, in da ta račun hudo vnese. Akumulator je namreč treba regenerirati vsaki mesec, ali vsaj vsakih 6 tednov. Vselej pa takoj in brez odlašanja, ko je njegova napetost padla od 4 voltov na 3 6 voita. Ako ga izrabljamo še nadalje, pa tudi. če ga pustimo stati nerabljenega, se vedno bolj kvari. Svinčeni sulfat, ki je nastal na obeh ploščah, se namreč strjuje in prodira vedno globlje v plošče. Končno so te tako sulfatizirane, da jih ni mogoče več na noben način regenerirati, to je, sulfat se ne da več presnovati v svinec in ne v svinčeni superoksid. Tak akumulator ni več zanič. Preveč sulfatizirane plošče se lahko spozna po belih lisah, ki so goste po ploščah, (ločim so normalne pozitivne plošče rjave barve, negativne pa sive. Bele lise sploh nastanejo na ploščah starih akumulatorjev, posebno proti vrhu. Tudi razpokajo plošče vsled prekomerne izpraznitve in iz njih pada masa na dno posode. Kakor ne smemo akumulatorja polniti z večjo energijo kot ie predpisana, tako ga tudi ne smemo prazniti z večjo energijo, kar se pri današnjih elektronkah pač težko pripeti. Po vsakem polnenju nam je tudi paziti na kislino, ki obdaja plošče in ki mora biti vsaj kak centimeter nad njimi. S posebno pripravo moramo zmeriti gostoto kisline, ki mora znašati po polnenju 2S" B6. Ako je kislina gostejša, ali močnejša, ji prilijemo vode, če pa je prešibka, ali preveč razredčena, ji prilijemo čiste žveplene kisline. Kako pa polnimo ali regeneriramo akumulator? Najlažje pač gre, če imamo elektriko doma in sicer istomerni tok (Glerhstrom). Tu nam ni treba drugega, kot da negativni pol električnega voda vključimo v negativni pol akumulatori i. med pozitivni pol voda in pa med pozitivni pol akumulatorja pa vključimo primeren upor in sicer ca. 120 ohmov, to je navadno 50svečno žarnico, ki mora imeti ogljeno žarilno nitko. Kateri pol pa je pri vodu negativen? Najlažje to določimo z reagencnim papirjem za določitev polov Na zmožen tak papir pritisnemo konca obeh vodov v razdalji nekaj cm. Kmalu postane papir na enem koncu rdeč in sicer na onem, kjer se nahaja negativni vod. Toda le malokje imajo istomerni tok in večinoma povsod izmeničnega (\Vechselstrom). Tu pa je stvar s polnenjem precej težja in bolj komplicirana. Treba je predvsem visoko napetost 120 ali 240 voltov transformirati na nižjo, to je kakih 120 voltov. Potem pa je treba izmenični tok vravnati v istomernega, da prihaja v pulzih v akumulator. Zato se dobe posebne priprave in sicer več vrst, ki so si celo principijelno povsem različne. Najnavadnejši so vravnalci (Gleichrichter) z nihalom, ki pa le redkokdaj delujejo dalje časa brezhibno in so torej nezanesljivi. Tudi kemičnim potom se more vravnati izmenični tok. Pa tudi ta priprava ni praktična, ker potrebuje čakanja in vešče strežbe. Najboljši bodo pač vravnalci s posebno žarnico (Glimmlichtgleichrichter). Ti delajo povsem zanesljivo, le njihova cena je malo previsoka, znaša namreč čez 1000 Din. Najpripravneje bo pač, da si več amaterjev iz okolice ustanovi svojo polnilno postajo, kjer se jim gotov dan v mesecu napolnijo njihovi akumulatorji točno po vseh predpisih. Ako je ta postaja v veščih rokah, potem se ni bati, da bi morali ob letu kupiti nov akumulator, ker se mu z natančnim in pravilnim ravnanjem podaljša življenje vsaj od 4 do 6 let. Dobi se pa tudi akumulatorje, ki oddaleč ne potrebujejo tako skrbne in natančne nege, kot svinčeni, ki smo jih zgoraj opisali. To so takozvani jekleni akumulatorji, ki imajo mesto steklenice oklep iz jeklene pločevine, mesto žveplene kisline imajo rastopino kalija. V pozitivnih ploščah je niklov hidrat, v negativnih železni kadmium. Prednosti teh akumulatorjev so: Nevarnosti, da bi se razbili ni, ker nimajo stekla. Pri isti kapaciteti so neprimerno lažji od svinčenih; dočim tehta svinčeni s 24 amp urami čez 6 kg, tehta jekleni le 15 kg. Tudi glede obsežnosti so mnogo manjši. Potrebujejo silno malo elektrolita, to je 21 odst. rastopine kalija. Gostota raztopine se nič ne menjava pri praznem ali polnem akumulatorju. Pri polnenju se ne razvijajo nikaki škodljivi plini. Elektrolit se ne loti plošč in ostanejo te vedno nespremenjene, zato je te vrste akumulator večen. Tudi lahko stoji cela leta prazen ali napolnjen, ne da bi pri tem kaj zgubil na kapaciteti, dočim moramo svinčenega polniti vsaj vsakih 6 tednov, čeprav ga nič ne rabimo. Vsekakor so to velike prednosti, 4n vendar se ta akumulator ne more razširiti, menda se ga v Jugoslaviji niti ne dobi. Ima namreč eno samo gromozansko napako, — da je predrag. Stane namreč na Dunaju s poštnino in zavojnino 3.6 volten z 22 amp urami 102 šilinga, torej čez 800 Din, 4.8 volten tudi 22 amp. uri stane 134 šilingov, tak s 34 amp. urami 178 šil n-gov, torej čez 1400 Din. ln vendar se bolj izplača izdati skoro trikratno vsoto za jeklenega, če primerjamo vse prednosti tega z vsemi pomanjkljivostmi svinčenega. — Prihodnjič pa nekaj o nadomestkih akumulatorjev. Programi: Dunaj 7 Kw — 517.2, Praga 5 Kw — 348 9, Brno 3 Kw — 441.2, Berlin 10 Kw — 483.9. Bre-slau 10 Kw — 322 0, Leipzig 9 Kw — 357.1, Frankfurt a. M. 9 Kw — 428.6, Miinchen 5 Kw — 535.7, Konigsvvusterhausen 18 Kw — 1300, Hamburg 10 Kw — 391.7, Bern 6 Kw — 411, Rim 8 Kw - 422.6, Dventry 25 Kw — 1600. Nedelja 5. decembra: Dnnaj. 11 in 16 koncert. 18.10 komorna glasb«. 19.30 VVagnerjeva opera »Das Rhelngold«. — Proga. 11 matineja (orkestr. koncert). 17 koncert. 19 Au-bertov »Fra Dinvoio« (prenos iz nar. gledališča), r— Brno. 19 in 21 koncert. 20 Vermontova komedija »Razbita čaša«. — Rerlin. 20.30 dunajski večer (koncert). — Broslau. 20.30 ogrska glasba. — Leip-»Star Punajc (koncert). — Daventry. 18.15 koncert — Miinchen. 20 koncert. — Hamburg. 20.10 »Stari Dunaj« (koncert). — Daventry. 18.10 koncert. 21 cerkveni koncert. — Bern. 20. 20 30, 22.05 koncert. — Rim. 21 prenos iz gledališča. Ponedeljek 6. decembra: Dunaj. 11 in 16.15 koncert. 20.15 koncertna akademija (dela Maksa Regera). — Praga. 12.10, 16.30, 20.02 koncert. — Brno. 19 koncert. — Berlin. 20.15 (20.30) koncort (Schubert-Spohr). — Prešinil. 21 koncert (Schubert, Scbumann). — Leipzig. 20.30 dramatična simfonija >Romeo in Julija«: (H. Berlioz)). — Frankfurt 20 15 opereta »Der Vettfr aus Dingsda« (E. Kunnecke). — Miinchcn. 19.30 simfonični koncert. — Kiinigswusterhnnsen. 19 30 predavanje leg. sv. dr. Socbringa: »Društvo narodov in mednarodni znanstveni stiki.< 20 30 Rossinijev »Seviiski brivec« (prenos iz Hamburga). — Bern. 20 simfonični koncert. — Rim. 21 Beethovnov večer. Torek 7. decembra: Dunaj. 11 in 16.15 koncert. 19.10 esperanto. 19.30 angleščina. 21.10 koncert (»nova glasb««). — Praga. 12.10. 16.30 in 20.02 koncert. 21 recitacija. — Rrno. 19 komorna glasba. 20 koncert. — Berlin. 19.30 predavanje o modpmih literarnih smere''. 19.55 predavanje o nemški kulturni zgodovini. 20.30 Will Wesper bore svoje pesmi. 21 lahka ginsba. —■ Leipzi« 20.30 Reinbard Sorge: »Der Bettler«. — Frankfurt. 20.15 koncert. 21.15 Kurt Heynicke: >Das Meer« (glasba E. Bodnrta). — Miinrben. 19 H. A. Marše'mer: »Hans Heiling<- (romantična opera). — Kilnisrsvvustorhansfin. 19.30 predavanje o razvojnih smereh današnje opore. — Hamburg. 19.55 orgelski koncert. — Davenfrv 21 koncert. — Bera. 20.30 in 22.05 koncert. — Rim. 21 koncert. Sreda 8. decembra: Dunaj. 11 in 16 koncert. 19 prenos iz drž. opere. — Praga, 12.10, 16.30, 20.02 in 21 koncert. — Brno. 19 in 20.80 koncert. 20 bere K. Elgart-Sokol svoja dela. — Leipzig. 22.15 komorna glasba. — Frankfurt. 20.15 operne arije (tenor). — Miinchen. 20.30 orkostr. koncert: »Das letzte Mftrchen« (Hans Grimm); »Der Zaubererc, opera po Cervante-sovi »Jami pri Salamanld« (R. v. Mojsisovics). —• Davontry. 21 komorna glasba 21.15 koncert, — Bern. 16 in 20 koncert. — Rim. 21 koncert. Četrtek 9. decembra: Dunaj. 11 in 16.15 koncert. 19.30 angleščina. 20.05 koncert. — Praga. 16.30 in 20.02 koncert. — Brno. 19 koncert. 20 recitacije (Fr. Šramek). — Borlin. 19.05 rectacija. 19.55 predava min. n. r. dr. Scbolz o uradništvu in demokratični državi. 21.15 »Das Apostelspiek (Max MelI). — Breslnn. 20 predavanje o Steph. Zvveigu. — Leipzig. 20 opereta »Der liebe Augustin« (Leo Fali). — Miinchen. 19.50 (20^ filbarmonični koncert (Mozart, Beethoven). — Hamburg. 20 koncert. — Darontrv. 19, 21, 2230 koncert. — Bern. 20 koncert. — Rim. 21 prenos iz gledališča. Petek 10. decembra: Dnnaj. 16.15 konf-prt (moistri francoske opere). 19 francoščina. 19 80 angleščina. 20.05 koncert. — Praira 12.05 koncert. 16.30 komorna glasba. 20 02 simfonični koncert. — Brno. 19 orkestralni, 20 vokalni koncert. — Berlin. 19.30 predavanje o anigleški gospodarski krizi (dr. Ad. Grabowsky). 20 predavanje: »Ranka, bor™ In delojemalci« (Kn-rol EmontsV — Brcsfnu. 20.15 orkestr. koncert.' R. Strnuss: »Smrt in poveličanje«. »Junakovo življenje.* — Leipzi« 2030 onerne arije. 22 koncert. — Frankfurt 20.15 in 21.15 koncert. — Mlinc^n. 19 40 tamhuraški koncert »Kroacije«. 20.45 T,. Tbo-ma, dve šnliivi enodejanki. — Bern. 21.20 cerkveni koncert (P. Fr. Huber, Missa festiva). — Rim. 21 arije. Sobota 11. decembra: Dunaj. 16.15 koncert. — Pnura. 12.10, 16.30, 20.02 koncert. — Brno. 19 koncert. 20 K. Simuopk: »V Krivoklatksem zatišju« (komedija). — Berlin. 19 (19.30) Bizntova opera -»Carmen«. — Broslau. 19 isto (prenos). — Frankfurt. 20.15 Scbillerlev »Don Carlosf. — Hamburg. 19.25 Mascagni: »Ca-valleria ruetina«; T eoncavallo: »Bainzzo«. — Da-vontr-.. 19. 19.30. 22.45 koncert. — Bern. 20 koncert. — Rim. 21 orkestr. koncert (večer italijanske glasbe). Zimski plašč. Spet in spet poizkušamo, da bi prebili brez novega zimskega plašča, a ko ogledujemo starega in ga hočemo prenarediti, zavržemo to misel in si moramo nabaviti vendarle novega. Saj in a oblika modernega plašča to dobro lastnost, da je treba razmeroma malo blaga zanj. Seveda so plašči ravne oblike bolj za šport in vožnjo in si moramo izbrati za vsakdanjo nošnjo tak plašč, ki mu je zgornji del bluzi podoben. Ker mora biti pa tak plašč v sredi prerezan, zato moremo prenarediti stari plašč in uporabiti za spodnji del tudi staro blago. — Glede blagov ni dosti novosti. Tudi lani so bili isti blagovi v modi. Zelo moderen je žamet in druge mehke in goste vrste blaga. Pri zimskih plašč h je vrtžno seveda tudi krj;no, najlepše tem-nomodre ali črne barve. Na sliki vidiš petero plaščev. Prvi je iz angleškega sukna, je rodoben suknjam za moške in obšit s krznom. Drugi je najmodernejše oblike in mora biti tudi blago zanj prvovrstno in rdečkaste, zelenkaste ali svetloijave barve. Tudi tretji in četrti plašč sia narejena po modernem, »bluzastem«, kroju in imr '« * lekarn pri St. Roku t Šiški na prometnem kraju in v žitni okolici. Ponudbe z najnižjo ceno in opisom mlina je poslati upravi pod: »Kmečki mlin S330« hffPfJ Pr'stni. namizni, za police nudi po Din 22.50 kg velečebe- 1 lar A. Maček, Vrhnika se sprejme pri ZAROTNIKU Ladislavu, Dunajska cesta 6 — dvorišče, SFf**SnP51 poštenih tubi»SI5j£l staršev, ki ima veselje do čev!'ar-stva, sprejmi takoj Ivan HOČEVAR, čevljar, Š S "a, Sv. Pavel pri Preboldu. le sprejme takoj v trgovino z meš. blagom. Stanovanje in hrana v hiši. RUDOLF BRUNDULA -Gušlajn. JCENKA" ki" je dovr- šila s prav dobr. uspehi B razr. šolo, bi rada vstopila v trgovino na deželo. Naslov v upravi lista pod številko 8302. S. PETAN, Maribor, Nasproti glav kolodvora Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja In ze!en;adi. Spisal M. Humek. Cena Din 24--. Jucosiovanska knjigarna v Uubliani Žalosti strti naznanjamo, da je naša nad vse nam ljuba sestri, in teta, gospodična previdena s sv. zakramenti nenadoma umrla. Pogreb bo v ponedeljek 6. decembra ob >/< 4 pop. iz hiše Slara pot 2. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 4. decembra 1926. PSar?ta P nSar, Dr. Ivan Pintar, Mira Pintar, 8estra- nečak. nečakinja. Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našega ljubljenega moža in dobrega očeta, gospoda Izrazili sožalje in na kakršenkoli način izkazali predragemu pokojniku zadnjo čast, se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo I Glinica pri St. Vidu, 4. dec. 1926. Žalujoča žena in hčere. Zahvala Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše ljube, nepozabne matere, gospe Vsi različni najnovejši modeli 1927 dospeli, med temi tudi potniški 5/12 IIP opremljeni z vsem komfortom modernih avtomobilov. Nabavna ccna cn-shs, str os ul oarut »vania m .a š od močnejšega motocikla Promptno dobav u. od tukajšnjega skladišča, glavnega zastopnika za SHS, ZAHVALA. Ob prebridki izgubi našega edinčka JANEZKA izrekava tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na ta ali oni način z nama sočustvovali. Posebej pa se čutiva dolžna zahvaliti sc vsem, ki so darovali prekrasne vence in cvetje ter vsem, ki so spremili našega edinčka na poslednji poti. Hvala Vam vseinl Ljubljana, 4. dccembra 1926. zdravnikove vdove v Vitanju in za mnogobrojno udeležbo na njeni zadnji poti izrekava tem potom najino najprisrčnejšo zahvalo. Žalujoča sinova: DR. MED. GUSTAV LAUTNER DR. MED. PAVEL LAUTNER Žalujoča Franc In Gina Pranrntnik --- - -il** ■ ■ »i|#l Vftlllll ČTRMPILJE E /^n V fi^S. T ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Karol Fiorjančič V CELJU Cankarjeva cesta 2 (poleg davčnega urada) Instalacije električnih na prav za luč in pogon, telo tonov. zvoncev. rnencqa rinSneaa miru ne najdem več in misli mi rojijo po glavi kar brez vsakega reda," tako tožijo premnogi. Tuhtanje, površnost v službi, ne- Nc bodffie n«*ltva!pžn! sigurnost v govorjenju, pomanjkljivost pri pisanju, tresenje udov, črevesne in že -lodčne težave in motenja v prebavilih, nerednost stolice, zbndanje n trganje v udih, krvni zastoji in krvna valovanja, kronično hladne noge, napadi s pojačanim utripanjem srca, potrtost in pomanjkanje sape nervozno drgetanje od mrzlice in zime, nenadno zardenje in pobledenje itd. Ali le kak« pomoč? če hočemo priti v okom živčni oslabelosti z mnogoterimi njenimi bolezenski poiavi, se mora predvsem ojekleniti naša volja. Pomanjkanje energije in volje živčno bolnega je glavni vzrok življenjskim neuspehom. Odprlmo svoje oči! Dcndnevno vidimo posameznike, ki so zgrešili svoj cilj, ker so se brez volje udali v svojo žalostno usodo. Slab in omahljiv značaj je podoben vetrnici, ki je prepuščena na milost sunkom vsakega venca. Marsikaj se priporoča živčno bolnim za zdravilo, in priznati se mora, da so mnogotera oznanila vsekakor pretirana, vendar pa so pota, ki vodijo k ozdravljenju. naravi, ki nam, četudi po ovinkih skozi znanstveno očiščevalne roke kemika, nudi sredstva, ki so zares znamenita in koristna, ker krepijo m zdravijo. Tak dar milosti narave je PRAVI KOLA - LECITHIN, ki osvežuje, dviga delozmožnost in življensko moč, je najboljše hranivo za živce in možgane, izboljšava Vri. jo pomladuje, donaša veselje do življenja, mladostni občutek kipečega zdrovia in delovne moči, kar jamči za uspeh in srečo. Kola-Lecithin varuje živce od oslabljenja in jih stori odporne proti vsem naporom. Kola-Lecithin dovaja telesu vse one snovi v najčistejši obliki, iz katerih se razvijajo in nadomestujejo leiesne ceiice* Mnotji zdravniki, roc il i ^Zah tu vaj te raziskovalci in vseučiliščni profesorji so Kola-Lecithin preizkusili in s svojim sijajnim priznalnim mnenjem toplo pripo- brezp^čno poizkušalo in zelo zajemljiv, poučen spis o živčnih boleznih. Poslal Vam jo bom takoj poštnine in carine prosto ter povsem aastnnl. Črtajte ta spis, in uvideli bodete, da izza vsake resnejše bolezni Hči kot predhoden vzrok slabljenje telesne moči. Kola-Lecithin dv'ga telesno moc. Pr. pričali se tiodete. da je mogoče resnično podaljšati življenje, odvrniti bolezni, ozdravljnti bolne, krepiti slabotne, ustaljevati omahljive in osrečevati nesrečne. Treba je te hoteti! * .. Prav0 spoznanje nevarnosti učinkuje pomirjevalno na duševno razpoloženje, ako se obenem učimo spoznavati pota, ki zmagovalno vodijo iz te nevarnosti. y ' KATIOAt Kje pa si Trojo kuhinjsko posodo kupila, katera Je tako lepa! - NEZTCA: Ako to boS poročila in potrebovat«, pojili naravnost v MARIBOR. Glavni tre S, k tvrdki A. Vicel tam dobiS najboljšo eroaj. lirano pločevinasto posodo, znamke cllcrkules«, fn drn-po lažje vrste, ter poree-lanasto in stekleno robo, sploh Je to Specialna triro-vina vseh kuhinjskih potrebščin po zelo nizki ceni. llUBimiEM PTIČfVl Razpošiljam krmo za ptic«. Pravilno zmes! Zajamčena zdravo in Pakctircma od 5 kg dalj«. 1CS.GAGEL, tmovmas Ljubljana, Sv. Petra cesta Z grovsrstvo, etiketo ^SITAR a SVETEKj LJUBLJANA &A ^tra ee® Premog-Drva ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. SIseR priorota boljlt, P ta mb urite, far tlture, rtrun«, S»le In n« IjL Wr«bičlna k <• na flatbila OdMkma im partild Cen kt franko. riutni MOTOR na surovo olje. Orlg. Cro-sley, sistem «Olto« Mani;. heKter. 12.5 HP, tirodain pa nerodni ceni. - Naslov povo uprava tista pod Stev, 6541. PI\UKAY KOMPL. ŽAGE Ugodni plačilni pogoji Braca Flscher d. d. Zagreb, Pantovčak lb Dobre slike, moderno poobličeme (Portrate) in vsakovrstno povečave stik dibite v foto-ateljeju Wagner v Mariboru, Slomškova ulica 4\l. Slika se nepretrgoma od 8 z/. do 19 zv BBBSSnaSiaBSBB&aiaflBaBBBBBBB m B B m n EJ M SPECTRUM" d. d. INŽ. KOPISTA, DUBSHY IN KRSTIČ tvornica ogledal In bruienega stekla LJUSLJAfeA VII Modvedova ul ea 38, telefon 343 ■Zagreb, Beograd, Osijek SrcdlšnJ ca: ZAGREB Zrcalno steklo, portnlno steklo, maiinsko steblo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velUostih in oblikah, kakor tudi bruSenc prodorne šipo. Izbočene plošče, vstoklovanje v mod. Fina,navadna ogledala ■ ■ ■ S Tvrdka M. ŠTELE & i. PiELICK Ljubljana, Šolski drevored - (Semenišče) priporoča bogato zalogo vedno svežega južnega In r o/»ačeg„ saesja ter dei. pridelkov. Tvrdka dobavlja špecijelno Simone in pomaranča vedno direktno od producenta, ter zamore vsled tega postreči cenj. odjemalcem vedno z garantirano najlepšim blagom po brc.konkurenčnih cenah. V dolgoletnem po slovanju posrečilo se je tvrdki stopiti v trgovske stike z samo prvovrstnimi izbranimi inozemskimi dobavitelji ter eksportnimi tvrdkami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le prvovrstno blago, ter more ista zagotoviti cenj. odjemalcem najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo. — Izvršujejo se naročila tudi za v«.go ske mrotine, ter se za ista računajo izjemno nizke cene. Blagovolite se preprifcsti! Zahtevajte cenike I {= Pouk v vezenju brezplačen. 73 Večletna garancija. Nizke a cene tudi na obroke. H Josip Peie inc, — LJUBLJANA bMzu Pr(*5cr UUDU1IHN noy, (jaspom. in red5a?jja in l&skiraria, ki se razume na brizgalnice, v prvi jugoslovan. tvornici za karoseriie in vozove MATIJA REICH! SIN 1» KO EM SADU Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker lame. zan|e poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premožen,em ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri nje, so-dcDar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar Haši rolahl v AmerlHi nalagala svoje prihranke največ v naši hranilnici, ftir !e denar tu nopoinoma varen " • Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri nn posestva ln menice. vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi m stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. JOS. BER6MAN, LjlUBLjANA Poitanska ceslo S'e-v. 85 RsnamraHa fS.inaai.-.Ti-.fcgr .Mftirr.iUikA^^faj.^.,.. es&sr* »J mi Kr. Bnole^i) ncS^coo^roltrodfis linila. Gcncrn no zas ops^vo za Uraliev no SH'3. Zagreb, Tra. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečkerek, Princese Jelene obala št. 7, — Sombor, Kraljeviča Giorgja št. 3. Brioj. naslov na v,a jornja podiaalopatva »KOVMAILPAC" Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Grnžu. Nailov ra brioiavk«: Prometna banka. Prva žehljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnizorici Pisma: Zebl,arska zadrugo, Kropa (Stovem/o) Brzo,avkes Zadruga Kropa leieton mterurban. Podnart 2 Žeblji za normalne in ozkotirne železnice - Žebl,i za tad,e, črni ali pocinkani - Žebl,i za zeradbe les itd - Žebln za čevlrr o £ C « J o « T- 2 O - a « o " o o . « u I n g 3 C « o So ti ^ ^ 5 ° i Z ii . •» -T? s i s M ^ * z a * a 5 3 (3 o " ^ u. ^ —' -C3 > o * o S Š 5 * o O s * 2 a 3 9 d I —J N S « ° d . M «■= ° ~ Q 8 "o "« c » S ^ o u — t) * ° 2 > eUi,-t < -S — O Q o O. n UJ A 5348534853232348484800010102024848485353485348532323530253485348020253535300010001020102000000000202 Mika razprodaja vsakovrstnega mizarskega, strugarskega, sod^rskega, kleparskega, ključavničarskega, kovaškega orodja in orodja za mehanike. Nadalje tehnični predmeti kakor: razna tesnila, gumijeve plošče, gumijeve cevi, gonilna jermena itd. Osobito se opozarja cenj. interesente na veliko izber vodnih, Jkrožnlil in drugih Žacj. ■ Blago se prodaja od danes naprej po znatno znižanih cenah, na drobno in v partijah Uprava feonkurzne mase Odon Routnjjs Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7 . Krasne božične jaslice za cerkve lastnega izdelka ima na prodaji po jako ugodni ceni delavnica za cerkveno umetnost ALOJZ ZDRATTI, MARIBOR, Strossmaierjeva ulica Pri nabavi novih josip uran sssassrjssss LJUBLJANA, Mestni trg štev. 11. Papir: svilen, taietni, zlat in srebrni, Skrebeči in krep. Zlata tn srebrna penca. Žica za rože. Žica za obešanje okraskov. Briljantna vrvica, svečke, držke za svečke, čudežne svečke. Prlički za v kot, res krasni in poceni, 20 vzorcev in veličin. Obrazci (Krippanbilder), rojstva (Stalice), lameta, girlande od lamete, girlande papirnate, angelski laski (Feenhaar). Razglednice, bloki in hrbtički za koledarje, krinke in lampijoni. Listje za rože, prašniki (PStzeln), umetne cvetlice in venci za neveste. Velikanska izbira rsakov sinih steklenih božičnih okraskov v obliki ptičkov, zvončkov, mo-ličkov, sadja, bunkic, špice, okraski od lamete ter Pratika za leto 1927. Lahtevajte cenik I poslovnih knjig Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki, kakor tudi z brezplačnim proračunom A. Janežič, Ljubljana Florijanska ul. 14 knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig Francoske vezenine toilef 7, volno, «vilo, srebrom in zlatom po najnovejših smer niciih poseslrinsko pa iSko-lyouske IvrrtUe A M K. Najmodernejši načrti in najfinejša izvrSitov vezen a ziistoruv, perila, pregrinjal. Izdelovanje n razpošiljanje šablon za predt'«k ženskih ročnih del. f£ntlon!e ažurtranfe, predtlskan e MAUK & Ml. EŠ, LJUBLJANA, Dalmat nova t'!. št. 13 Vsed pomanjkanja denarja in splošne krize si nabavite Vaše božične potrebščine v modnem blagu za d me in gosnode, trikotažo, najrazličnejše parhnnte in flanele ter drugo belo blago kakor Sifone, tk> niue. atlase, damaste, na lalje gradlne. platno ter bombažne tkanine za navadne in pregibne (KnppenleintUcher) rjuhe, posteljno in telesno perilo ter drugega več prvovrstnih fabrikatov (n. pr. Schroll, Lilien. Herm. Pollak, Tržič), klote v vseh barvah, tiskanec. gladki in desiniran trajnobarven najrazličnejših vzorcev, hlačevino. raglastcn žamet, posteljne garniture, blago za pohištvo, inlete. tančice po-ebno linlh kvalitet v vsaki širin in to za blazine, pernice, brisalke, robce in žiinnice, kakor tudi gradlne za ž^iluzije. Posteljne, konjske ter flanelaste odeje od najpriprostejšlh do najfinejših izdelkov ali kvalitet. Cefirje, oksforte in vse drugo blago po iivanredao znižanih oenah v modni ln mannfakturni trgovini FELIKS S&MBL Maribor, Gosposka nlica 11 15 do 20% ""381 cenejše. f£A novo pummmuA u ii jdf 'it* ^FrflKHSTTlPfflfrT IT ffifflfIBitfT iT* POSEBNOST: Vsak petek morske ribe SPECfALITETA: Dalmatinski Prošek-vlno Gorki in mrzli prigrizki vedno na razpolago Točijo se pristna dalmatinska vina naravnost od vinogradnika kupljena, kakor tudi naravn! kmečki dalmatinski tropinovec in druge vrste žganja PUm ŠKOFIJO itev, 1 Prevzemajo se naročila fn dostavila na dom v steklenicah od 5 do 10 litrov Zš obilen obisk se priporoča ŠKOFOVA KLET V ■te,.-. ■ ivjS ..: '.v.-'A llpll Brili daje čevljem izreden sijaj in odličnost. — Brili meliča usnje in mu potrojuje trajnost. — Brilla je treba vzeti naimanjo količino za čiščenje čevljev. — Ne pozabite, da škatla Krili zaleže za tri škatle podobnih proizvodov --------TMmmmmmmBmmsmr--- ———■ i —.......——...... adružna Brzoav. naslov: Gospobanka octarslcia banka d.d. Telefon Stev. 57, 470 m 979 LJubljana, Miklošičeva cesta IO Račun poštno ček. urada šl. 11.345 Podružnice: CeFe, Djabovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenlk. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din J6.000.000 - vloge nad Din 250,000.000 - Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. —• Prodaja srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Črni. Jlzdajatcli: dr. Fr. Kolovec. «Urednik: Franc Terae*la».