List 1.
Gospodarske stvari.
Kako hraniti in rabiti sadje.
To ni še zadosti, da kmetovalec prideluje lepo sadje; on je mora zcati tudi hraniti in sveže ali suho, ali kot mošt, ali vkuhaco, ali na Kak drugačen na(^.in pripravljeno kolikor mcgoče dobro porabljati.
Da se pa sadje kolikor mogoče drago spec^ava, treba pred vsem, da se o pravem času potrga in na naraven, različnim sadnim vrstam ugoden način hrani-V tem oziru delajo kmetovalci še mnogo napak, ne trgajo sadja z roko, ampak ctresajo je ali celo klatijo, še predno je na drevesu dozorelo.
Če klatimo t^adje s kolom, poškodujemo je tem bolj čim trdneje se drži veje, Ker je še nezrelo ; ono pade na tla, dobi madeže in začne kmalu na potolčenih mestih gniti; poleg tega poŠKodujemo in polomimo mnogo vejic, ki bi utegnile roditi v prihodnjem letu.
Če otresemo sadje, počepa na tla, potolče se in kmalu bo gnilo na ranjenih mestih. S tem izgubi skoro V80 vrednost za kupčijo, ker nihče ne mara gnilega sadja.
Plemenito, za kupčijo odmenjeno sadje, katero naj se dolgo ohrani, ker mu je cena veča, čim pozneje je prinesemo na trg, moramo vsakakor z roko trgati. Zato rabimo navadne lestvice, katere vtikamo lahko med vejevje; sadje pa nabirajmo v platnen predpasnik, s pasom pritrjenim čez levo ramo.
Vsak sadjar mora sprevideti, da se z roko nabrano, neomadeževano plemenito sadje dalje ohrani in da se, ker je čisto in zdravo, še enkrat draže ali še bolje plačuje, nego stlačeno ali otreseno, omadeževano in ognilo sadje.
Tudi to je pozvedel in preračunil lahko vže vsak sadjar, da je več izgubil s tem, če je plemenito sadje klatil ali otresal, ker je vsled tega madežasto in ognilo in so se tudi drevesa poškodovala, nego bi bil potrošil za skrbno nabiranje.
Tem bolj se moramo čuditi, da ni škoda še vseh kmetovalcev spametila, ampak da tu pa tam še marsikdo sadje klati in otresa.
Vsaka sadna vrsta naj se tudi o pravem času pobira. Izkušnje nas uče, da moramo poletna jabolka in poletne hruške potrgati, kakor hitro porumene, predno so popolnoma zrele; če jih pustimo na drevesu, da popolnoma dozore, postanejo Kmalu prezrele, mokaste ali pa testene, ne drže se dolgo, ne moremo jih daleč razpošiljati, in vsled tega jim pada cena.
Jesenska in zimska jabolka in hruške pa naj dozore na drevesu, in nikdar jih ne trgajmo pred oktobrom. Če pobiramo tako sadje prezgodaj, zgrbanči se nam, bode pusto in ostane brezsočno.
Sadje za domačo rabo: jabolka in hruške, ki se porabijo za mošt, naj dozore na drevesu, in lahko jih skrbno otresamo, saj jih takoj porabimo.
Na drevesu dozorelo mostno sadje ima več sladorja v sebi, daje toraj boljši, vztrajnejši mošt, nego vraskavo, kislo, ne popolnoma zrelo sadje.
Kadar naj breskve ali marelice daleč pošiljamo, moramo jih potrgati, predno dozore, če jih pa mislimo kmalu použiti, potrgajmo jih prav previdno tedaj, kadar dobe vže močnejši duh, pa mehkejši lup in se sad lahko snema z veje.
Crešnje naj se potrgajo zrele pri lepem vremenu; če 80 prezrele, izgube lepo barvo in gnijo rade.
Češplje, slive in mirabele naj se trgajo zjutraj zgodaj in, če naj jih daleč pošiljamo, tedaj, kadar so popolnoma dozorele in   imajo   svojo pravo barvo, pa da
2    —