Sprejem za alpiniste — Predsednik kranjske skupščine Stane Božič, predsednik izvršnega sveta Drago Stefe in predsednik občinske konference SZDL Slavko Malgaj so v sredo sprejeli kranjske alpiniste, udeležence letošnje odprave na Mount Everest, najvišjo goro sveta. Sprejema so se udeležili Tomaž Jamnik, /Meje Zap/otnik in Marko Stremfelj, njegov brat Andrej pa je bil zaradi bolezni zadržan. Naša prva odprava bo predvidoma kreni/a k velikemu cilju 25. februarja. V imenu kranjske družbenopolitične skupnosti je alpinistom zaželel srečno pot, vzpon na vrh in še srečnejšo vrnitev predsednik izvršnega sveta Drago Stefe. (jk) — Foto: F. Perdan
*-eto XXXII. Številka 13
•ttnovitelji: občinske konference SZDL I **enice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka q Trtic — Izdaja Časopisno podjetje * Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni   urednik   Andrej 2alar
Glasilo soci
Kranj, petek, 16. 2. 1979
Cena: 4 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija  1974 pa ob torkih in petkih.
EZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Slovo od Edvarda Kardelja
Ljubljana, Slovenija in vsa Jugoslavija se je v torek poslovila od narodnega heroja in junaka socialističnega dela Edvarda Kardelja. Ob 12.40 so žaro s pepelom ene največjih osebnosti slovenske zgodovine položili v grobnico narodnih herojev — poslednji dom največjih slovenskih sinov. $e zadnjikrat se je Jugoslavija poslovila od heroja, toda njegovo delo, njegova bogata dediščina, ki nam jo je zapustil, ga bodo ohranjale med živimi. Na pogrebnih svečanostih pred zgradbo predsedstva SRS, ki so se začele ob 11. uri, ko so po vsej Jugoslaviji zatulile sirene, je bil tudi predsednik Tito, ki je prišel še enkrat počastit spomin na svojega najožjega sodelavca in tovariša.
Tvič nagrada in priznanje
,^ranj — V sredo zvečer je bila ^y»ć na Tednu slovenske drame po-'*J«na Nagrada Slavka Gruma za ^ Jboljfte dramsko besedilo v pretek-^ letu. Kljub temu, da je bila na-la ustanovljena šele na lanskem l Inu, lahko zapišemo, da je bil , *iv avtorjev izjemen, saj je žirija v ^jem izboru  pregledala  kar 22 Ji izvirnih slovenskih dramskih tov, ki so bili v lanskem letu b^[ić uprizorjeni ali tiskani oziroma an' Žirija v sestavi Mile
K|^un, Bojan Stih, Andrej Inkret in '^^J^'ja Logar je z večino glasov od-k ila, da se na letošnjem Tednu slo-^ske drame podeli Nagrada Slav-, Gruma dramatiku Danetu Zajcu j^jepovo dramo Voranc. t^2a lanskoletnem Tednu pa je bilo g^r^n nagrade za dramsko besedilo k^*novljeno tudi Griin-Filipičevo znanje za dosežke v slovenski * *naturgiji. Medtem ko je nagrada 'Sl*^ vsakoletna, se priznanje podeli vsaka tri leta. Žirija se ^dlocila, da to pomembno pnzna-^ prvič podeli dramaturški ekipi k|Venskega ljudskega gledališča iz ^ ja za izjemne dosežke v preteklih
%L*eraj dopoldne je bila v okviru ^ria slovenske drame 79 odmevna
problemska okrogla miza, ki sodi med najpomembnejše strokovne vzporedne prireditve kranjskega gledališkega festivala.
Čeprav je do konca festivala še nekaj polnih gledaliških dni, pa že ' lahko zapišemo, da je letošnji Teden ponovno izpričal svoj velik pomen. V naslednjih dneh lahko zasledimo še nekaj izvrstnth predstav: danes Sen zelenjavne noči S. Makarovič (Mladinsko gledališče), jutri na Primsko-vem predstavi celjsko gledališče Pin-darjevo odo J. Zmavca, v nedeljo dopoldne se bodo na delovnem srečanju sestali člani Združenja slovenskih dramskih umetnikov, zvečer pa bodo člani EG Glej predstavili Zapiske o sistemu V. Zupana. V ponedeljek se bodo kranjski gledalci odpeljali v Ljubljano, kjer si bodo v Mestnem gledališču ogledali kralja na Betajnovi I. Cankarja. Zadnja dva   dneva,   ponedeljek   in torek, bosta intenzivno zaokrožila podobo izvirnega  slovenskega gledališkega ustvarjanja za otroke s predstavo Sapramiška   S.   Makarovič (Nova Gorica) ter lutkovnimi uprizoritvami Gugalnica F. Puntarja in Kralj Matjaž in Alenčica D. Zajca. Skratka, še nekaj zanimivih gledaliških dni v Kranju.
M. L.
"****>wfo Slavka Gruma za najboljše dramsko benedih v preteklem letuje ^l Dane Zaje za dramo Voranc. - Foto: h Perdan
Potem, ko so zadnjo čast velikemu možu izkazali njegovi so-borci in prijatelji Franc Lesko-šek, Lidija Šentjurc, Miha Marinko, dr. Marijan Brecelj, Tone Fajfar, Zoran Polič in Ivan Maček, je zadnjo stražo prevzela delegacija federacije. Ob 11. uri pa se je začela zadnja pot Edvarda Kardelja do kraja zadnjega počitka. Generalmajor Pavel Suc je v spremstvu polkovnikov Draga Ožbolta in Vukašina Vitoliča nesel žaro, v katero so vrezali skromen napis: Edvard Kardelj, 1910-1979.
V imenu mesta heroja se je od pokojnika poslovil predsednik skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič. »Bil si revolucionar,« je dejal, »ki ni poznal poraza, usmerjal si jugoslovanske narode k socialistični sedanjosti, k osvoboditvi človeka in človeštva, k oblasti delavskega razreda, k neuvrščenosti in socialistični samoupravni graditvi. Ponosni smo, tovariš Krištof, da si bil občan Ljubljane.«
Predsednik republike Josip Broz-Tito je pretresen stal kot okamenel, ko se je mesto žalosti poslavljalo od pokojnika, od prijatelja in občana z obljubo, da mu bo postavilo najlepši spomenik z uresničevanjem ciljev samoupravljanja in revolucije.
Nato je sprevod krenil po ljubljanskih ulicah. Na čelu so pripadniki JLA nosili 66 zastav, vojaška godba je igrala žalostinke, za najožjimi svojci pa so se zvrstili najvišji predstavniki na-
O presežkih naj odločajo delavci
Tržič — Na zadnji seji skupščine občine Tržič je bilo predloženo tudi poročilo o zbiranju in uporabi sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v preteklem letu.
Od skupaj 7,560.000 dinarjev nad predvidenimi je bilo 2,220.000 dinarjev že upoštevanih pri oblikovanju programov interesnih skupnosti in prispevnih stopenj i/, kosmatih osebnih dohodkov delavcev za letošnje leto. Za 1,500.000 dinarjev pa je izvršni svet predlagal, naj bi jih preusmerili za dograditev vrtca v Bistrici, 400.000 dinarjev pa za potrebe celodnevne osnovne šole v Križah.
Delegati /bora idruženega dela so opozoriti na priporočilo repub
liške skupščine, naj bi samoupravne interesne skupnosti vse viške i/ minulega leta vrnile delavcem. Zato bodo o takem predlogu izvršnega sveta, ki ga delegati sicer podpirajo, morali raz pravi jat i in s«' zanj odločiti vsi delavci tržiškega združenega dela
l _!Li
Potem ko se je predsednik republike Tito v sredo dopoldne v Ljubljani & zadnjič poslovil od svojega soborca in prijatelja Edvarda Kardelja, je z brni škega letališča odpotoval v Split. — Foto: F. Perdan
šega družbenopolitičnega življenja in za njimi številne tuje delegacije.
Na Trgu revolucije se je žara s pepelom ustavila. Ob njej je gorel večni ogenj kot simbol ne-minljivosti pokojnikovega dela. Zadonela je pesem. Akademiki zbora Toneta Tomšiča so zapeli Lipo. Potem pa se je od pokojnika v imenu Beograda poslovil predsednik mestne skupščine 2i-vorad Kovačevič.
»Globoko bol ob slovesu nam lajša ponos,« je dejal Živo rad Kovačevič, »da smo imeli srečo živeti kot sodobniki Kardelja. Saj ni bilo zgodovinske naloge, pri kateri ne bi sodeloval Kardelj kot najbližji sodelavec in sobo-rec predsednika Tita.«
V imenu jugoslovanskih narodov in narodnosti se je od pokojnika poslovil podpredsednik predsedstva SFRJ Fadil Hoxha. Žalostni smo vsi, je rekel, ker ni več med nami uglednega voditelja našega delavskega gibanja čudovitega človeka, doslednega komunista, velikega revolucionarja in nenadkriljivega teoretika samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije.
Zadnji govornik, ki se ie na Trgu revolucije poslovil od Edvarda Kardelja, je bil predsednik CK ZKS France Popit. »Njegovo politično delo ga uvršča v sam vrh naše revolucije in socialistične graditve, njegovo znanstveno delo pa mu zagotavlja enako mesto med marksističnimi misleci v svetu. Njegovo delo odkriva našo bodočnost in vrednote, za katere se je vredno boriti in za katere je vredno živeti.«
Ob 12.40 je generalmajor Pavel Suc položil žaro v grobnico narodnih herojev. Veliki revolucionar se je pridružil narodnim herojem Tonetu Tomšiču, Slavku Slandru, Milošu Zidanšku, Francu Rozmanu, Ivanu Kavčiču, Vinku Simončiču, Milovanu Sa-ranoviču, Draganu Jevtiču, Ljubu Sercerju, Janku Premrlu, Majdi Sile, Borisu Kidriču in Dušanu K vedru. V grobnici narodnih herojev je našel zadnji počitek narodni heroj, dvakratni junak socialističnega dela, revolucionar, mislec, raziskovalec, znanstvenik, politik, državnik in hkrati aktivist, človek, ki je vsak dan izkoristil za nekaj novega. _)D
10. stran:
Kje
uranska
cesta?
PUSUVANJE
24.,25. in 27. fcb. od 17-02ure
• zabaval vas bo ansambel matička slaka
• predprodaja vstopnic na razstavišču
• cena 50 din, za vse tri večera 100 din
• najboljše maske bodo nagrajene
Vzcvetele ceste
Letošnje odjuge so v Sloveniji poškodovale kar 366 kilometrov cest. Ponekod so poškodbe tako velike, da ogrožajo varno vožnjo in ovirajo promet. Na najbolj načetih cestnih odsekih naj bi popravila končali do konca februarja, na korenite posege in večja popravila pa bo potrebno počakati še nekaj mesecev.
»Rdeči prapor« v Kragujevcu
Včeraj se je V Kragujevcu začelo 11. srečanje samo-upravljavcev Jugoslavije »Rdeči prapor«. Najprej so se poklonili spominu Edvarda Kardelja. Na vseh javnih stavbah pa še vedno vise zastave spuščene na pol droga.
Zasedanje Rdeči prapor je letos podelilo listino in plaketo »Rdeči prapor samouprave« nikšički železarni Boris Kidrič, nato pa je imel predsednik skupščine SR Srbije Dušan Čkrebić referat o svobodni menjavi dela in svobodnem samoupravnem interesnem organiziranju. Po plenumu je »Rdeči prapor« nadaljeval delo po komisijah.
Dražje mleko v Srbiji
Medtem ko mlekarji v Srbiji pričakujejo višje cene, je preskrba v trgovinah čedalje slabša. Zato so organizacije združenega dela mlekarske industrije podpisale samoupravni sporazum, s katerim predlagajo usklajevanje cen mleka in mlečnih izdelkov s povečanimi stroški predelave, hkrati pa tudi višje odkupne cene za mleko. Ponudili so dve različici za spremembo cen: mlečni izdelki naj bi se po eni podražili za 5 do 10 odstotkov, po drugi pa za 10 do 24 odstotkov.
Premalo dvotarifnih števcev
Na jugoslovanskem tržišču trenutno primanjkuje vsaj 50 tisoč dvotarifnih števcev. Največje pomanjkanje je v Srbiji, na Hrvaškem in Vojvodini. Samo v Srbiji primanjkuje kakih 20 tisoč števcev, tako ponekod kasnijo celo z vselitvijo stanovanj. Iskra iz Kranja, ki je naš edini proizvajalec števcev pa ne proda vse svoje proizvodnje doma, temveč polovico proizvodnje izvozi na konvertibilni trg. Vzrok za prodajo na tuje je v prenizki domači ceni, hkrati pa Iskro obvezujejo dogovori s tujimi partnerji.
Belgijski krediti
Pogajanja o sklenitvi spo razuma o financiranju uvoza opreme iz Belgije, ki so dalj časa potekala med združeno beograjsko banko in bruseljsko banko, so se uspešno končala. Zato pričakujejo, da bodo v kratkem sklenili sporazum o okvirnem kreditu 250 milijonov belgijskih frankov. Belgijska banka bo posojila odobravala za določene gospodarske organi zacije, kupce belgijske opre me. Posrednik pa bo beograjska banka.
Cementa spet premalo
Industrija cementa je lani proizvedla znatno manj tega pomembnega gradbenega materiala, kot je bilo načrtovano. Predvidena proizvodnja naj bi namreč znašala 9,H milijona ton. uresničena pa je bila le HH-odstotno, Letos pa naj bi naredili 10,5 milijona ton cementa. Ce bo plan v celoti uresničen, ga bo še vedno primanjkovalo več kot milijon ton.
_.-->
Zaključek trimesečne sole marksizma - Včeraj so v Domu JLA v Kranju podelili spričevala slušateljem trimesečnega seminarja iz teorije in prakse marksizma, na katerem je sodelovalo 24 slušateljev iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine. Kar 22 ali 95,83 odstotka jih je bilo neposrednih proizvajalcev. Seminar je uspešno končalo 23 slušateljev, od katerih jih je bilo 5 izjemno uspešnih, 11 zelo uspešnih in 7 uspešnih. To je izreden uspeh, zato je vodstvo seminarja0redlagalo 16 slušateljev za srednjo politično šolo. Slušatelji, 12 jih je bilo iz kranjske občine, 7 iz škofjeloške in 4 iz tržiške, so v teoriji in praksi spoznavali temelje marksizma, zakonitosti družbenega razvoja, ekonomsko teorijo, vlogo partije v delavskem gibanju, proizvajalne odnose itd. Obiskali so Peko, I BI in krajevno skupnost Pristava pri Tržiču, bili pa so tudi v kombinatu Velenje, (jk) — Foto: F. Perdan
Premalo žensk, mladih in komunistov
Tržič — V razpravi o analizi in oceni volitev v krajevne konference SZDL so člani izvršnega odbora občinske konference SZDL Tržič na petkovi seji govorili zlasti o strukturi na novo izvoljenih. Ugotovili so, da je ta sicer veliko boljša od prejšnje^ vendar se v nekaterih krajevnih konferencah še vedno kaže premajhna udeležba žensk, mladih do 27. leta in članov ZK, zlasti tam, kjer niso organizirane osnovne organizacije ZK in mladine.
Kazprava je tekla tudi o izobraževanju delegatov družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, ki se bo začelo 19. februarja letos, o sprejemanju temeljnih planov o financiranju krajevnih skupnosti ter o vlogi Soralistične zveze pri tem.
Člani izvršnega odbora so razčlenili tudi potek javnih razprav o osnutku odloka o pogrebnih svečanostih v tržiški občini. Razprave so v večini krajevnih konferenc že zaključene, drugje pa bodo o osnutku odloka razpravljali ta teden. Ob tem so člani izvršnega odbora občinske konference SZDL, sklenili, naj bi vsi pomembni odloki, ki jih sprejemajo skupščinski zbori, šli pred tem v javno obravnavo po krajevnih skupno-
stih, saj bi bila ta oblika sprejemanja najbolj demokratična.
V nadaljevanju so člani izvršnega odbora razpravljali o osnutku akcijskega programa boja proti alkoholizmu v tržiški občini, ki se vedno bolj razrašča, zlasti med mladimi ljudmi. Vzroki za to so največkrat neurejene družinske razmere. Na predlog socialnega skrbstva naj bi ustanovili poseben svet za socialno in zdravstveno politiko pri občinski konferenci SZDL, ki naj bi izdelal tudi poseben program boja proti alkoholizmu.
Te dni v Tržiču poteka natečaj za ime doma starostnikov, ki ga grade s sredstvi samoprispevka občanov in organizacij združenega dela v Bistrici. Izvršni odbor je podprl predlog občinskega odbora ZZB NOV, naj bi dom poimenovali po predvojnem revolucionarju Petru Uzarju.
Izvršni odbor je nato potrdil še predlog dopolnitve družbenega dogovora o financiranju Radia Tržič in Glasa ter predlog razdelitve sredstev krajevnim konferencam SZDL za letošnje leto in ključ podelitve krajevnih priznanj OF ter predlogov za občinska priznanja.
J. Kepic
Resolucijo bo treba izpopolniti
Tržič — Ze izvršni svet skupščine občine Tržič je osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana tržiške občine v letu 1979, o katerem so v ponedeljek in torek razpravljali tudi vsi trije zbori občinske skupščine, opremil z nekaterimi tehtnimi pripombami, ki jih v predlogu resolucije ne bi smeli izpustiti. Tako naj bi bilo v programu skupnosti socialnega skrbstva nakazano tudi reševanje problematike borcev, program stanovanjske skupnosti pa naj bi vključil še problematiko pri reševanju ekonomskih stanarin. Izvršni svet je tudi opozoril na področje ljudske obrambe, kjer bo potrebno pristopiti k uresničevanju nakupa osebnih zaščitnih sredstev in k izvedbi »akcije 84«.
Resolucija naj bi vsebovala še program uresničevanja blagovnih rezerv in v zvezi s tem gradnje skladišča skupaj z diskontno trgovino. Predlog resolucije bi moral nadalje upoštevati sanacijske programe na področju turizma in gostinstva kot tudi bistvene povzetke razvojnih usmeritev posameznih temeljnih m delovnih organizacij. Dosedanja praksa ie pokazala, da večina organizacij združenega dela sprejme programe v prvih dveh mesecih tekočega leta. kar pa se ne ujema z rokom priprave resolucije, ki je zato nepopolna.
V resoluciji naj bi nakazali vsa možna vlaganja v ceste, pri katerih ni udeležena samoupravna komunalna skupnost, so menili člani izvršnega sveta ter hkrati opozorili na neobdelane možnosti uresničitve investicijskih programov Lepenke. Kompasa na Ljubelju in Cevarne v Križah. Pripomnili so še. da bi morala resolucija vsebovati tudi poglavje o uresničevanju zakona o združenem delu in področje malega gospodarstva.
Podobna stališča so zavzeli tudi delegati zborov skupščine občine Tržič, ki so menili, da bo celoten osnutek treba močno izpopolniti. Družbenopolitični zbor je kritiziral predvsem pomanjkljivo planiranje v organizacijah združenega dela ter zahteval, naj se prek Ljubljanske banke ugotovi, koliko investicije resnične* slonijo na realnih osnovah. Premalo je opredeljeno in jasno področje stanovanjske gradnje, trgovine, PTT omrežja in malega gospo darstva. Delegati so tudi sklenili, naj bi izvršni svet čimprej pripravil predlog, kako razumno uporabiti obveznice za ceste.
Na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti ie bilo pripomb delegatov manj. Niso se strinjali s tem. da bo letos splošna poraba rasla hitreje kot družbeni proizvod, kar pa spričo novih nalog, predvsem v zvezi z reorganizacijo pravosodja, ne bo mogoče spremeniti, Povedali so že. da med in vestni jami v industrijski coni resolucija omenja le ceste, ne pa tudi drugih infrastrukturnih objektov, da niso zajeti objekti družbenega standarda, da investicije organizacij /dru-ženega dela niso pravilno prikazane, da predlog celodnevnega pouka v Križah predvideva le osem oddelkov čeprav naj bi v novem šolskem letu cela šola postala celodnevna in podobno.
Osnutek resolucije bo do 10. marca v javni razpravi, (''asa je torej R*f dovolj, da se vse pripombe izvršnega sveta, skupščinskih zborov, delovnih ljudi in občanov zberejo in da se i/ dela predlog resolucije, ki bo dal točne smeri družbenega razvoja trži ške občine v letošnjem letu
H Jelovčan
Svet v tem tednu
Uspešno kot vedno
Predsednik Tito končal obisk v Kuvajtu, In ku, Siriji in Jordaniji — Iran ima novo vlaa voditelja stare Bahtijarja pa so aretirali -Arushi se zaključuje konferenca skupine T kjer je vodjo naše delegacije sprejel tanzm ski predsednik Nyerere — Smrtno kazen m
Butom odložili
LJUBLJANA - Predsednik republike in Zveze kom_ Jugoslavije Josip Broz-Tito se je v ponedeljek vrnil v domonv z enega od svojih uspešnih potovanj v prijateljskih in neuvrtt? nih državah. Predsednikov obisk v Kuvajtu, Iraku, Siriji in J* daniji je bil deležen izjemne pozornosti ne le v državah gosti? ljicah, temveč v svetovni javnosti nasploh. Naš predsednik j odšel v te države v trenutkih napetega mednarodnega položi > novih kriznih žarišč in najrazličnejših pritiskov na neuvršče* ter prizadevanj za razbitje njihove enotnosti. Prav probks sodobnega in v marsičem razdvojenega sveta so bili ena od a* pogovorov našega predsednika in njegovih sodelavcev t *t državah. Skoraj povsod je prevladalo stališče, da vsi ti aViatj mi, od Bližnjega vzhoda, do Kampučije in Afrike, terjajo eek* vito rešitev ob upoštevanju volje naroda in pravice do eaer odločbe brez vmešavanja tujih sil ali interesov. Pi zaradi tega, ker so v kriznih primerih največkrat pon enostranske rešitve, so mirovna prizadevanja neusp.. volje narodov poteptane. Nič manj pa ni pomembna ugoto da države, kjer je predsebnik bil, zagovarjajo samo stoj od nikogar odvisno neuvrščeno gibanje, ker je le taksno L faktor svetovnega miru. Takšna stališča so med pripra bližnjih sestankov neuvrščenih še posebej pomembna.
Zanemariti pa ne kaže tudi druge plati predsednik obiska: sodelovanja Jugoslavije s temi deželami. Spodbud krepi, saj je na primer Irak dežela, v kateri delajo številna slovanska podjetja in s katero že sedaj vzorno sodel vseh področjih. Tito je odprl pota in možnosti novih s__ so bili med obiskom podpisani številni protokoli. Države, c je obiskal predsednik, so tudi izrekle iskreno zahvalo predsedniku za pomoč pri njihovem delu. Zato je bil pot predsednika uspešna kot vse poti prijateljstva in tem.
»Pokažite svetu, da ste sposobni hoditi po poti sreče sovraštva in anarhije. Ne spuščajte se v ropanja in ne sovražnikom nič zalega. Sojeni bodo po muslimanski trau. je v poslanici ljudstvu Irana dejal verski voditelj Homeini. se je v domovino, oblikoval vlado premiera Bazargana dobil ljudstvo in precejšen del vojske na svojo stran. Bi jeva vlada, imenovana od šaha Pahlavija, je popust— umaknila, Bahtijar pa je v rokah nove Homeinijeve vlade, je opustil misel na vrnitev in prestol, orožje je večinoma nilo in Iran je, kot kaže, na poti notranjega miru. iranskih predstavništev v tujini je že priznala vlado B»« med tujimi državami pa je novi režim, ki obljublja ustavne bliko na osnovah islama, prvi priznal Pakistan, sledile pa L Sirija, Libija, Mavretanija, Sovjetska zveza in najverjetneje Kitajska in Združene države Amerike. Carter je dejal, da Amerike trden Iran, ki bo voljan sodelovati z njegovo ^, ZDA se ne nameravajo vmešavati v Iran in to pričakuje od drugih. Izrael pa se boji, da ne bi »komunistični e okrepili vpliva v Iranu«.
V tanzanijskem mestu Arusha prihaja ministrska renca »skupine 77« dežel v razvoju v sklepno fazo. Z 117 držav so razložili svoja stališča do mednarodnih | skih vprašanj. Med govorniki je bil tudi vodja naše del_ podpredsednik zveznega izvršnega sveta inž. Branislav Terjal je spremembo sedanjega svetovnega gospodarskega Vodjo naše delegacije je sprejel tudi tanzanijski prede dr. Julius Nyerere. Sogovornika sta poudarila, da je treba nost neuvrščenih držav in dežel v razvoju ne glede na ideo. nasprotja učvrstiti in ga usposobiti za neodvisno, enot*' akcijsko sposobno gibanje, obenem pa razvijati gospode.'* sodelovanje med temi deželami. Le enotnost lahko kij* vplivu velikih družb in velikih držav na trgu s surovin** izdelki. „
Belgijska vladna kriza seje poglobila. Mandatorju M jal vo nove vlade še ni uspelo najti ministrov. Nasprotja med ^ kami so prevelika, zato je moral mandatar Martens prosit ^ posredovanje kralja Baudouina. Poslabšal se je tudi poloM /i kitajsko-vietnamski meji, kjer je prišlo že do spopadov. & ^ strani krivita druga drugo. Iz Ravalpindiia pa so sporočili.* . ^ pakistansko vrhovno sodišče sprejelo poziv Butovih «af >>t
y ter odločilo preložiti ee»"f
1
nikov in nekaterih državnikov kazen nad bivšim voditeljem Alijem Butom.
JESENICE — — — —
V ponedeljek, 19. februarja, ob 16. uri bo seja predsedstvi*|Ipi
stične zveze z Jesenic. ("Mani predsedstva bodo obravnav*::"' o uresničevanju urbanistične politike v jeseniški občini ter rs-"« \^ o predlogu družbenega dogovora o načelih za uresničevan:?^ >S politike v občini Jesenice in predlogu samoupravnega
stične zveze z .Jesenic, ciam ^uravnavali ~
o uresničevanju urbanistične politike v jeseniški občini ter rs?-!
lokalne radijske postaje Triglav.
Istega dne ob 17. uri se bodo sestali delegati skupščine kla£»* \*
upravljavcev z Jesenic čilo izvršnega odbora odbora za samoupravn o sklepnem rač kluba za letošn Razen tega I kluba.
■ i ~ ■—-------------—■*r«iv tire aAiw*' -
. Na 3. seji bodo med drugim ob ravne*** NJ o delovanju kluba v minulem letu S ? t ,vni nadzor. Razpravljali in sklepali b*! •ačunu kluba za 1978. leto, predlogu finančne*« 7*^ >šnje leto in predlogu programa dela kluba v *v L ; )odo potrdili kadrovske spremembe v izvršne? '
,1
KRANJ
Včeraj je bila v Kranju 40. seja izvršnega sveta skup#*J Jj^J Kram Na njej se obravnavali osnutek zakona o uđ»J ^Q izobraževan ni. odlok o nagradah in nadomestilih za sodnik* rSj^J
temeljnega sodišča v Kranju in kriterije za^delitev združenj
krajevnim skupnostim za letos m leto 1980. Na seji j, o opisu del in nalog delavcev v krajevnih skupnostih in o ( blematiki inftpekcijskih služb, ć'lani ./vršnega sveta so obn sevanje posledi< poplav v kranjski občini in nekatere dn Za danes Iti februarja, je sklicana 14. seja rnedobčinsk Gospodarske zbornice Slovenije za Gorenjsko. Na sej! boo vali predlo« statuta medobčinske zbornice, finančni načrt program ... sklepali o skluu ustanovne skupščine medoočin darske zbornice. ,     .,   , .,
V nedeljo 18 februarja, ob devetih dopoldne bo v d* jencev na Tomšičevi ulici letna konferenca Čebelarske« K ran i
i i
se nared za kamniško obvoznico
konca leta zgrajen prvi del obvozne ceste Y^€8ta Kamnik — Boljše regionalne povezave in ^Obremenitev mestnega jedra, ki se duši v prometu
y^ Kamnik — Obvozni cesti mesta fy»unnik je bilo v preteklem letu v "^mniski občini namenjeno obilo ^>2omosti in razprav. Na osnovi do-*w*vora z Republiško skupnostjo za *»u? je bilo ocenjeno zemljišče na l^lotni trasi in objekti, ki jih bo tre-**** porušiti. Pridobljena so bila na-/~<>me8tna stanovanja in zemljiške ^•ircele. za katere je bila izdelana ^upinska lokacijska dokumentaci-
ja. Z začetkom letošnjega leta pa priprave prehajajo v uresničevanje naloge, ki so si jo v kamniški občini zadali v sedanjem srednjeročnem načrtu. Koncem meseca januarja so bila izdana lokacijska dovoljenja in ni več ovir, da ne bi delovni stroji prav kmalu naznanili začetek gradbenih del. V investicijskem programu je namreč zapisano, da bo investicija realizirana v letošnjem letu, s
Varstvo pred invalidnostjo
Številke so zelo zgovorne: zadnja leta imajo invalidske komisije, ki ugotavljajo delovno zmožnost ali nezmožnost delavcev zaposlenih v gorenjskih delovnih organizacijah, vedno več dela. Lani je bila priznana invalidnost 712 delavcem, kar je le za enega več kot leto poprej, medtem ko je bil leta 1976 priznan status delovnega invalida 676 delavcem. Se bolj kot samo število invalidov, pa sili k razmišljanju prav podatek, da je od teh 2000 invalidov v zadnjih letih, kar polovica invalidov I. stopnje. To pa pomeni, da se je tem delavcem toliko zmanjšala delovna sposobnost, da ne zmorejo opravljati več svojega ne kakega drugega dela in se torej invalidsko upokojijo. Tako visok delež delavcev, ki se morajo invalidsko upokojiti pa vsekakor kaže na to, dt v delovnih organizacijah največkrat prepozno odtegnejo delavca s takšnih del in opravil, ki kvarno vplivajo na delavčevo zdravje in njegovo delovno sposobnost. Će izvzamemo nesreče pri delu, se delovna sposobnost delavca lahko načenja tudi pri delu, ki navidezno ne more uneti nobene zveze z neposredno ogroženostjo zdravje in delovne sposobnosti.
»V delovnih organizacijah za sedaj še vse premalo razmišljajo, da lahko tudi na drugih opravilih, za katere še ni ugotovljeno, da povzročajo poklicne bolezni, delavci po določenem obdobju zanesljivo stopijo na pot invalidnosti,« razmišlja o teh problemih Matjaž Kaše, samostojni referent za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Kranju. »Tako visoko število invalidov I. kategorije kaže na to, da zvonimo po toči; lahko le ugotavljamo nesposobnost za delo. Prav v delovnih organizacijah pa bi se morali vprašati že dosti prej, kaj bi lahko spremenili, da bi na nekaterih delih ohranjevali polno delovno sposobnost delavca.«
To pa pomeni, da bi morali že z organizacijo dela zaustavljati že na samem začetku procese, ki lahko pripeljejo do invalidnosti. Ponekod sicer že razmišljejo, da bi na primer predvsem pri takoimenovanem Nehumanem procesu dela, kot je recimo tekoči trak, uvedli nekatere Spremembe. Da se v združenem delu o tem že razmišlja, se zagotovo loiže tudi v interesu delavcev, da o tem razpravljajo v delegatski bazi in v samoupravnih interesnih skupnostih. Prav zato je bila tudi narejena analiza, ki je pokazala, v katerih panogah se na Gorenjskem pojavlja največ invalidnosti. Vendar pa je bil to Je prvi korak; v pripravi je namreč še analiza o ugotavljanju vzrokov invalidnosti po delovnih organizacijah. Čeprav so sicer povsod v delovnih organizacijah, kjer imajo veliko število del, ki lahko povzroče invalidnost, tudi službe za varnost dela, pa so vendarle še primeri, da se nezgode pri delu prepogosto pojavljajo, prav tako pa tudi poklicna obolenja. Kako pa zaposliti delovne invalide z zmanjšano delovno sposobnostjo, pa je prav sedaj vprašanje, ki ga v okviru socialne varnosti postavljamo v ospredje. Brez dvoma bo analiza, ki bo pripravljena nekako v dveh mesecih, pomagala osvetliti vprašanja zaposlovanja in rehabilitacije delovnih invalidov, ob tem, da pa bodo v reševanje te problematike vsekakor poleg združenega dela vključeni tudi družbeni dejavniki, kot so interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti.
L. M.
^£aj dela ženska le za plačo?
govorni podatki o položaju, zaposlenosti in za-^slovanju žensk v kranjski občini po podatkih ^upnosti za zaposlovanje — V gospodarstvu jih več kot polovica v turizmu in v gostinstvu
namenjene /enskam. Ta delež je mnogo manjši na stopnji poklicne šole in visoke šole. Pregled nekaterih
*Cranj — Lani je bilo v občini "^nj 64.000 prebivalcev, od tega 52 kMotkov žensk, kar je nekoliko več republiško povprečje. Med zapo-' himi delavci je 15.000 ali 48 od-\ tkov žensk, kar je spet več kot gensko povprečje, kar pomeni, da „^atere dejavnosti našega družbe-» življenja slonijo na delu žensk, to lahko govorimo za področje »raževanje ter zdravstvenega in kalnega   varstva.   V osnovnem !Stvu je 83  odstotkov žensk, v Injih strokovnih šolah je zaposle-B odstotkov, v vseh družbenih »vnostih skupaj več kot 74 od-^tkov.
gospodarskimi področji jih je *W      Polovica v trgovini, gostinci in v turizmu, skoraj polovica pa
Sžustriji, predvsem v tekstilni, v k fekciji, v elektropredelovalni in v vjjtveni.
^   zadnjih  letih je zaposlenost v*sk naraščala hitreje kot zaposle-'t moških. Po podatkih zavoda za Rovanje imajo ženske razmero-visok nivo izobrazbe v družbenih Javnostih in posameznih službah iarskih organizacij ter izrazito k,£'k nivo v proizvodnji industrij-\>^*  organizacij   združenega dela. prevladujejo ozki profili, ^membna je poklicna odločitev končani osnovni šoli. saj je jasno
Se dekleta le redkokdaj odločajo
^\t*okli(ne šole ter poklice, ki se po-jjajo predvsem v industriji. C
^odločijo za *moški poklic«, po-v njem vzdržijo le nekaj let, se prekvalificirajo.
|C*r. r»jav|janje različnih
možnosti za s^Ke m ženske je opazno tudi p P ^»udbi dela. Organizacije združe-*Y>* dela so leta 1977 od vseh potreb ^•svile le 32 odstotkov takih, ki so
poklicev oziroma potreb kaže naravnost smešna pojmovanja enakih možnosti. l'o mnenju ali na osnovi predsodkov povpraševalrev je med 229 prodajalci potrebnih 110 žensk. Pri tem pa je med 29 potrebnimi trgovskimi tehniki in poslovodji lahko le pet žena. Po prijavah naj bi bili ekonomisti in pravniki v glavnem moški, da seveda ne govorimo, da ni niti ene prijave ali pa so izjemne, ko povprašujejo po ženskih obdeloval-kah kovin, f inomehamčarkah in po dobnih poklicih. Tako omejeno število danih in »družbeno prizna nih« smeri za ženske povzroča tudi njihov močan pritisk na določene vrste šol in pripelje do viška nekaterih poklicev.
Za ilustracijo lahko tudi: obutvena predelovalna organizacija ima v neposredni proizvodnji 565 žensk in 228 moških, v delovni skupnosti skupnih služb pa je žensk le 71, moški j pa 164!
Na zaposlenost žensk pa seveda vplivajo tudi drugi vzroki, druge odbijajoče razmere, ki opredeljujejo položaj delavca in poklica. Tam, kjer je deljen delovni čas, delavke z njim niso zadovoljne m se odločajo za industrijo, tiste, ki imajo več šol, pa težijo za administrativnimi deli Čeprav ni podatkov 0 tem, kako ženske v svoji delovni praksi napredujejo, vendarle lahko predpostavljamo, da se jim ob predsodkih in pojmovanjih postavlja na pot vrsta ovir, ki jih premagujejo le najbolj
aktivne. Večina še vedno dela le za povečanje družinskega proračuna in jim delo še ne more pomeniti U velja vit ve in potrditve človeka kot oseh nosti. D. S
tem, da bo prvi del obvoznice dan v uporabo prihodnje leto.
Skupščina občine Kamnik in Republiška skupnost za ceste sta koncem leta 1976 sklenili in podpisali družbeni dogovor, s katerim sta se obvezali, da bosta solidarno krili vsaka polovico stroškov za gradnjo cestnega omrežja po sprejetem programu. Investicijski program za izgradnjo obvozne ceste mesta Kamnik, ki ga je v začetku letošnjega leta v imenu investitorja. Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik, izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik prikazuje vrednost del v višini 90,163.687 dinarjev investicijskih stroškov. Približno po četrtino predstavljajo sredstva Republiške skupnosti za ceste, sredstva komunalne skupnosti in kredit. Ostanek pa so sredstva za nadomestna stanovanja in sredstva zbrana v kamniški občini s posojili za ceste.
Obvozna cesta bo grajena v dveh fazah. Prva je odsek Duplica —Železni most z navezavo na Cankarjevo cesto. Drugi del pa je odsek Cankarjeva cesta —Medvedova ulica z novim mostom preko Kamniške Bistrice.
Obvoznica je zasnovana kot mestni odsek regionalne ceste, ki se bo na Duplici navezala na cesto Ljubljana—Kamnik, se nato križala s cesto Kamnik —Domžale in bo ena najpomembnejših prometnih smeri slovenskega regionalnega cestnega omrežja proti Gornji Savinjski in Tuhinjski dolini. Poleg tega bo obvoznica služila lokalnemu prometu samega mesta Kamnik oziroma kamniške občine.
Mestno jedro Kamnika se danes duši v prometu. Že samo dejstvo, da se prepletata regionalni in lokalni promet, ob tem pa še izrazito daljinski promet, ter izredno gosto priključevanje lokalnega prometa, ustvarja kočljivo prometno situacijo. Zlasti nevaren je prehod skozi mestno jedro. Ce k temu prištejemo še razmeroma visoko prometno obremenitev, potem sedanja cestna povezava res ne ustreza več prometnim zahtevam in predstavlja kritično točko s stališča varnosti. Prometna analiza nakazuje, da bo v letu 1985 imel najbolj obremenjeni del obvoznice  že  6.082  vozil dnevno.
Investicijski program vsebuje tudi oris in analizo učinka gradnje obvoznice na okolje. Gradnja na prvem delu trase zahteva ob stanovanjskih naseljih, mimo katerih bo tekla obvoznica, protihrupno zaščito v obliki ograj in nasipov. Ob bregu Kamniške Bistrice pa bo treba porušiti 19 stanovanjskih in gospodarskih objektov. M. Volčjak
Stare stanovanjske hiše naselja Podgorje ob bregu Kamniške Bistrice se bodo morale umakniti novi mestni obvoznici Kamnika. - M. V.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
v Kranju, c. JLA 2 - z n. sol. o. Delavski svet delovne organizacije
razpisuje ponovno prosta dela in naloge
VODENJE POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
za dobo 4 let
Za opravljanje razpisanih del in nalog se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
— visoka šolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v finančnem poslovanju organizacij združenega dela
ali
— višja šolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj v finančnem poslovanju organizacij združenega dela,
— družbenopolitična razgledanost in aktivnost, ustvarjalen odnos do graditve naše samoupravne socialistične družbe.
Kandidati morajo poleg prijav predložiti dokazila o zahtevani izobrazbi in življenjepis z opisom dosedanjega dela. Pismene prijave naslovite na KŽK Kranj, v Kranju, C. JLA 2, z oznako »Za razpisno komisijo«, v 15 dneh po objavi razpisa.
Naložbe v družbene objekte in naprave
Tržič — Delegati zborov skupščine občine Tržič so obravnavali in nato posredovali v javno razpravo do   10. marca   osnutek programov
/-■-—-
Krajevna skupnost ni zaprta sama vase
KRANJ — Krajevno skupnost in razvoj krajevne samouprave bo treba bolj povezati z razvojem samoupravnih odnosov v združenem delu in v skupnosti nasploh. Le tako bo krajevna skupnost enakopraven in odgovoren soustvarjalec splošnega družbenega razvoja, obenem pa taksen razvoj omogoča krepitev vzajemnosti, solidarnosti in humanizma. Krajevne skupnosti se morajo razvijati hkrati z uresničevanjem zakona o združenem delu, zakona o temeljih družbenega planiranja, zakona o ljudski obrambi, zakona o notranjih zadevah in družbeni samozaščiti ter stališč, ki obravnavajo naloge poravnalnih svetov, potrošniških svetov in drugih organov. Kongresi Zveze komunistov in dokumenti SZDL so idejna osnova za delo na tem področju. Posebne skrbi mora biti deležno družbeno planiranje po krajevnih skupnostih, ki ne sme biti odtujeno od družbenega planiranja v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih. Usklajeni plani vseh so osnova za pripravo naslednjega družbenega plana občinske družbenopolitične skupnosti.
Veliko organov zadolžuje predlog samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti v kranjski občini za uresničevanje. Za vsakogar bo dela dovolj, ki pa bo lažje ob sprotnem usklajevanju in dogovarjanju. Bremena odgovornosti za to niso naložena le organom krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, temveč tudi delegacijam za skupščine, organom izvršnega sveta in občinske skupščine ter občinski konferenci SZDL in njenim organom. Večino nalog bo treba uresničiti do sredine leta, ostale pa do konca leta 1979.
Mednje sodijo ocena dosedanjega prostorskega oblikovanja krajevnih skupnosti in analiza, ali je skupnost res življenjska celota občanov, sposobna prevzeti zahtevne naloge. V mestu kaže pri tej nalogi upoštevati urbanistično dokumentacijo in . pripravo plana prostorskega razvoja, hkrati pa razmišljati o možnosti povezovanja skupnosti z določenega območja v območne skupnosti krajevnih skupnosti. Oblike političnega in samoupravnega delovanja morajo biti prilagojene krajevnim razmeram, razvitosti in velikosti, temu primerni pa morajo biti tudi statuti in drugi samoupravni akti krajevne skupnosti. Delegacije so še vedno preveč odtujene od ljudi in njihovih organizacij. Komisije za planiranje po krajevnih skupnostih morajo biti stalne, enako pa velja za poravnalne svete, svete potrošnikov, kar velja tudi za skupnosti, kjer ni trgovin, in konferenco svetov potrošnikov na ravni občine. Čim prej seje treba odločiti za izdajanje najprimernejših glasil za eno ali več skupnosti, v krajevno družbenopolitično delo pa  pritegniti občane, ki lahko k uresničevanju teh ciljev zaradi strokovne in družbenopolitične usposobljenosti veliko pomagajo. Do septembra bodo dobile skupnosti tajnike s polnim ali polovičnim delovnim časom, za kar bodo zagotovljena potrebna sredstva. Odlašati tudi ne kaže z nalogami pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, vsem nalogam primerno pa se morajo organizirati tudi upravni in strokovni organi občinske skupščine.
-J. Košnjek
sredstev in skladov skupščine občine Tržič za leto 1979, ki jih tvorijo sredstva za pripravo in komunalno ureditev zemljišč, sredstva za financiranje negospodarskih investicij, sredstva krajevnega samoprispevka za gradnjo objektov družbene dejavnosti, sredstva za nacionalizirana gradbena zemljišča in sredstva za vzdrževanje vojaških objektov v Križah.
Iz osnutka programov je razvidno, da bo cesta vpadnica letos terjala še precej denarja, zato zahtevnejših novih vla'ganj v cestno in drugo infrastrukturo ne^bo. Trenutno sicer še ni znano, koliko bo za vpadnico, če sploh bo še kaj, primaknila republiška skupnost za ceste, zato je osnutek izdelan tako, kot da denarja iz tega vira ne bo.
Razen stroškov za vpadnico bodo sredstva za pripravo in komunalno ureditev zemljišč v višini 1,6 milijona dinarjev uporabljena za križišče Zlit-industrijska cona in milijon za odkup zemljišč, ostalih 2,640.000 dinarjev pa bodo prenesli na sredstva za negospodarske investicije, in sicer za poravnavo obveznosti pri cesti vpadnici, ki bodo zapadle letos. Iz tega sklada bodo letos 585.000 dinarjev namenili še za manjša vlaganja v krajevne skupnosti. Za zahtevnejša, predvsem tista, ki so usklajena s programi samoupravne komunalne interesne skupnosti, bodo namenili sredstva iz samoprispevka.
Program negospodarskih investicij bi lahko dopolnili tudi z izgradnjo telefonske napeljave v Bistrici, vendar le, če bodo uresničena predvidevanja o udeležbi republiške skupnosti za ceste pri poravnavanju obveznosti za vpadnico. Letos bi po takem načrtu lahko pripeljali telefonske kable vsaj do predvidenega novega križišča pri Zlitu.
Sredstva krajevnega samoprispevka za gradnjo objektov družbenih dejavnosti naj bi letos usmerili samo na dve področji: 3,995.300 dinarjev za tiste naložbe v krajevne skupnosti, ki so usklajene s programom samoupravne komunalne skupnosti, in 15,588.000 dinarjev za izgradnjo doma upokojencev, za kar pa bo treba koristiti še blagovni kredit izvajalca ter iskati dodatne vire financiranja.
Glede na to, da lanska sredstva in skladi skupščine občine Tržič za nekatere predvidene naloge niso bila uporabljena, so delegati iz Peka menili, naj bi denar, ki ne bi bil takoj uporabljen, pametno razporedili za druge namene v okviru programa, ne pa, da neoplemenitena ležijo na skladih.
H. Jelovčan
Velik jubilej malega kolektiva
Pred 40 leti so v jeseniški železarni začeli proiz vajati prve dodajne materiale za varjenje — Današnja temeljna organizacija Elektrode, ki zaposluje 250 delavcev, je kot najmočnejši jugoslovanski proizvajalec teh materialov pomembna soustvarjalka dohodka železarne - Velik razvoj načrtuje na več proizvodnih področjih tudi v prihodnjih letih
Jesenice — Kot je v pogovoru ob delovnem jubileju temeljne organizacije Elektrode povedal njen vodja Miha Stojan, sega začetek proizvodnje prvih dodajnih materialov za varjenje v jeseniški železarni že v 1939. leto. Takrat so namreč začeli izdelovati strženske elektrode po licenci Bohler, ki so jih proizvajali tudi po vojni. Leta 1946 so izdelali prvo oplaščeno elektrodo za manj
zahtevna varilska dela, dve leti pozneje pa elektrodo za elektro obročno rezanje. Čeprav so v naslednjih letih povečali izbiro elektrod, pa vse do 1953. leta, ko so ustanovili v železarni samostojni obrat, ni bilo moč govoriti o industrijskem načinu proizvodnje. Potlej se je začel nagel vzpon tako na raziskovalno razvojnem kot na proizvodnem področju. V 1959. letu, ko so izdelovali 21 vrst
Med 250 delavci temeljne organizacije Elektrode v Jeseniški železarni je kar 180 žena. Na sliki: delavke kontrolirajo elektrode med proizvodnjo (foto arhiv železarne Jesenice).
Na delovnem mestu
Tri tone dnevno
Lesce — V delovni organizaciji, v tovarni Verig Lesce, ki sodi v okvir sestavljene organizacije združenega dela slovenskih železarn, je v temeljni organizaciji sidrne verige zaposlena tudi Anica Gorenčič, ki v Verigi dela že 23 let. Anica je prišla na Gorenjsko pred 26 leti iz Novega mesta in se najprej zaposlila v delovni organizaciji Okovje v Kamni Gorici, nato pa v leščanski Verigi.
Njeno delo v temeljni organizaciji nikakor ni lahko, saj ročno pregleduje verige in jih žigosa. Verige najrazličnejših tež in velikosti mora ročno potegniti na stol in potem pregledati vse njene člene.  Delovno mesto torej, ki
zahteva precej napora in fizične moči, še posebno od ženske, delovno mesto, ki bi se ga mlajše prav gotovo trdovratno branile.
»Zdaj pregledujem manjše verige, okoli sto kilogramov tehtajo in to pravzaprav ni težko,« pravi Anica Gorenčič. »Dnevno pregledam okoli 2 do tri tone verig. Če so manjše, se ne pritožujem, če pa so težje, me zelo bolijo roke, ko je treba verige vzdigniti in vleči čez stol.«
Anica zdaj dela le v eni izmeni, prej pa je delala na dve izmeni kot tri sodelavke, ki so zaposlene na podobnih delovnih mestih. Zasluži do 4.(XX) dinarjev mesečno, z varstvom otrok danes nima težav, ker so njeni že odrasli. V Verigi pa imajo težave t varstvom otrok predvsem mlajše sodelavke, saj je v Lescah vrtec občutno premajhen in si zato v krajevni skupnosti nadvse prizadevajo, da bi čimprej zgradili novega. Potrebe po varstvu otrok, po organiziranem varstvu predšolskih otrok, so v delovnih organizacijah in v sami krajevni skupnosti zelo velike.
Anici Gorenčič je delovna organizacija Veriga pomagala do stanovanja, ki ga ima v Lescah. Vendar pa delovna organizacija šel naprej skrbi za reševanje stanovanjskih problemov delavcev, saj prav zdaj v neposredni bližini tovarne gradi stolpič, predvideva pa gradnjo še več novih stanovanj. V vseh izmenah prejemajo toplo malico, ki jo regresira Veriga.
Vsak dan povleči z rokami do 3 tone verig, prav gotovo ni lahko, še posebno, ker jih je ob tem treba tudi žigosati s kladivom. Anica Gorenčič pa kljub težavam, ki jih prinaša njeno vsakdanje naporno delovno mesto, vztraja in velja za eno najboljših delavk v temeljni organizaciji združenega dela sidrne verige.
D. S.
dodajnega materiala, je imel obrat kapaciteto 5000 oplaščenih elektrod in 1000 ton golih žic. Po krajšem obdobju upada proizvodnje so še bolj sistematično nadaljevali z razvojnim delom. Obratu pa se je ponudila možnost za izpopolnitev proizvodnega programa predvsem po 1973. letu, ko je sklenil licenčno in kooperacijsko pogodbo s švicarskim podjetjem Oerlikon. Tudi proizvodnja je naglo rasla. Tako so lani izdelali že 18.200 ton oplaščenih elektrod, varilne žice in taljenih praškov.
Nekdanji elektrodni obrat železarne je 1976. leta postal samostojna temeljna organizacija Elektrode, ki danes z 250 delavci in 22 milijardami starih dinarjev celotnega prihodka znatno prispeva k ustvarjanju dohodka v železarni. V proizvodnem procesu železarne predstavlja enega končnih členov, saj v temeljni organizaciji Elektrode predelajo jeklo v dodajne materiale za varjenje. Opla-ščene elektrode, prašek za avtomatsko varjenje, žico za plamensko varjenje in žice za varjenje v zaščitnih atmosferah uporabljajo v kovinsko predelovalni industriji, ladjedelništvu in drugod. Od skupno 22.500 ton izdelkov, kolikor jih bodo proizvedli letos, jih bodo večji del prodali na domačem trgu, okrog eno tretjino pa jih bodo izvozili.
Temeljna organizacija je kot največji jugoslovanski proizvajalec dodajnih materialov pomembna ne le za jeseniško železarno, ampak tudi za širšo družbeno skupnost; za jeseniško občino tudi zato, ker zaposluje pri proizvodnih linijah skoraj 180 žensk. Že sedaj v glavnem delajo v dveh izmenah, nočno delo žena pa bodo popolnoma ukinili s postopno modernizacijo proizvodnje.
Delavci upravičeno gledajo z optimizmom v bodočnost. Pred kratkim je namreč v temeljni organizaciji Elektrode stekla, nova proizvodna linija za oplaščevanje elektrod. Da bi jeklo predelali do čim večje finalizacije, pa bodo v razvoj dodajnih materialov za varjenje še nadalje veliko vlagali. V prihodnjih letih imajo v načrtu investicijo v izdelavo novih praškov za varjenje in polnjene žice ter povečanje proizvodnje oplaščenih elektrod in žic za varjenje.
Ob močnem raziskovalnem zaledju, ki ga nudita sodelovanje z Oerli-konom in povezava z razvojnim oddelkom železarne, bo temeljna organizacija po besedah njenega vodje lahko stalno skrbela za napredek pri uvajanju novih vrst dodajnih materialov za varjenje. V bodoče si bo prav tako prizadevala, da bi svojim odjemalcem poleg osnovnih materialov lahko ponudila tudi podatke o tehnologiji varjenja, saj se tak način dela vse bolj uveljavlja v razvitih državah. Njena nadaljnja naloga pa bo tudi posodabljanje naprav, modernizacija proizvodnih prostorov in skladišč ter izboljšanje delovnih razmer. S. Saje
POPRAVEK
Komisija za delovna razmerja Osnovne sole PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI
razpisuje prosta dela in naloge
HIŠNIKA
za nedoločen čas
s polnim delovnim
časom
Pogoj: kvalificirani delavec (mizar, ključavničar, električar, kurjač)
Več kot lani, vendar pod piano
Škofjeloške delovne organizacije so lani č vozile za 14 odstotkov več kot predlani Vrednost proizvodnje je lani znašala 5.\ milijonov dinarjev
Čeprav bodo natančni rezultati znani šele prihodnji pa v škofjeloški občini ocenjujejo, da je bilo preteklo leto darsko uspešno. Vrednost proizvodnje je dosegla vr _ 5763 milijonov dinarjev, kar je kar za 14,5 odstotka več kat leta 1977.
Delovne organizacije škofjeloške občine so si postavile tai izredno visok plan izvoza. Lani naj bi prodale na tuje kar si 41 milijonov dolarjev blaga. Plan je bil dosežen 96-odstoou Vendar pa so vrednost izvoza leto 1977 presegli za skoraj 14 m stotkov. Največji izvoznik še vedno ostaja Alpina, ki je lasi a vozila za 13,7 milijona dolarjev blaga. Sledijo ji LTH, ki »o predale na tuje za skoraj 7 milijonov dolarjev izdelkov, Iskra 2«' niki je izvozila za 4,8 milijona dolarjev itd. Največ pa so v r merjavi z letom 1977 povečali izvoz v Marmorju H o ta vije, Knp Skofja Loka, Alpini 2iri in Mesoizdelkih Skofja Loka, naj bol]jat so ga zmanjšali v Gradisu, Jelovici in Tehtnici.
Čeprav so izvažali več, se je struktura izvoza lani podi> šala. Na konvertibilno področje so prodali dobrih 58 odstotki* od izvoženega blaga, kar je kar za 11 odstotkov manj k* predlani. Izvoz na klirinško področje pa se je povečal za 11,«<* sto tka, izvoz v dežele v razvoju pa se zmanjšal za pol odstotfc Težnja, da bi čimveč izvažali v dežele s trdno valuto, se ta* lani ni uresničila.
Uvoz je ostal na ravni preteklega leto. V primerjavi z le** 1977 se je povečal za 100.000 dolarjev ali za 0,3 odstotka. P* uvoza so si OZD postavile v višini 37,7 milijona dolarjev, ven* pa so kupile na tujem za skoraj 9 odstotkov manj. Uvozile «•» 34,7 milijona dolarjev blaga. Od tega so porabile za nakup in* sticijske opreme 11,6 odstotka ali 4 milijone dolarjev ter S nakup surovin in reprodukcijskega materiala 88,4 odstotka 30,7 milijona dolarjev. Uvoz s konvertibilnega področja povečal, s klirinškega pa zmanjšal.
Obseg  zunanjetrgovinske  menjave je tako lani 71,4 milijona dolarjev in je bilo v škofjeloški občini nega za 2 milijona dolarjev presežka. Vendar pa na bilnem področju OZD pokrivajo z izvozom le 71 odi uvoza, na klirinškem pa je za 14,3 milijona dolarjev pr»
L. Bogataj
ustvar«-konver*
Da storitvena obrt nazaduje in je zanjo vse manj zanimanja, je bilo že davno ugotovljeno. Da jo nujno potrebujemo in jo je zato potrebno spodbujati, ne le z lepimi obeti in načrti, temveč s konkretnimi ukrepi, tudi vemo. Vendar pa dalj od ugotovitev nismo prišli.
Razen v Skofji Loki, kjer so se decembra samoupravne interesne skupnosti dogovorile, da sprejmejo pobudo izvršnega sveta občinske skupščine in storitvene obrtnike oprostijo prispevkov za svoje dejav-
Bled - Lani se je nekaj hotelov odločilo za obnovo svojih objektov in za gradnjo prizidkov. Poleg hotela Lovec so že začeli z gradnjo novega trakta, v katerem bo 64 postelj. Tako bodo imeli v Lovcu po obnovi skupaj 158 oostelj, novo restavracijo s 140 sedeži in družabni prostor. Hotel Lovec bo tako obdržal kategorijo H, z deli pa naj bi konča/i maja letos. (1). S.) - Foto: F. Perdan
Lesce — Tovarna Verig Lesce gradi novo proizvodno halo, kije žepa*' ho. Gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje Gorenje, montažna** delavci TRIMO Trebnje. Večje proizvodne zmogljivosti bodo delaivtm
ge omogočile večjo proizvodnjo in dohodek. — B. B.
Pobuda iz Škofje Loke
Storitvena obrt brez prispevkov za SI'
nosti. Kolikor je znano, je N primer v republiki.
Oprostitve prispevkov za <0m SIS    bo    deležno približne obrtnikov. Ta oprostitev je tuš praktična pomoč, ki so jo deleir z zakonom določene davčne o**" storitvenim obrtnikom ne pc»* dosti, ker njihov dohodek ne f* priznanega bruto osebnega d«** in davkov tako ali tako ne plato*' Med drugimi problemi, ki ^ škofjeloške obrtnike pa velja «^ ti slabo načrtovanje razvoja«** gospodarstva.   Zato se samostojnih   obrtnikov,   ki 1 občini obstaja že približno d*1 zavzema, da je potrebno & izdelati   program   razvoja »** gospodarstva. Iz tega program bi se videla razvitost te dej*^' potrebe in nujnosti nadaljnje!* voja in pa tudi ukrepi s kater« bi  razvoj,  zlasti storitvene podpirali. V tem dokumentu obrtniki videli, katere dejavni na njihovem področju potrebi*
Sedaj    največje nezi povzroča to, da nekateri škofjeloški podružnici banke Gorenjske ne morejo posojila. Zato so prisiljeni fl* se po denar v druge občine, doma ustvarjajo dohodek.
Sicer pa je banka v Škofji leta   1976  dalje   odobrila J* milijona dinarjev kreditov IS« stojnim obrtnikom. Če bi bilo* tiranje ugodnejše, zlasti za se na novo odločajo za L nedvomno število delavnic raslo. Vendar pa se kljub te večuje. Lani so namreč oc-novih delavnic, od tega 14 gtifl nih. Kljub temu pa storitm* še vedno zaostaja za potrebar
L
Slabotni telefonski
impulz
V PTT Kranj imajo kar 5.000 prošenj za telefonski priključek, ki jih ne morejo ugodno rešiti — 3 milijone dinarjev za telefonsko omrežje na Planini v Kranju — Spodbuden ^Jjled Podnarta — Najbolj zaostaja območje Škofje Loke — Višina prispevka za telefonski priključek — PTT Kranj naj bi nudili ugodnejše kredite za hitrejši razvoj telefonskega
omrežja
Telefonsko omrežje PTT podjetja Kranj sestavlja 25 avtomatskih telefonskih central s skupno zmogljivostjo 16.880 priključkov, telefonski promet pa je že Vrsto iet popolnoma avtomatiziran. Od lanske jeseni pa so naročniki avtomatskih telefonskih ^entral iz območja Kranja in škofje Loke vključeni v medna-*t>dni avtomatski promet, ostali *Wl Gorenjske pa bo priključen
letos.
VRSTNI RED IZGRADNJE TELEFONSKIH MREŽ
Zanimiv podatek: ves program telefonskega omrežja v zadnjih *tirih letih je za Gorenjsko veljal ^oli 220 milijonov dinarjev, *^mo Skofja Loka pa v naslednjem obdobju po njenih potrebah ^hteva 240 milijonov dinarjev! ^endar bo Škofjeloško gospodarstvo samo financiralo večino **ovih zmogljivosti.
Območna  samoupravna inte-f^Hia skupnost za PTT promet *^ranj je sestavila predlog vrst-reda   izgradnje krajevnih rež. Tako se v občini Kranj predvideva    najprej izgradnja: ■^tlaka, Tenetiše, Gorice, Golnik, Jrctenik, Britof, Predoslje in Cir-nato pa še komunalna cona rirnskovo. Rupa, Preddvor z naulji. Visoko   z   vasmi, Naklo, /-brklje   z    vasmi,    Šenčur z ,^smi, Stražišče, Bantale, Bitnje, Ij^vorje. Čepu le, ^iski center.
Planina  II in
V Tržiču je prva industrijska ^^na, Bistrica z naselji, Tržič s l^ankarjevo. Križe z naselji. Lju-^^lj. JeJendol in Lom. ^ V Radovljici je vrstni red -^slednji: Podnart, Bled, Rečica, l^*»ip. Jermanka. Podhom, Kro-Gorje, Pokljuka, Jarše, Dobe, goleče. Ribno. Bohinjska Bela, |ij*jjunje, Zapuže, Nova vas, ^tjgavec, Otoče. Bohinjska Bistriji Bohinjsko jezero. Ukane, ^^vica. Srednja vas. Fužine in *"ez ie.
v V Skoji Loki je najbolj pereče v Fuštalu, v Hotavljah, Gorenji S^s'.' v Žireh, Železnikih, Javorjih,
T»rici. Godešiču in Bukovici. ^ Na Jesenicah pa predvidevajo r ^jprej   izgradnjo telefonskega vBrezja na Koroški Beli, na Ja-firniku. v Zabreznici,  v Mos-
V centru  2 na Blejski Dobravi, v ^ na Hruški.
Jesenicah, Mojstrani
V zadnjih letih je PTT podjetje vsa razpoložljiva sredstva vlagalo skoraj izključno v izgradnjo, modernizacijo in povečavo telefonskih central in omrežja nasploh. V začetku leta 1976 je bila zmogljivost central 15.380 priključkov, za leto 1980 so predvideli 21.940 priključkov ter do leta 1985 39.820 priključkov. Po treh letih uresničevanja programa razvoja pa ugotavljajo zaostajanje za predvidenimi načrti. Očiten zaostanek je tudi v izkoriščenosti central, saj so izkoriščene le 82 odstotno. Vendar se bodo prav letos zmogljivosti central povečale za 6000 priključkov, vendar pa so na Gorenjskem še veliko večje zahteve. Predvidevajo izgradnjo dveh novih central v Kropi in v Križah ter večje zmogljivosti telefonskih central v Kranju, v Preddvoru, na Jesenicah, v Radovljici, na Bledu, v Podnartu, v Škofji Loki in v Žireh.
285 NASELIJ BREZ TELEFONA
Od 10.000 telefonskih priključkov v začetku leta 1976 naj bi njihovo število do leta 1980 naraslo na'lH.000 do leta 1985 pa na 30.000. Ob koncu lanskega leta pa je bilo na Gorenjskem 13.800 telefonskih naročnikov, od tega 9400 v stanovanjih, kar je za več kot 800 priključkov manj. Prav ta podatek kaže na stagnacijo razvoja, ki bo na Gorenjskem občutno še v naslednjih letih.
Od 462 naselij na Gorenjskem je 285 takih, ki še čakajo na telefonski priključek. To so največ naselja, ki so oddaljena od večjih krajev in sedanjih avtomatskih telefonskih central. Največ takih naselij je v občini Skofja Loka. kjer jih je kar 145. V PTT Kranj imajo kar 5000 prošenj za telefonski priključek, ki jih ne morejo ugodno resiti.
K je so vzroki za takšno stanje?
VISOKI KREDITI
Vzrokov za takšno stanje je več. PTT podjetje že več let vlaga razpoložljivi denar predvsem v razvoj ptt zmogljivosti na svojem območju. Razen tega združuje tudi sredstva za razvoj mednarodnih zvez, za razvoj slovenskega in jugoslovanskega ptt prometa. Zato občutno zaostaja gradnja krajevnega telefonskega omrežja.
Zaradi nizkih < en poštnih storitev s<- zmanjšuje reproduktivnu sposob-
Klub študentov: da ali ne?
Kranj — Pogosto slišimo očitke, da je prav študentska mladina, ki bi predstavljala bodoče izobražence in naj bi stopala v prvih vrstah ditve nov 1 <"»t;..k
>a. Pri te idincev, g< jtje ne nav
dopusta kot imam v /,uiLu,riKiii ,1^.1. ... ,.---
vsekakor niso odraz stvarnosti niti javno mnenje, so le »glas« iz množice, ki pa vendarle bode in zbuja dvome 'o resnični vlogi in možnostih študentov v družbenopolitičnem življenju. Osnovne mladinske organizacije v mnogih primerih niso sposobne zadovoljiti vseh hotenj in želja Studentov, zato le-ti iščejo potrditev svoje družbenopolitične vloge
v Študentskih klubih.
Kranj je po velikosti in številu prebivalcev med največjimi slovenskimi mesti, po gospodarski razvitosti in deležu kranjskega gospodarstva k družbenemu produktu pa v samem vrhu slovenske razpredelnice. Razvita gospodarska in družbena dejavnost — kar za kranjsko občino lahko trdimo — zahteva vedno več strokovnjakov, poklicev z višjo in visoko izobrazbo. V skladu s tem iz leta v leto narašča število študentov iz kranjske občine na mariborski in ljubljanski univerzi ter v drugih fakultetnih mestih. Pa vendarle. Kranj, središče Gorenjske, nima svojega kluba študentov oziroma ustreznega interesnega zdr fenja. Bodimo natančnejši: če pa že formalno obstaja, (Men j u jen njegovo delovno zagnanost z nezadostno. Njegovo zadnje dejanje bila skupščina s spoznavnim večerom pred dvema letoma in po tem i Športni dan s smučanjem na krvavških strminah. Od tedaj o študent akem klubu ni glasu, od »starih bajt« s Kranjskega pa se je zvedelo, da 10 njegovega vodjo zaradi »faliranja« poklicali na domovinsko dolžnost. Hkrati je, kot kaže, »faliral« tudi klub kranjskih Studentov. Kdaj se bo zopet postavil na noge, je odvisno od občinske konference ZSMS. Njena pobuda bo zagotovo naletela na odziv med študenti
Višješolci in visoko.šolci v kranjski občini so prepuščeni sami sebi
študentskih kiti-
le m še
(!. Zaplot nik
nost PTT. Že nekaj let pokrivajo izgubo v poštnih storitvah tako, da povečujejo cene storitev v telefonskem in telegrafskem prometu. Tudi cena za telefonski in telegrafski impulz je v Sloveniji nižja kot v ostalih republikah. Poseben problem pa predstavljajo cene proizvajalcev opreme in izvajalcev del na ptt kapacitetah, ker te hitreje naraščajo kot cene ptt storitev.
PTT podjetje se zato odloča za kredite, zdaj jih imajo za 120 milijonov dinarjev. Pri najemanju kreditov, posebno kratkoročnih in komercialnih, pa organizacija kot delovna organizacija posebnega družbenega pomena nima nobenih ugodnejših pogojev kot ostale organizacije. Ljubljanska banka zahteva 50 odstotno lastno udeležbo, vezano celo na pridobljena sredstva hranilne službe preko pošt. Problem je tudi v visoki obrestni meri, zaradi kreditov pri proizvajalcu opreme ter kreditov interesne skupnosti PTT, ki se odobravajo le za dobo petih let oziroma za plansko srednjeročno obdobje.
CENE TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV
Predvideno združevanje sredstev v obliki prispevkov v višini 10 par od ustvarjenega telefonskega impulza je ustavno sodišče Slovenije ovrglo z zahtevo, da se lahko uvede le ob referendumu vseh občanov v vsaki krajevni skupnosti in je veljaven le za tiste občane, ki niso telefonski naročniki. Tako PTT podjetje ne more računati z okoli 3 milijoni dinarjev letno ali z več kot 15 milijoni dinarjev v srednjeročnem obdobju.
Ceno za telefonski priključek oblikuje PTT na dva načina. V krajevni skupnosti se gradi nova krajevna telefonska mreža in se cena določa na osnovi projekta in dejanskih stroškov. Povprečno investicijsko vlaganje za en telefonski priključek znaša okoli 30.000 dinarjev. Za naslednje srednjeročno obdobje do leta 1985 pa predvidevajo okoli 50.000 dinarjev. V okviru takšnih dogovorov se prispevek na posameznega naročnika giblje od 8000 do 19.000 dinarjev.
Na področjih, kjer je telefonska mreža že zgrajena z lastnimi sredstvi PTT, se cena sestoji iz stroškov pripravljalnih in zaključnih del in zneska, ki predstavlja le del vrednosti že vloženih sredstev PTT v izgradnjo omrežja. V Sloveniji znaša prispevek 2H80 dinarjev, ki ga bodo poskušali uvesti za letos tudi na Gorenjskem, če bodo dali soglasja izvršni sveti skupščin občin.
Kako težko se gradi krajevna mreža, lahko povedo v Podnartu. kjer bo vsak bodoči naročnik prispeval 15.000 dinarjev, za 6(MH) dinarjev pa ho opravil prostovoljnih del, kljub temu pa jim bo primanjkovalo še dodatnih 100 starih milijonov dinarjev! Na drugi strani pa bodo naročniki na kranjski Planini plačali okoli KM M i dinarjev za priključek, medtem ko je PTT podjetje vložilo v telefonsko omrežje na Planini 3 milijone dinarjev
Delovna organizacija PTT bo za razvoj postne dejavnosti letos lahko namenila le milijon dinarjev, vse ostalo pa za razvoj telefonskega omrežja, kar pomeni za vest o omejevanje razvoja poštne mreže, delovnih pogojev delavcev, kar se odraža tudi v kvaliteti poštnih storitev in v veliki fluktuaciji delovne sile (pri pi-šrhonoših je kar 40odstotkov).
r
K.
Nevaren živalski pogin
Živalska trupla in odpadki so izredno nevarni za okužbo, zato kaže veterinarskohigien-sko službo Gorenjske za posege na tem področju še bolje opremiti in ji zagotoviti zadosti
sredstev
Kranj — Veterinarskohigienska služba, ki ji radi pravimo kar ko-njaška služba, ima pomembno nalogo odstranjevati trupla poginulih živali in odpadke, nevarne za okužbo okolice. Junija leta 1975 je pet gorenjskih občin podpisalo družbeni dogovor o enotni organizaciji službe, ki je bila zaupana Zivinorejskoveterinarskemu zavodu za Gorenjsko iz Kranja. Zavod opravlja to dolžnost še danes. Kranjska občina krije po dogovorjenem ključu 37 odstotkov stroškov delovanja, kar je lani znašalo 276.950 dinarjev. Zavod se je tudi primerno opremil, saj ima dva posebna avtomobila, razkuževalna aparat in poseben kraj za zbiranje trupel poginulih živali in odpadkov.
Novi zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi je poostril red na tem področju. Občinska skupščina je dolžna z odlokom predpisati organizacijo in delovanje konjaške službe na svojem območju. Kranjski izvršni svet je osnutek odloka obravnaval na torkovi seji. V njem je govora o odstranjevanju poginjenih živali ter odpadkov živalskega izvora, o odgovornosti posameznikov in organizacij združenega dela ter rejcev živali, o urejevanju zbirališč in ugotavljanju vzrokov pogina ter o financiranju te službe. Predlogov za financiranje je več. Nekateri menijo, naj bo financiranje naloga občine, drugi pa predlagajo, naj del stroškov krijejo občine, del pa prizadete organizacije združenega dela in izvajalci nalog. Tretji predlog pa pravi, naj službo financirajo Kme-tijsko-zemljiške skupnosti s sredstvi za pospeševanje kmetijstva. Takšnega mnenja so veterinarski inšpektorji in strokovna služba zavoda, za enak način financiranja pa se je že odločila tudi škofjeloška skupščina.
Kranjski izvršni svet je menil, da kaže konjaški službi zagotoviti boljšo materialno osnovo. Njena dejavnost ne sme biti okrnjena. Zato bi kazalo iskati vire financiranja v proračunu in med uporabniki uslug konjaške službe. Odnosi pri financiranju naj bi bili urejeni s posebnim družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom.
J. Košnjek
J
Pomoč živinorejcem
Republiški izvršni svet sprejel ukrepe za zboljšanje položaja v živinoreji, proizvodnji mleka in mesnopredelovalni industriji
TRAJNI VIRI SREDSTEV
Na minuli seji predsedstva skupščine gorenjskih občin na Jesenicah so si* domenili, da se bo potrebno dogovoriti o tem. kako zagotoviti predvidena   sredstva   za uresničevanje plana  v  naslednjem srednjeročnem obdobju« PTT predlaga sporazum za povečanju združenih sredstev od 10 par na 20 par za opravljeni impulz v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, dogovor z organizacijami o namenskem združevanju sredstev kot trajen vir. dogovor o ugodnejših kreditih ter oprostitev delovne organizacije PTT kot organizacije  posebnega družbenega pomena nekaterih obveznosti. Vsekakor pa mora biti pravočasno pripravljen program razvoja v naslednjih letih, za Vsako gorenjsko občino posebej. Le z večjimi sredstvi in z razumevanjem tudi delovnih organizacij — v škofjeloški občini so se že odločile, da znatno prispevajo k razvoju omrežja  — bo lahko gorenjski PTT sistem tehnično in organizacijsko zadovoljivo razvit in v nasled-iilili letih ne bo tako velikega razkoraka med zahtevami in resničnimi možnost mi
I). Sedej
LJUBLJANA - Lanski republiški zakon o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, predvsem pa kritičen položaj v živinoreji, proizvodnji mleka in mesnopredelovalni industriji sta bila vzroka za zasedanje republiškega izvršnega sveta, ki je bilo pretekli teden. Izvršni svet je sprejel več odlokov za zboljšanje gmotnega položaja rejcev, proizvajalcev mleka in izdelovalcev mesnih izdelkov. Kmalu pa utegnemo dobiti tudi nove cene za nekatere proizvode s tega področja. Cene bodo oblikovane na osnovi dogovora republik in pokrajin. Vedno pogosteje je slišati, da se s tem že predolgo odlaša.
Republika bo iz proračuna letos za posredovanja na tem področju namenila 495 milijonov dinarjev. Slovenski izvrsni svet je podaljšal dosedanjo premijo 30 par za liter mleka s 3,2 odstotka mlečne maščobe do konca letošnjega leta. Premija bo tako kot doslej razdeljena na tri dele. Petnajst par namenjamo za pokritje stroškov organiziranja in zbiranja mleka, za vodenje matičnega knjigovodstva in za selekcijo ter kontrolo proizvodnosti krav. Pet par namenjamo za opremljanje novih zbiralnic mleka in posodobitev starih, ostalih deset par pa kmetijske organizacije na osnovi sklepa   samoupravnega organa lahko namenijo za pokritje organizacije in zbiranja mleka, vodenje  knjigovodstva  in kontrolo proizvodnosti krav ali pa jih izplačajo rejcem. Rejci bodo dobivali še dodatno republiško premijo. Med 1. januarjem in 30. aprilom ter 1. novembrom in 31. decembrom bo znašala premija 40 par, izven tega časa pa 20 par za liter kvalitetnega mleka s 3,2 odstotka maščobe. Premija je raz-
lična zaradi različnih stroškov proizvodnje poleti in pozimi.
Rejci v Sloveniji bodo do 15. februarja še prejemali lani ukinjeno zvezno premijo 30 par za liter mleka. Potem bo teh 30 par za liter krila maloprodajna cena mleka. V nekaterih republikah so mleko že podražili, Slovenija pa spoštuje dogovor republik in pokrajin. Za spodbuditev mlečne proizvodnje bomo letos v Sloveniji potrošili 222 milijonom dinarjev. Skoraj 60 milijonov dinarjev pa bo znašal namenski prispevek     za modernizacijo mlečne proizvodnje in zboljšanje gospodarskih razmer na mlečnih farmah. Namenski prispevek za liter prodanega mleka se poviša z dinarja na 1,20 dinarja. Prispevek dobe tudi organizacije, ki so organizirale proizvodnjo v hlevskih in pašnih skupnostih.
Republika bo s 36 milijoni pomagala živinorejskoposlovni skupnosti za pospeševanje živinoreje. Za preprečitev klanja telet in pospeševanje njihovega privezovanja je namenjenih za posebne premije 23 milijonov dinarjev. Svoja dela k tej vsoti pa bosta prispevala še živinorejsko-poslovna skupnost in klavništvo. Premija za tele bo tako znašala okrog 1000 dinarjev.
Naša republika prav tako ohranja regres za umetna gnojila v družbeno organizirani proizvodnji. Okrog 20 milijonov bo potrošenih za to, pri izplačevanju regresa pa se bo upoštevala količina oddanega mleka in število mladih pitanih govedi. Republika bo prav tako kompenzirala meso juncev in junic, česar v drugih republikah ni. Tako bo pri nas kilogram govejega mesa še vedno za štiri dinarje cenejši kot drugje. J. Košnjek
Na osnovi Pravilnika o delovnih razmerjih v združenem delu in komisije za medsebojne odnose
DO Trgovske mreže VARTEKS Varaždin
razpisujemo delovno mesto za opravljanje dela in delovnih nalog:
1. POMOČNIKA
ZA POSLOVNO ENOTO Varteks Kranj
Pogoji: končana šola v gospodarstvu z nazivom K V trgovski delavec
S ponudbo dostaviti dokaz o šolski izobrazbi, lastnoročno izjavo o nekaznovan ju in da ni v kazenskem postopku. Kandidat pridobi svojstvo delavca v združenem delu delovne organizacije za nedoločen čas.
Ponudbe / dokumenti pošljite v prodajalno Varteks Kranj, Prešernova 15, najkasneje v 15 dneh po objavi oglasa.
Mesto je umetnost, pravi Skupina 77
V galeriji NOB in Kurnikovi hiši je odprta raz- S^v^tS,^^ Ž! stava najnovejšega projekta tržiške Skupine 77  £lla ,n ne sme b,tl 8311111 ^ namen
Gw,^+Is> ~~ —zr j        .      -    r* i    ■ w      , Po otvoritvi razstave je namreč sku-
sveue zarje — Kurnikov trg in Zgornja kajza, kot pina povabila družbenopolitične in si /k predstavljajo mladi iskalci mesta-umetnosti   ku,,turne. delavce Tržiča; umetnike
r%        . i - i-i T"7 ,  i*"«>wh/om,    m druge k pogovoru za okroglo mizo.
— HaZStaVLjeni projekt Ol bil Sam Sebi namen, Če    Program je bil jasen: projekt Skupi-
an nt> hi uresničili ne v °8ledalu njenega Manifesta,
gu, fie ui uf e&ruLUl natančnejša predstavitev načrtova-
nega in konkretni predlog za uresničitev.
Skupina 77 je označila umetnost kot oživljanje življenjske resničnosti. Pri tem je izpostavila predvsem prostor kot temeljno vrednoto, kjer teko procesi demokratizacije in socializacije umetnosti (umetnost vsem in vsak naj bi postal soustvarjalec umetnosti). Prav to pogojuje prizadevanja po humaniziranju starih mestnih jeder in posamičnih arhitektur. Skupina obravnava problem kot doživljanje umetnine ter kot družbeno-angažirano dejanje, saj ne nazadnje arhitektura živi šele z ljudmi. Stališča umetnost v mestu torei ni več. Postavljeno je novo: mesto je umetnost.
Res, škoda bi bila, če bi prizadevanja mlade skupine ostala le v okviru razstave in pogovora o njej. Njihov pristop k projektu je bil profesionalen, strokoven, čeprav so po drugi strani le skupina zagnanih ljubiteljev, ki sicer lahko ustvarjajo, predlagajo, a zahtevati ne morejo. Pa čeprav je njihovo delo nekaj posebnega, velikega, čeprav pomeni po-družabljanje kulture.
Projekt je po drugi strani seveda le kamenček v mozaiku ohranjanja stare propadajoče tržiške arhitekture. Je šele začetek dolgotrajnega procesa obnove in posodobitve, ki je sicer že zajeta v revitalizacijskem programu mestnega jedra. A namen skupine ni revitalizacija, ampak likovna in praktična rešitev nekega problema. Predlagajo, uresničevali naj bi drugi. Morda kaj drugače, boljše, a uresničili naj bi. To je njihova želja, pravzaprav glasen klic.
In v Tržiču so lahko ponosni, da jih imajo; mlade, zagnane, sposobne fante in dekleta, ki želijo, da bi bilo njihovo mesto umetnost.
H. Jelovčan
Struktura, kakršno vidi Skupina 77 na Kurnikovem trgu, pomeni doživljanje prostora skozi čas; pomeni stari vodnjak in drevo, kiju ni več, pomeni življenje, umetnost. — Foto: F. Perdan
PROJEKT SVETLE ZARJE
Tržič — Na predvečer slovesne podelitve gorenjskih Prešernovih nagrad, ki jo je med drugimi prejela tudi tržiška Skupina 77 za lanski projekt Prt na preprogi, je prav taista skupina v galeriji NOB in Kurnikovi galeriji pripravila novo razstavo, projekt Svetle zarje. Prvi del
Erojekta, postavljenega v galeriji fOB, zajema maketo struktur (objekta, kipa), prenesenega v urejeno okolje Kurnikovega trga, medtem ko drugi del projekta v galeriji v Kurnikovi hiši prikazuje prenovo kompleksa Zgornja kajža z namenom pridobiti estetsko vredne površine za umetniško ustvarjanje.
Kurnikov trg je izjemen prostor. Tu je križišče Partizanske in Cankarjeve ceste, kino, park, predvsem pa rojstna hiša tržiškega pesnika Vojteha Kurnika, ki je kulturni spomenik prvega razreda. V hiši je galerija in etnografski muzej. Prav na tem delu Tržiča se meščanski tip arhitekture prevesi v kmečkega. Projekt, ki ga je za Kurnikov trg izdelala Skupina 77, vsebuje ureditev hiš v okolici, ureditev pešpoti od avtobusne postaje do kina, tlakov, zelenja in cestne opreme, vizualne podobe okoliša, dostopa do Tržiške Bistrice, povezave prostorov, reke, parka in trga na eni strani ter avto-
busne postaje oziroma starega mestnega jedra na drugi strani, ne nazadnje pa še postavitev strukture v tako humano, živo, socialno urejeno okolje. Osnova vseh posegov v ta prostor je bil mladi skupini človek.
Struktura, kakršno si umetniki predstavljajo na Kurnikovem trgu, ponazarja dialektično telo, ki naj bi bilo zrcalo življenjske stvarnosti, življenja v svojem nenehnem spreminjanju, izginevanju in nastajanju, vendar v stalni rasti od nepopolnega k popolnemu.
Kompleks Zgornja kajža je prav tako kulturni spomenik prvega razreda. Ker ima osrednja stavba muzeja že kulturno funkcijo in ker je predvidena izgradnja turistične magistrale, naj bi v spremenjeni vlogi zaživela tudi Polakova pristava. Tu naj bi stal kulturni center muzejskega tipa z lapidarijskim vrtom in morda formo vivo. Ob teh pridobitvah pa bi bila Zgornja kajža primerna tudi za adaptacijo novih stanovanj, predvsem pa za reprezentančne prostore. Podrobni načrti so razstavljeni v Kurnikovi hiši.
RAZSTAVA V LUCl MANIFESTA SKUPINE 77
Razstava, ki jo je osemčlanska Skupina 77 postavila v sodelovanju z Zavodom za kulturo in izobraževa-
Drevi Kurnikove nagrade v Tržiču
Tržič — Medtem ko so v večini gorenjskih občin najpomembnejše prireditve, posvečene slovenskemu kulturnemu prazniku, že minile, pa bo v Tržiču najslovesneje šele danes. Ob 18. uri bodo v dvorani paviljona NOB podelili tradicionalne Kurnikove nagrade Tržiškemu oktetu, Marjanu Ruparju, Viliju Pangerši-ču, Vinku Keršiču, Ivu Kokalju in Vinku Hlebšu za njihove dosežke na amaterskem kulturnem področju v lanskem in preteklih letin. Nagrade podeljuje kulturna skupnost občine Tržič.
Tržiški oktet, v katerem sodelujejo Ivo Šendal, Lucijan Snedic, Jože in Ivan Grame. Peter Zepič, Brane Klančnik, Jože Savs in Franci Šarabon, je imel- v desetih letih okrog 300 nastopov v mnogih krajih naše ožje domovine ter v Avstriji in Italiji. Oktet je snemal tudi za lokalni radio, 1976. leta ie pel v Kranju ob 40. obletnici stavke tekstilnih delavcev ter sodeloval na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Lani je z
Sklepni del revije pevskih zborov
ŠENČUR - Jutri ob 19. uri bo v Domu kokrške čete v Šenčurju tretji in obenem zadnji del letošnje revije odraslih pevskih zborov kranjske občine. Tokrat bodo nastopili: moški zbor Društva upokojencev iz Predoselj, moški in mešani zbor DPD Svoboda Primskovo, moški zbor KUD Bela, oktet KUD Sava iz Kranja in moški zbor Iskra Elektromehanika, medtem ko bo koncert zaključil Akademski komorni zbor iz Kranja, trenutno najboljši pevski zbor na Gorenjskem. H. J.
jubilejnim koncertom proslavil 10-letnico dela. Ob tej priliki je šest članov prejelo Gallusova odličja, ki jim jih je podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Spored, ki ga je osvojil Tržiški oktet, obsega predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, pesmi drugih jugoslovanskih narodov in pesmi borbe in dela. Kurnikovo nagrado bo Tržiški oktet prejel predvsem za zasluge pri ohranjanju tradicij glasbene kulture v Tržiču ter za doseženo kakovost.
Ivo Kokalj je začel delati na amaterskem kulturnem področju pred 23 leti. Polnih deset let je bil igralec, organizator in animator kulturnega življenja v Lešah. Sodeloval je tudi pri organizaciji tržiških poletnih iger in postal Član tržiškega amaterskega gledališča. Pred leti se je uveljavil kot režiser, je pa tudi aktivni član kulturne skupine Pobratenje.
Marjan Rupar je sprva plesal v pionirski folklorni skupini, nato v članski tudi kot solist. Se danes pleše in uči druge. V zgodovini folklorne skupine Karavanke skoraj ni bilo nastopa, na katerem ne bi sodeloval kot dober plesalec in igralec.
Vili Pangeršič je član pihalnega orkestra že od jeseni 1945. leta. Je eden redkih, ki niso obupali kljub težavam in ki še vedno aktivno deluje v orkestru.
Tudi Vinko Keršič je član pihalnega orkestra že dobrih 34 let. Kurnikovo nagrado prav tako prejema za svoje dolgoletno in uspešno delo.
Vinko Hlebš je amaterski slikar, priznan v širšem slovenskem, jugoslovanskem in slovenskem zamejskem prostoru. Lani je imel v Tržiču že četrto samostojno razstavo. Ne slika le cvetja in pokrajine kot v začetku, ampak se je posvetil tudi tihožitjem m slikanju simboličnih žuželk. Se posebno mu uspeva obvladovati svetlobe in sence.
H. Jelovčan
Razvalina življenja — V nedeljo ob 15. uri bodo igralci dramske sekcije KUD Svoboda v Predosljah ponovili Finžgarjevoljudsko igro Raz valina življenja. Glavna junaka sta neizprosni oče Vrh, obseden od pohlepa po denarju, ki mu sreča hčere Lenčke ni mar. - Foto: F. Perdan
Izjemen nastop turškega pianista
Kranj — Koncertna poslovalnica v Kranju je v počastitev Kulturnega praznika pripravila <>. februarja v renesančni dvorani v Mestni hiši izjemno mikaven koncert. Težo programa je tokrat nosil gost iz Turčije pianist iz Carigrada Hrgiean Sav-dam. znano ime tudi na evropskih odrih.
Uvod v njegov spored je pomenil srečanje z malo znano skladbo Fre-dericka Chopina Variacije na Mozartovo temo op. 2. Gre torej za mladostno delo, oh katerem pa je že Robert Schumann ob prvem poslušanju vzkliknil: »Rodil se je nov genij!« Virtuozno delo je že nakazalo kvalitete pianista Savdama, ki jih je samo še potrdil v Tretji sonati Sergeja Prokofjeva. Romanca F. Schmidta je odkrila tudi muzikalne plati njegovega prednašanja, Lis/.to-va Parafraza pa je občinstvo tako navdušila, da je dodal še Polonezo F. Chopina.
Koncertni spored je izpopolnila sopran is tka lleana Mratuž-Kac j;i nova z doživeto interpretacijo treh pesmi na tekst F. Prešerna ob klavirski spremljavi pianista Igorja Dekleve.
P I,
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kult_ zgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava i slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v G< savski dolini.
V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in kova soba. V galeriji Prešernove hiše in v Tavčarjevi 43 je odprta n stava SLOVENCI V PREDMARČNI DOBI IN REVOLUCIJI m ki sta jo pripravila Narodni muzej in Arhiv SR Slovenije v Ljubljan-V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slikarskih del NIKOLAJA BEERA. V strebriščni dvorani Mestne hiše si lahko ogledate razstave KRANJ V ARHEOLOŠKI LITERATURI V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava fotografij »GLEDALIŠČE 79«.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slavenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen v ponedeljek nt nedeljo popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešerno« brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznoaredoje veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etM-j loškim gradivom.
loški muzej Skofja loka
Zbirke loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan nua ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate zgodovin« kulturno zgodovinsko, etnološko, zbirko NOB, živalsko ter galerije i slikarjev — loških rojakov.
V Galeriji Loškjega muzeja je na ogled razstava del akademska*! slikarja Lojzeta Cemažarja. Razstavo si lahko ogledate vsak dan raaš ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
GOSTOVANJA ŽUPANOVE MICKE
Ribno — DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno uspešno s z Linhartovo komedijo Županova Micka. Že enajstkrat so se s tem lom predstavili v raznih krajih radovljiške občine.
Drevi ob 19. uri bodo Zupanovo Micko zaigrali v Zabreznici v* deljo, 18. februarja, pa bodo gostovali pri naših rojakih v Italiji, ini ob 14. uri v Doberdobu in ob 17. uri v Pevmi.
R. M.
VEČER S PREŠERNOM
Kranj — V kranjskem domu JLA bo v ponedeljek, 19. feo« ob 19. uri Večer s Prešernom. Uvodni nagovor bo pripadel Francu cu, v kulturnem programu pa bosta nastopila znana slovenska i Štefka Drolčeva in Rudi Kosmač. Na harfi se bo predstavila
Uršič.
»Afera« kranjskih gledališčni
Vsakoletni Teden slovenske drame v Kranju se je pričel v sredo zvečer s premiero domačega gledališča. Moški del ansambla Prešernovega gledališča je uprizoril dramski tekst Primoža Kozaka Afera.
Kozakovo besedilo izpričuje dogajanje iz revolucionarnega preteklega obdobja, vendar pa odrsko dejanje ne spleta v zaporedje fabulativno prepletenih zgodovinskih dogodkov, temveč se loteva vprašanje ontološke razsežnosti človekove eksistence.
Osnovni konflikt, ki je sprožil nesporazum, torej afero, ostane do kraja nepojasnjen. Zdi se, da je predstava pod vodstvom dramaturga Tarasa Kermaunerja in režiserja Janeza Drozga zasnovana tako, da ta zanjo sploh ni pomemben. Predstava je osredotočena zgolj na prikaz idejnih bojev posameznika s silo, ki je zunaj njega. V ospredje je postavljena človekova individualnost in zvestoba samemu sebi, nasproti moralni pripadnosti mogočnejši obči morali, ki jo zahteva revolucija kot .organizirana oblika boja.
Junaki Afere so vsak na svoj način predani revoluciji in so njeni zvesti bojevniki, a čas neusmiljeno od njih zahteva da zatrejo svojo individualnost. Človek kot posameznik je na račun izjemne družbene situacije nujno potisnjen v stran. In vsako nasprotstvo objektivni naravi stvari, vsako zanikanje obstoječega reda je zazna vano s krivdo, trpljenjem ni smrtjo.
Človekova zvestoba samemu sebi, dosledna zvestoba lastnini moralnim
normam   in   idejnim na. prikazana v trenutku, ko s meznik  spopade   z ideologije ljenjskega    realizma in prakso.
Na sceni najnujnejše opreme Svete Jovanovića ki ba rvi in materialu (siva nI poudarjala monotonost tabora in v kostumih M marjeve so igralci podali gledališko umetniško p., igro. Suvereno so sledili K mu intelektualističnemu be ga uprizorili zavzeto in temeljit: Kot Komisar je Miran Kem* kraja izpeljal podobo oblas funkcionira kot brezčutna nuin* dani zgodovinski situaciji. Jože*1 šek se je izkazal v zniansiran i kot Simon, ki zvest samemu m svoji viziji \ revolucije v a*i odločitvi za smrt doživi a£M svobode in zmago samoodločan-Enaka ugotovitev velia t»* igro Tineta Omana, ki j? odigral Simonovega naspr** Marcela, in Janeza Dolinarja.' predstavil lik Kristjana.
Posebej velja omeniti oH» igro Jožeta Kovačiča. V vk-tf % narda je podal Človeka, ki 1 lastne krivde kriv obnernor** situacije, ker ga je ta pri"* človeško nemogočnega in šjbHj vseskoz čutečega in občutljive*^ veka.
Seveda pa je treba ugotoviti'! k uspešnosti uprizoritve prip*** izjemna ubranost celotnega tfl skega ansambla kranjskega W
novega gledališča.
Darka Cefc*
u -u    i^al; literaturi - V stebriščnidvorani kranjske Mest*
Kranj v arheološki lit« raturi arh,.„loški hteratun, ki so
/ena ogled zanimivo razstavo branji      * . Vili delavci Gorenjskega muzeja. - Foto. F Perdan
petek, 16. februarja 1979
7.STRAN.G LAS
Kultura v delovnih kolektivih
*bčinski svet Zveze sindikatov Radovljica že lani Pripravil obširen in pester program kulturne akci-re, letos pa nameravajo za delovne kolektive organizirati kar 42 gledaliških predstav — Prispevek kulturne skupnosti in delovnih organizacij
Radovljica — V občini so se pri Cfcfc>činskem svetu Zveze sindikatov iločili, da kulturna akcija v delovnih kolektivih ne bo le beseda ali ^tudbudno razmišljanje, temveč Povsem konkretna oblika s pestro, koristno vsebino. Vsem delavcem J^dovljiSkih delovnih organizacij so *^ko omogočili, da se s kulturo lahko ^znanjajo, v njej sodelujejo, se izobražujejo in bogatijo. Številke so najbolj zgovoren dokaz, da je **V»lturna akcija v delovnih kolekti-7*11 že doživela svojo zgledno potrdi-
. Za program namenja denar kulama skupnost Radovljica ter de-..^•Vne organizacije, ki so podpisnice ^;*\jžbenega dogovora. Letos bo kulama skupnost Radovljica prispe-^la 250.000 dinarjev, delovne orga-^^acije pa toliko kot lani. Vsekakor *i občinskem sindikalnem svetu irTičakujejo, da bodo sporazum pod-^*^ale tudi še vse druge delovne ^l**$;anizacije v občini, ki se akciji
'^slej še niso odzvale. ^Samo lani so pripravili za delavce gledaliških predstav, ki si jih je Gledalo 13.600 obiskovalcev. 5 glas-
benih koncertov s 1745 poslušalci, 4 likovne razstave, 3 kulturno-za-bavne prireditve za delavce iz drugih republik, 7 filmskih predstav in 2 folklorni prireditvi. Skupno je bilo torej 61 kulturnih prireditev, ki jih je obiskalo 20.236 občanov.
V okviru kulturne akcije za delovne kolektive predvidevajo za letos 42 gledaliških predstav, 5 glasbenih koncertov, 6 likovnih razstav, 5 literarnih večerov in 3 kulturno-zabav-ne prireditve za delavce iz drugih jugoslovanskih republik, skupaj 61 kulturnih prireditev, 15 gledaliških predstav bodo pripravila poklicna gledališča, 4 razstave domače amaterske likovne skupine, kulturne prireditve za delavce iz drugih republik pa bodo pripravili kulturno-umetni-ški ansambli iz tistih krajev, iz katerih je v radovljiški občini zaposlenih največ delavcev.
Gledališke prireditve bodo domala v vseh krajevnih skupnostih radovljiške občine, likovne razstave bodo po delovnih kolektivih in po osnovnih šolah, kulturno zabavne prireditve pa v festivalni dvorani na Bledu. D.Sedej
~ Razstava mojstrovin baročnega slikarja FORTUNATA BER-£}?>TA, ki seje leta 1721 rodil v Mekinjah pri Kamniku, je pomenila slavno-t uvod v praznovanje 750-letnice mesta Kamnika. Bergantovo ime je v \jnem akordu odmevalo v Širokem prostoru in Slovenci ga štejemo za svo-najbolj osebnega baročnega slikarja. Kamniški muzej je razstavo njego-ael, odprta je bila do 12. februarja, pripravil v sodelovanju z Narodno njo iz Ljubljane, ki hrani nekatera mojstrova dela. Več se jih je ohranilo ipo cerkvah, ki so bile pod cerkveno oblastjo stiškega samostana, saj je Vijimecenski opat Fr. Ks. Taufferer opremil z Bergantovimi deli številne nve in seveda stiski samostan.
Plesnobaletna dejavnost v krizi
Kranj — Žalostno je, da se da nes lahko samo še spominjam časov, ko smo imeli v Kranju dobro organizirane in obiskane plesne tečaje in plesne družben prireditve,   baletni,   ritmični in izrazni   ples,   da   o številnih športnih plesalcih, priznanih tudi v širšem prostoru, ne govorimo Danes je vse to skoraj popolnoma zamrlo. V okviru plesnobaletne ga društva je ostalo samo še par plesnih tečajev, kijih vodi en sam učitelj in so zaradi prostora (k ga v Kranju ni) tudi že nekaj časa vprašljivi.
Drugi plesni tečaji sicer so tudi ritmika in izrazni ples nista povsem zamrla. Le da jih vodijo vaditelji mimo društva, česar jim seveda ni moč preprečiti. Je pa po drugi strani ponudba, ki jo je društvo poslalo vsem osnovnim in srednjim šolam tudi težje spre jemljiva (dražja) od ponudbe »privatnih* učiteljev. In šole, razumljivo, gledajo na vsak dinar, čeprav bi s tečaji in raz nimi tekmovanji, ki jih društvo vključuje v »ceno« verjetno več dobile kot sicer dobijo.
Prišlo je celo tako daleč, da se je pojavilo vprašanje, ali naj društvo sploh še obstoja ali ne. Vendar društvo mora iz krize, so ugotovili na sestanku pred dnevi preostali člani (štirje), predstavniki Zveze kulturnih organizacij Kranj, občinske konference ZSMS Kranj ter Združenja plesnih učiteljev in komisije za plesno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije.
Razprava je bila precej živčna, čeprav je tekla lepo, brez kakšnih osebnih namigovanj ali obtožb kogarkoli. Potem ko so se zedinili, da je plesnobaletna društvo in njegovo delo vsekakor potrebno za vse kranjske občane, zlasti mladino, so se dogovorili o možnostih okrepitve z novimi člani, ki naj ne bi bili kot doslej pretežno le plesni učitelji, ampak tudi učenci in mentorji te dejavnosti v osnovnih in srednjih šolah, mladi delavci, torej tudi »uporabniki«. Na občnem zboru, načrtujejo ga čez dva meseca, naj bi se vsi skupaj pogovorili o prihodnosti društva in o vseh težavah, zlasti prostorskih m kadrovskih, ki povzročajo nazadovanje te dejavnosti.
H. Jelovčan
Gostuje Nikolaj Beer — V okviru vsakoletne izmenjalne likovne razstave i-Pomurjem je tokrat gost v galeriji Mestne hiše v Kranju mladi prekmursk. akademski slikar Nikolaj Beer, ki mu je to že druga samostojna predstavitei na Gorenjskem. Kljub temu, da je začel svojo umetniško pot šele pred dobrim, tremi leti, je Beeru že uspelo izpričati svoj slikarski talent in zelo samosvoj način obravnavanja »sodobne figuralike«. — Foto: F. Perdan
Najlepše doživetje Prešerna
Zvedel sem, da je DPD Svoboda dr. France Prešeren Zirovnica-Za-breznica povabila pevski zbor Planinka iz Ukev v Kanalski dolini na svojo prešernovsko proslavo. Seveda sem moral prisostvovati iej nenavadni naključnosti: pesnikovi ožji rojaki iz Žirovnice in Breznice so povabili zamejske rojake iz prešer-novskih Ukev. Tamkaj je namreč Prešernov priimek še bolj razširjen kot tu, okrog Vrbe.
Prav zato je bil tako lep večer v soboto v društveni dvorani na Brez-nici. Po počastitvi spomina prav tega dne umrlega Edvarda Kardelja so se zvrstile recitacijske in pevske točke  zelo smiselno sestavljenega
programa. Pevski sekstet in otroški zbor osnovne šole v Zabreznici sta s pesmijo popestrila recitacijske točke — zvečina so bile to Prešernove pesmi — vrlih pionirjev iz bližnje šole ter dveh odličnih odraslih reci-tatork.
Vrhunec večera v polni dvorani navdušenega občinstva pa je bil nastop 26-članskega pevskega zbora Planinka iz Ukev. Pestre noše in čisti glasovi naših zamejskih rojakov iz Italije so tako navdušili poslušalce, da aplavzu ni bilo kraja.
Seveda se je pobratimstvo med dvema prešernovskima krajema nadaljevalo še po proslavi. Resnično: pesem nas druži!
C z.
Prizor iz filma Krč - Duša Počkaj, Janez Jerman, Teja Glažar in Boris Cavazza
Enkratnost Loških razgledov
Ko je pred nami razgrnjenih vseh 25 letnikov Loških razgledov, prerašča spoznanje o obsežnosti opravljenega dela v ponos. V petindvajsetih letih je zbornik prinesel 970 prispevkov na straneh. Med sodelavce se je vključilo 260 avtorjev. ^Naklada 1.800 izvodov je za slovenske razmere zelo velika, saj 'ttajo nekateri zgodovinski časopisi manjšo.
-_Kako lahko nek kraj toliko napise o sebi? Od kod taki
Vzpodbudni rezultati? Vemo, da so podobni domoznanski Vbvraiki na Slovenskem izhajali z velikimi presledki ali omagali
aekaj letih in da v zadnjem času prav po zgledu Loških ****fledov nastajajo novi.
^ Bogata žetev ni prav nič naključna. Svoje korenine ima v ^kafleloiki muzejski tradiciji, ki goji jasno usmeritev k razisko-£**ju in prikazovanju loške preteklosti. Ta posebnost ima ^fo>ko osnovo v muzejskem društvu, ki šteje kar 700 članov in livarja tesno povezanost muzejske dejavnosti z delovnimi **adaii in občani. V tej klimi, ki poraja množico prispevkov, se ^tfavnjo izredni dosežki, ki odmevajo v alovenaki in širši druž-^*ai prostor. Domača in tuja kritika si je enotna pri ocenje-Loških razgledov. Preko 280 tujih znanatvenih in poljudnoznanstvenih publikacij citira Loške razglede. Na preko 180 ***«lovov po Evropi zbornik potuje vsako leto.
Loški razgledi so bogati predvsem s prispevki s kulturnega Področja. Ko tehtamo posamezne zvezke, začutimo, kakšen je v posameznih letih odnos družbe do kulure, kakšna je bila vezanost družbenoekonomske in kulturne rasti, i Zbornik je posegel skorajda v sleherno stroko, tudi prispevkov o sodobnem industrijskem razvoju je vse več. Odpirajo se ^yv* področja in dograjevala se bodo ie uveljavljena. Iz ^^•aega bogastva bodo lahko zanamci črpali gradivo za svoje
w V zborniku je vrsta avtorjev našla svoj izraz. Nekateri so se ^»javili v skorajda slehernem zvezku, drugi so objavljali občasno. Vselej smo imeli dovolj prispevkov, pravi uredniški odbor, ^koli se nismo bali, da ne bi mogli napolniti.strani, ki smo jih k***kali. Pripravljenost avtorjev prav gotovo niso »polovični« ^tmorarji, pač pa ljubezen do svojega rodnega kraja in želja, da jpfe ohrani bogata loška preteklost, da tudi širša javnost spozna ^*ko področje in ne nazadnje, da so člani muzejskega društva ^•ao povezani med seboj.
\^    Morda ob tem še drobna zanimivost, ki priča o zavzetosti
S**h, ki pripravljajo Loške razglede. V tiskarni Toneta Tomšiča vključili tisk Loških razgledov v svoj temeljni delovni Kafram. Čeprav imajo koncem leta polne roke dela, zbornik ^v^Mareč izide v začetku januarja ob škofjeloškem občinskem
***niku, celo »opomnijo« uredniški odbor. w    Ob koncu lahko ustvarjalcem Loških razgledov le stisnemo ^*ko s čestitkami in jim zaželimo, da bi še krepkeje stopali po Očrtani poti.
M. Volčjak
Žirovnica — Prizadevni člani dramske sekcije DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice in Breznice so ob 75. obletnici uspešnega delovanja na odru pripravili Finžgarjevo igro Razvalina življenja. Delo je zrežirala Julija Dovžan, v njem pa so nastopili Breda Ambrožič, Marjan in Jože Jalen, Tone Kunčič, Erika Legat, Joža Maurer in Dušan Minč. Pri izvedbi uspele predstai>e so sodelovali tudi suflerka Branka Minč, masker Egidij Matic in mojster za luč Stanko Čop. Skupina se je z igro rojaka iz Doslovč že trikrat predstavila na domačem odru, nastopila pa je že tudi na Btminjski Beli in v Mošnjah. — B. B.
Razgibano kulturno življenje v Retečah
Reteče — Prostori kulturnega doma v Retečah pri Škofji Loki so vsak večer polno zasedeni, saj se tu odvijata pestra in bogata kulturna dejavnost in družabno življenje.
Ze dobro poznan je tamburaški orkester »Bisernica«, ki je imel v preteklem letu kar 72 nastopov doma in v tujini. S folklorno skupino »Sava« je sodeloval na turnejah na Danskem in Poljskem. Uspešno je izvedel tretjo tamburašku revijo, ki je bila ob dnevu republike v Škofji Loki. Na njej je nastopilo preko sto tamhurašev. Pripravljajo pa se že na četrto tamburašku revijo, na katero bodo povabili še več tamburaških zborov iz. vse Slovenije. Skrbijo tudi za svoj podmladek. Številni pionirski tamburaški zbor pridno vadi in se pripravlja na svoj prvi nastop, s katerim bi radi presenetili svoje mamice za n jihov praznik.
V zadnjem času je zelo delaven tudi okrepljen moški pevski zbor, ki ga vodi Lovro Korenčan. Zbor je imel že več uspešnih nastopov, pripravlja pa se tudi na samostojni pevski koncert. Da bodo nastopi tudi na zunaj lepši, zbirajo denar za nabavo enotnih oblek.
Zelo aktiven je krajevni odbor Rdečega križa. Pripravil je že zdravstveno predavanje, sedaj pa bo na vrsti še predavanje za mladino. 12. februarja se bo pričel kuharski tečaj, za katerega zbira prijave hišnica v kulturnem domu. Izvedel pa bo tudi akcijo zbiranja papirja in obleke.
Mladinska organizacija skrbi tudi za razvedrilo mladih, saj občasno pripravlja plese in srečanja. Rada pa bi oživila tudi dramsko sekcijo pri kulturno umetniškem društvu.
Franc Ran t
Krč posnet
Film mladega režiserja Boža Šprajca iz Kranja Krč, katerega snemanje je steklo lani, je že skoraj nared. Trenutno se vrti na Vibinih montažnih mizah in ga bomo torej lahko kmalu videli na naših širokih platnih. Zanimivo je, da so njegovi ustvarjalci predvsem mladi filmski delavci; razen režiserja še scenarist Zeljko Kozinc in direktor fotografije Rado Likon.
Film opisuje podobo trškega življenja in njegovih človeških in družbenih dilem. Za trg je na eni strani značilno propadajoče kmetijstvo, na drugi pa prizadevanje domačinov za razvoj industrije, ki naj bi preprečila odhajanje ljudi v mesto. V tem prelomnem prostoru poteka zgodba filmskih junakov, ki je miselno in logično povezana z družbeno stvarnostjo.
V glavnih vlogah filma Krč so zaigrali Teja Glažar, Boris Cavazza, Milena Zupančič in Ivo Ban.
Med knjigami
Kranj — Pred dnevi so v pionirskem oddelku Osrednje knjižnice pripravili prvi bilten v letošnjem šolskem letu Med knjigami. V njem se nizajo prispevki o urah pravljic, knjižnih kvizih, literarnih urah in razstavah, ki so se jih otroci lahko udeleževali v pionirskem oddelku, pod  naslovom Naša  republika je slavila 35.  rojstni dan se vrstijo odlomki iz del nekaterih mladinskih pisateljev, Razgledi prinašajo literarno   uganko   in   nekaj otroških pesmi, spoznamo Čudozgode pisateljice Alenke Goljevšček in njo samo ter   mnenja   bralcev-otrok   o tej knjigi, obiskovalci knjižnice pripovedujejo o svojih najljubših knjigah, v zadnjem delu biltena pa so naštete nove knjige za otroke.
Zanimiv je tudi kratek pregled nekaterih številk; lani so imeli v pionirskem oddelku okroglo 26.000 različnih knjig in 39.409 obiskovalcev, ki so si sposodili kar 90.404 knjig.
H. J.
Dograjevanje Centra slepih
Škofjeloški dom starostnikov bo odprt ob prazniku dela — Hkrati bo zgrajena šola za slepe in slabovidne iz vse Slovenije
V novih prostorih bo šola za slepe in slabovidne lahko izvajala celovit program usposabljanja, ki ga je pripravila Zveza slepih Slovenije. — Foto: F. Perdan
Skofja Loka - Ob 700 let stari graščini, v kateri je danes utesnjen Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika v Škofji Loki, sta že pod streho poslopji škofjeloškega doma za ostarele občane in srednje poklicne šole za slepo in slabovidno mladino iz vse Slovenije. Hitra, pravočasna in zato tudi ekonomična gradnja bo predvidoma končana do 1. marca. Vendar pa bo treba za prijetno bivanje še malo počakati, saj bo treba urediti tudi okolico. Objekta bosta slovesno dana v uporabo ob prazniku dela in v začetku meseca maja se bodo lahko v novi dom za starostnike   vselili  prvi stanovalci.
Osnovna dejavnost škofjeloškega Centra slepih je socialno delo na področju družbene skrbi za slepe in slabovidne iz vse Slovenije. Izobražuje in usposablja jih za delo, v delavnicah pod posebnimi pogoji zaposluje invalidne osebe, v oskrbo in varstvo slepih in slabovidnih pa vključuje tudi starejše občane Škofje Loke. Zavod dela v silno neugodnih razmerah. Stara, nefunkcionalno grajena graščina ni primerna niti za obnovo. V Škofji Loki se že dalj časa kaže potreba po varstvu starejših ljudi. Okrog sto škofjeloških starostnikov, ki so večji del svojega življenja preživeli v Škofji Loki, je raztresenih Širom po Sloveniji, od Idrije do Murske Sobote in večina si jih želi nazaj v svoje širše okolje. Ob teh pa je vse več starejših ljudi, ki živijo v neurejenih domačih razmerah. Zaposleni otroci ne morejo več skrbeti za svoje ostarele starše. Z umiranjem patriarhalnih odnosov se vse več starejših odloča za domove.
Zavod deluje že 42 let in poleg vse večje potrebe po varstvu starejših
Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Skofja Loka se iskreno zahvaljuje darovalcem, ki so od 24. maja 1978 naprej (tekoči račun 51510-740-.'«)-30832) prispevali v sklad za preureditev in dograditev centra: MILKA BERGANT Ljubljana, Dravelj-ska 10, 3000 dinarjev; LOKA Skofja Loka, namesto venca pokojnemu Karlu Bizovičarju, 500 dinarjev; Župnijski urad Šenčur pri Kranju, 1000 din; dr. JANKO GOLI AS Ljubljana, Streliška 9, 2000 dinarjev; Kemična tovarna Podnart, namesto venca pokojni Mariji Markošek, 500 dinarjev; na osnovi sodnega sklepa o dedovanju po pokojnem Alojzu Mara-šu, 16.193 dinarjev; na osnovi sodnega sklepa o dedovanju po pokojni Apoloniji Bertoncelj. 20.444 dinarjev; neimenovani darovalec, 2000 dinarjev; SAŠA SLAVEC Ljubljana, Tacen 40-b. 3000 dinarjev; Šolski center za blagovni promet Kranj, 2870 din; sodelavci iz Lesne industrije Jelovica, namesto venca pokojnemu Juliju Marguču, 1350 dinarjev; LTH Skofja Loka — računovodstvo, namesto venca pokojnemu Juliju Marguču, 800 dinarjev; APOLONIJA FOJKAR Skofja Loka, Partizanska 40, namesto venca za pokojnega Janka Foj-karja, 1000 dinarjev; POMPE, CESTNIK, BLAZNIK, PULITI KA, ROBIC, 6300 dinarjev; akademska slikarka DOKA PLK-STENJAK, za priboljšek oskrbovancem Centra slepih, 2000 din.
Vsem navedenim darovalcem, pa tudi vsem, ki so v sklad za dograditev centra prispevali v preteklih letih, se prisrčno zahvaljujemo. Vaš prispevek smo sprejeli kot materialno in moralno pomoč za uresničevanje boljših pogojev izobraževanja, usposabljanja iti varstva na vidu prizadetih oseb.
Center slepih in slabovidnih
dr. Antona Kržišnika
Skofja Loka j
občanov zaradi skorajda nemogočih prostorskih razmer ne more izvajati celotnega programa in uvajati novih oblik usposabljanja slepe in slabovidne mladine.
V letu 1970/71 so zato izdelali program za dograditev centra, ki se
kdaj se bodo lahko vselili v nove prostore. Prijave zbira občinska skupnost socialnega skrbstva, ki bo tudi izdala napotitvene odločbe. Zaenkrat bo dovolj prostora za vse in v letošnjem letu bodo lahko zadostili vsem potrebam.
Šola za slepo in slabovidno mladino iz vse Slovenije bo poleg šolskih prostorov imela telovadnico, bazen za fizikalno terapijo invalidnih oseb in internat. Obiskovalo jo bo lahko 60 gojencev. Novi prostori bodo omogočili učinkovitejše vključevanje v sistem usmerjenega izobraževanja in poleg sedanjih bodo lahko odprli nove smeri in oblike usposabljanja slepih in slabovidnih.
Center slepih pa snuje že nove načrte. Naslednja naloga bo preureditev delavnic pod posebnimi pogoji, v katerih so zaposleni invalidi. Tudi te delujejo v prostorsko dokaj neugodnih razmerah.
Skrb za človeka v vsej njegovi življenjski dobi pomeni v naši socialistični družbi eno najpomembnejših pridobitev. V to skrb posebej spada izobraževanje, usposabljanje in varstvo invalidnih oseb. Ob dograjevanju Centra slepih pa se nam vsiljuje še ena misel. Novozgrajeni objekti so življenjsko povezani med seboj in dom za starostnike ni odmaknjen od vsakdanjega utripa življenja, ki ga polni tudi sosednja osnovna šola, ob njej pa bo zrastel še vrtec, center usmerjenega izobraževanja, športna dvorana in internat.       M. Volčak
Vrtec spomladi — Vzgojnovarstveni zavod Medvode na Svetju objekt iz prvega samoprispevka ljubljanskih občanov v občini L*J%> Šiška. Graditev je potekala po načrtu, zataknilo se je pri izvedbi is*W cije, tako da bo otvoritev šele spomladi. Tudi z zunanjo ureditvijo fcodf*> ' Ijevali, ko bodo dani primerni vremenski pogoji. V vzgojnocvfl***, zavodu tudi že programirajo potrebni kader, vendar ga v prvem neuspeli pridobiti, fr
Zavzetost članov Socialistične zvefc
Bivanje v novem domu starostnikov bo udobno in prijetno, zato interesentov ne manjka. Vendar bo še nekaj let dovolj prostora za vse. — Foto: F. Perdan
Bohinjska Bela - Konec januarja so na ustanovni seji krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Bohinjska Bela ocenili delo krajevne konference SZDL v triletnem mandatnem obdobju. Kljub težavam, s katerim so se srečevali v tej razmeroma odmaknjeni krajevni skupnosti, v kateri so razen Bohinjske Bele še naselja Obrne, Kupljenik in Slamniki z okoli 700 prebivalci, je obračun prizadevanj vseh občanov več kot zadovoljiv.
Vse akcije Socialistične zveze so potekale vzajemno z vsemi krajevnimi organizacijami in društvi. Uspešno so opravili spomladanske volitve delegatov za zbor krajevne skupnosti in za združeni delegaciji samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, organizacijo referenduma o samoprispevku za asfaltiranje krajevnih poti in rekonstrukcijo cest. S skupnimi moči so zgradili  kulturni  in  gasilski dom,
most čez Savo m tri manjši čez hudourniške struge PiT ciji potoka Belca, ki jo ie fim Vodna skupnost Kranj poskrbeli za namestitev hi pM delavcev. Posebno zadovolji*« jim je po daljših zapletih7SM* nov.ti tudi stavbo podruža« v kateri so pridobili prostoTiT kjer je že prijavljeno 26 otr* in stalno sodelovanje in i nje dejavnosti med SZDL no skupnostjo je prav gP pomemben dejavnik za ta gospodarsko in družbeno kraju in tudi pri vseh dru* kjer so se vključevali zla
ZTlZa^ °xfV' DPD Svobodi! silsko društvo.
Na  seji  so sprejeli
smernice krajevne
SZDL. V prihodnje si
vsem prizadevali za utri
jevne samouprave in defes
"3°V" ?OSVetili Pozorni področjem krajevne skupn«*
v preteklem in letošnjem letu že uresničuje. Iz njega izhajata dve investiciji.
Sredstva za Socialni zavod za varstvo odraslih občanov Škofje Loke v višini 53 milijonov dinarjev so zbrale občinske samoupravne interesne skupnosti, sredstva za Poklicno srednjo šolo za slepo in slabovidno mladino iz vse Slovenije v višini 32 milijonov dinarjev pa so poleg lastnih sredstev centra republiška. Investitor gradnje je ('enter slepih, ki bo kasneje tudi vodil delo obeh zavodov, izvajalec vseh del, od pripravljalnih do vključno opreme prostorov, je SGP Tehnik Skofja Loka. Veliki prizadevnosti investitorja kakor tudi izvajalca gre pohvala, saj bosta objekta med ostalimi načrtovanimi v škofjeloški občini na področju družbenega standarda edina zgrajena pravočasno, zato ne bo večjih odstopanj od predvidenih investicijskih stroškov. Ob objektih bo zgrajena tudi kotlovnica, ki bo toploto pošiljala vsem objektom, ki so že ali bodo še zgrajeni na Podnu. En dimnik za vse, pomeni tudi pomemben delež k varstvu okolja.
V domu za ostarele bo skupno 214 postelj, od tega 134 za občane Škofje Loke, 80 pa za slepe in slabovidne iz vse Slovenije. Tretjina sob bo enoposteljnih, dve tretjini pa dvoposteljnih. V posebnem negovalnem oddelku, ki bo imel 70 mest. bo oskrbovanec imel celotno oskrbo, vključno z zdravstveno nego. Občani Škofje Loke že danes pogosto sprašujejo.
Gorenjska in tehnična ku
Ob nedavni podelitvi plaket Borisa Kidriča za ffil^JS^^**
prizadevno aelo na področju tehnične kulture, v Tržiču pa sta premai tudi amaterji gorenjske regije niso bili v ozadju. Bronaste plakete so prejeli: Društvo za raziskovanje jam iz Kranja, Anica Kotnik — Avtomoto društvo Kranj in Mile Antonijevič — Društvo
ljudske tehnike Kranj. V prejšnji podelitvi pa sta Kamniku pet, C.k'SSu*«
bronasti plaketi prejela Ivan Pipan - Občinska T^S^iS^t^S^
zveza organizacij tehnične kulture Radovljica organizacijo tehnične kuitU
in Stane Torkar z Jesenic neposredni drj.v*
VIŠJE PRODUKTTVT^ DELA
Škofji Loki pa novljena. Nič kaj bolj i# stanje v ceh Sloveniji, čeS* zadnjem letu vendarle čut* dek v organiziranosti v
Se nekaj podatkov- M deluje 10 društev tehničr* I
V tehnično kulturo uvrščamo cel niz dejavnosti, ki jim je skupna tehnična vzgoja: astronavtsko raketne klube, avtomoto društva, brodarska društva, društva ljudske tehnike, kmetijsko tehnična društva, aero-klube, letalsko modelarske klube, foto-kino klube, radioklube. jamarska društva, društva za podvodne dejavnosti, društva izumiteljev, združenja šoferjev in avtomehani-kov in še bi lahko naštevali. Na nivoju občine se povezujejo v občinsko organizacijo, ob tem, da se kot del subjektivnih sil vključujejo v socialistično zvezo delovnega ljudstva, organizacija za tehnično kulturo pa je tudi kolektivni član Zveze  socialistične  mladine Slovenije.
Delo v radioklubu je že marsikaterega šofar/a privedli nični poklic. — Foto: F Perdan
d<> odločitve za teh
ZAPOSTAVLJENA DEJAVNOST
Na Gorenjskem deluje vrsta najrazličnejših društev tehnične kulture, katerim pa je skupna slaba povezanost delovanja, ki se odraža v zaprtosti. Premalo je prisotno skupno usklajevanje programov, združevanje dela in sredstev, skupno dogovarjanje. Vsem dejavnostim tehnične kulture, vsaj tako je moč soditi DO razpravah na občnih zborih društev ter iz razgovorov z njihovimi požrtvovalnimi člani, primanjkuje sredstev za svojo dejavnost Dejstvo, da se mora jo društva posluževati raznih beračenj po delovnih organizacijah, srečolovov m drugih oblik, da si zagotovijo materialno osnovo za svo|e delo. priča O tem. da trditev m iz trte zvita. Neurejen materialni položaj pa kaže na slabo organiziranost in premajhno odmev -
nosi njihove dejavnosti v občini.
Razmislek oh teh težavah m ob spisku nagrajenih doka, zgovorno pove. da ie tehnična kultura zapostavljena delavnost. A to nikakor ne bi smela bit. V lanskem ednu Komunista, k. je ]uh\ naslovom »Človek znanje-produktivnost« po* tekal tudi na Gorenjskem, smo ven
ko  govorili   0   potrebnost,   tehin«-ne
vzgoje že pri mladih Odliv mladih II tehničnih dejavnosti I« očiten, tuai
vsakoletni vpis v šolo priča ° ««•'»•«»
se mlad. neradi odločajo sa tennič ne „„kl.re Ob razširjenosti tehnične
kulture ie tO tud. precej razumi livo.
v pet.h gorenjskih občinah »ta po
„ceu. zveze organizacij U tehnično kulturo aktivni le občinski »vezi
Kranju in v Radovljici. < e pog" damo s Širši gorenjski prostor, te treba omenit, tudi občino Kamnin,
Organizacija tehnične je razvila iz nekdanje Li«. nike. Rezultati, ki jih je tlu" dosegla pri razvoju naše resnično veliki. Tudi na ni težko našteti celo vrsto ki so zrasli na osnovi deiJ okviru Ljudske tehnike in I dobili gospodarski pomen Alpskega letalskega centra celotna dejavnost avtomat«' od organiziranja sluibe F>' ' formacije do avto šol in S beležili primere.
Nenehno osvajanje n tehnike zahteva razvijanj* 1 kulture. Boljše poznavanje in tehnologije omogoča meznikovo in družbeno pi*1 nost dela, z nenehnim uH njem obstoječega  in «ik novega pa stopamo po m>r nizacije dela in okolja
Društva   za tehnično lahko odigrajo pomembne odločanju in samem u za tehnične poklice, dvigu ravni tehničnega lovnih ljudi in občanov ba  vso pozornost posve: ustreznega mentorskega « nega kadra. Zaradi tad* različnih interesov občar tudi krog dejavnosti teh* ture razširil. Vendar pa saH tivnost  ni edini ključ Ijanje novih društev, organiziranost dejavi kulture. Potrebna bo „ vzpodbuda, saj v sedanje«' naš odnos do te dejavnost najboljši. Zato več rau-s* konkretnih ukrepov ne
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI  V KRATKEM
KRANJSKI ALPINISTI POZIMI
Kranj — Alpinistični odsek Planinskega društva Kranj pozimi ne pozna počitka. Pripravili so dvoje zanimivih predavanj: Zoran Bešlin je govoril o vzponu na 6123 metrov visoki Salcantav v perujskih Andih, Jože Zupan iz Celja pa o Cordilleri Blanei. Ni naključje, da so bili Andi tema obeh predavanj. Kranjčani letos snujejo samostojno odpravo v to področje.
Začela se je alpinistična šola. Vodita jo Marija Perčič in Matej Kranjc. Teoretični del izpopolnjujejo predavanja, praktični del pa vaje v »plezalnih vrtcih« Turne, Preddvor in Skofja Loka. Pripravljajo tudi tri skupne ture. Letos se je v alpinistično šolo vključilo 12 novincev.
D. Maretič
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
lovljen dom v Planici — Vrata nekdanjega doma v Planici so bila več let zaprta. Lani ga je odku-Zveza za telesno kulturo Slovenije in poskrbela tudi t^fegovo ureditev. Obnovili so električno in vodovodno *lje ter centralno kurjavo, dotrajane prostore pa so *J*em na novo uredili. Pred nedavnim so ponovno restavracijo, ko pa bo tudi kuhinja dokončno ^oc/yc/w, bodo v domu lahko goste še bolj gostoljubno »l^e/t- Te pridobitve v Planici bodo prav gotovo najbolj številni obiskovalci bližnjega svetovnega prvenstva £***učarskih poletih, ki bo že drugič v dolini pod Pon-^ (S) - Foto: S. Saje
PREDAVANJE V NAKLEM
Naklo — Podmladek Turističnega društva Naklo uresničuje program turističnih in potopisnih predavanj. Jutri, 17. februarja, ob 19. uri bo v domu družbenopolitičnih organizacij v Naklem novo predavanje. 0 vtisih s poti po Jugoslaviji bo pripovedoval profesor Ciril Hubad iz Ljubljane.
D. Papler
KRATKEM PO GORENJSKI    V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
assafras — bledični rok
kranjski Klub ljubiteljev glasbe p*tobro drži in zadnja leta nam je -pravil že kar nekaj zanimivih ^certov domačih kreativnih ben-Y in posameznikov, tako da vedno •Va potrjuje potrebnost in vred-t svojega obstoja. c 'Q zadnji četrtek v januarju pa so kranjski ljubitelji v kinu Cen-Preskrbeli skupino »šopačev« iz Anglije, imenovano Sassafras. za sorazmerno neznano skupi-ki je prišla v Jugoslavijo na ^ibilo    puljskega ansambla )/nsko sklonište«, da bi odigrala »'o gosta na promociji njegovih t**mov »Ne cvikaj generacijo« in farkt«. V Kranju pa so se fantje,
Taborništvo v zatonu?
* ^ržič — Res je; če se bo tako š^daljevalo, tabornikov in ta-t^'^ištva ne bo več. Že tako tfomašena mladinska družbe-dejavnost je v nevarnosti, da ibi še več članov.
*i <e nekaj let je v Tržiču težko *£/ti denar za dejavnost tabor-jg^of, kijih je trenutn<) prek 300. skromnimi sredstvi, ki so jih ^uali doslej,  ter z lastnimi
vki so se udeleževali akcij. $^<-o dejavnost tabornikov v trži-občini bi bilo potrebnih pri 16 starih milijonov dinar-, • in sicer za  akcije, ki jih '^ajo izpeljati kot je to zapisa k   1 njihovih  dokumentih, za f^emo, težave pa so tudi s pro-ti??}> ki jih sicer imajo, vendar t^1 vzamejo skoraj ves denar, ki
dobijo ^nosti
hI telesnokulturne *>{ denarja za nakup opreme
nt
Jj^oče dobiti rikjer. Šotori, ki zdaj imajo, ne zadoščajo, saj tabornikov vedno več, vedno ■Je pa sit tudi zahteve po drugi **mi, ki jo taborniki potrebu ob akcijah.
b predlogu finančnega proti, ki jim ga je posredoval odbor telesnokulturne pnosti Tržič, naj bi taborniki s dobili le 32.210 dinarjev, to pomeni? Usmiljenje ali ^ončno slova od taborništva?
J. Kepic
kot kaže, ustavili predvsem zato, da preskusijo, če njihova »zvočna mašinerija« po dolgi poti z Otoka še dela in si nekoliko ogrejejo prste za nastop, ki je sledil naslednji dan v ljubljanskem Tivoliju.
Kranjčanov se je v Cnetru zbralo blizu tristo in v začetku je kazalo, da nameravajo prav krepko izkoristiti tistih pet tisoč, ki so jih dali za vstopnice. Tako je »predvozač« (žal mi ni uspelo ugotoviti njegovega imena) kljub rahlo razglašeni kitari kar dobro »zvozil« in bil spremljan z burnim kričanjem in ploskanjem ter žvižganjem, kar je glasbeniku delo precej olajšalo, saj ga je bilo slišati le v redkih presledkih med vsemogočim truščem. Hura, Kranjčani, važno, da so v deželi ANGLEŽI! Sicer pa se tudi razglašene kitare navadiš, še zlasti, če je izvajalec na srečo kar dober pevec in govornik.
Po dolgem premoru so prišli oni — Sassafras. Na začetku so bili prav simpatični; zdeli so se kot skupina navihanih angleških študentov, ki so prišli v Jugoslavijo na dopust, zraven pa se spoznajo na glasbo in malce zabavali.
Sassafras so klasična roll skupina, kakršnih mrgoli in jim običajno pravimo, da so drugorazredne. T rd ritem in neinventivno glasba, ki jo pogojuje zasedba samo (dve so/o ritem kitari, bas in bobru): rutimran. profesionalen nastop, ki mu manjka dožive-tosti; ne ravno briljantno tehnika instrumenta listov, k t se na srečo zavedajo svojih zmožnosti in ne blodijo v pregloboke vode. Vse to pa kljub dovolj solidnemu, dostikrat celo trig/asneniu. petju ni dovolj. Kranjčani so ostali doka/ hladni in so imeli tudi vzrok za to.
Ročk and roll ali trdi ročk, ki ga izvaja Sassafras, ne sodi v dvorano, kot je kino Center. Čutiti je bilo, da bi se tudi Kranjčani v drugačnem, bolj sproščenem ozračju, precej bol/ razžive/i in tako glasbenikom vrnili vsaj nekaj tistega, kar so jim ponujali. To pa je bil klasični ročk and roll, ki mladim pomeni toliko kot starim polko in hi se oh njem prav gotovo (čeprav nekateri it s pricro kom nostalgije) razdivjati m sprostiti. Tako pa smo šli domov prevc/ poklapam. Sekaj neizpolnjenega Je ostalo v nas. Čeprav /c šlo za »prežvečen« ročk, hi oh njem prav rodi zaplesali, ne pa da smo na koncu premišljevali o mačku v taktju.
Kazimir Mohar
nekoliki nas bodo
rovk and v Angliji
Gostinska DO
Hotel Grad Pod vin
Podvin p. Radovljica
objavlja prosta dela oziroma naloge:
1. TREH NATAKARJEV - SFRV1KK
2. SOBARICE
3. ĆISTTLKE
4. VZDRŽEVALCA
^4^d 1.: KV gostinski delavec — gostinska šola,
Jj^d 2.: osnovna šbia in vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj,
j^^d 3.: osnovna 3bla,
4.: vodovodni ali elektro instalater (ustrezna poklicna šola ter 2 leti delovnih izkušenj). Vozniški izpit B kategorije.
t** vsa dela in naloge je poskusno delo 2 meseca. Oglasite osebno. Pismene prijave pa naslovite na Hotel Grad ^. tki vin p. Radovljica p. p. 10., tajništvo — kadrovska <užba. Objava velja do zasedbe del ali nalog.
Spoznavajmo
svet in domovino na Golniku
Gorice — 28. oktobra je bila v Pečarovcih prva radijska oddaja v tej sezoni Spoznavajmo svet in domovino. Od šestnajstih izbranih ekip sta se tedaj pomerili domača prekmurska in ekipa osnovne organizacije ZSMS iz Goric. Zmagali so »naši« in se s tem uvrstili v nadaljnje tekmovanje v znanju, ki obsega področje dogajanja v ožjem okolju, dejavnost ZSMS, politiko doma in v svetu, kulturo in šport.
Drugi krog tekmovanja bo v soboto, 17. februarja, ob 16.45 v dvorani doma kulture na Golniku. Na aktualna vprašanja bodo za ekipo osnovne organizacije ZSMS Gorice odgovarjali Janez Kokalj, Stane Debeljak. Alenka Mali, Ciril Zaplotnik in Metod Zaplotnik. Njihovi tekmeci bodo tokrat učenci šolskega centra RSNZ iz Tacna.
Oddajo Spoznavajmo svet in domovino, ki jo bo ljubljanski radio neposredno prenašal, bosta vodila Milanka Baveon in Vili Vodopivec. sodeloval pa bo še ansambel Mojmi-ra Šepeta /. znanimi pevci.
Vstopnice lahko dobite v predpro-daji v trgovini Živila v Goricah.
H. J.
(107. zapis)
Glede na moje ugibanje (gl. zapis št. 103), le zakaj si je profesor Albin Belar postavil svoj zasebni potreso-merski observatorij prav v Vrščah nad Vintgarjem, sem prejel od tova-rišice Zumrove iz Radovljice ljubeznivo pojasnilo, pravzaprav že odgovor na moje »ugibanje«: prof. Belar je bil v sorodstvenih vezeh z Zumri iz Spodnjih Gorij; profesorjeva sestra je bila poročena z Andrejem Žumrom (1847—1903», šolskim nadzornikom. — Hkrati pa me je tovari-šica Zumrova opozorila, da je bil prof. Belar eden prvih pobudnikov za razglasitev pokrajine nad Komarčo za naravovarstveni park. — Kot sem obljubil, bom o krajih, do katerih sedaj pozimi ne morem, pokram-ljal spomladi — tudi o Triglavskem parku ob Sedmerih jezerih.
PREŠERNOV SPOMENIK NA BLEDU
Malokdo ve, da so prav na Bledu že leta 1883 (9. julija) postavili prvi spomenik pesniku v čast. Će seve ne štejemo nagrobnika v Kranju (leta 1852) in spominske plošče na Prešernovi rojstni hiši v Vrbi (leta 1872).
Vse kaže na to, da so častilce Prešernovi izbrali prav Bled (». . .ki je z okolšno podoba raja . . .«) za postavitev prvega spomenika velikemu pesniku, rojaku iz bližnje Vrbe.
Pobudo (in denar!) za postavitev spomenika je dal literarno-zabavni klub v Ljubljani. Bila je to ožja družba literatov in drugih izobražencev, ki se je redno sestajala (vsak teden) pri enem ali drugem članu na domu. Pozneje, več desetletij za tem, so se te družabne navade oprijeli rotarijevci, t. j. člani Rotarv Cluba. (Med vojnama je tak klub obstajal tudi v Ljubljani: menda tudi v Mariboru?)
Največkrat so se naši stari »rota-rijci« sestajali pri doktorju Ivanu Tavčarju, poznejšem ljubljanskem županu in že takrat veljavnemu pisatelju. Povprečno se je udeležilo vsakega sestanka okrog 40 članov. Med rednimi obiskovalci so bili, med drugimi, največkrat tile literati in politiki: Šuklje. Vošnjak, Hribar, Može, Bleiweis, Gogala. Vrhovee. Leveč. Trstenjak, Zarnik in Kersnik. Večere debat so popestrile glasbene točke, pevske in instrumentalne.
Seveda je na slehernem sestanku kluba imel nekdo predavanje ali politični govor. Bila je to skoraj šola retorike (govorništva). V tistih časih so govorniki še govorili, ne pa brali
i
L
IZOLIRKA
Tovarna izolacijskega materiala n. sol. o. Ljubljana
TOZD — obrt izolacijskega materiala JESENICE, Na Haldi Železarne
objavlja prosto delo in naloge
VODJE PROIZVODNJE
Pogoji:
— inženir metalurgije ali strojništva in tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delovnih opravilih,
— ali diplomirani tehnik metalurgije ali strojništva s 5 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati   pošljejo  v   15  dneh  po  objavi  na naslov IZOLIRKA TOZD Jesenice, Na Haldi Železarne.
DO NAMA LJUBLJANA
TOZD veleblagovnica Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge
1. KUHINJSKE POMOČNICE
1 delovno mesto 2 POMIVALKE
1 delovno mesto 3. SNAŽILKE
1 delovno mesto
Pogoji: pod tu
končana osemletka in tečaj za priučene kuharje, izpit o osnovnem znanju higiene živil, poskusno delo en mesec, delo za nedoločen čas, pod 2.: nepopolna osemletka, izpit o osnovnem znanju higiene živil, poskusno delo en mesec, delo za nedoločen čas,
pod 3.: nepopolna osemletka, poskusno delo en mesec, delo za nedoločen čas.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: TOZD veleblagovnica NAMA Skofja Loka, Titov trg 1 - za Komisijo za medsebojna razmerja, v roku 15 dni po objavi.
z lističev kot danes. .. Seveda so taki govori — iz bistre glave in toplega srca — imeli vse drugačen učinek in želi vse drugačno navdušenje, kot jih imajo marsikatera današnja slabo brana izvajanja ljudi, ki najbrž še niso brali o lepoti retorike, ene od umetnosti, čislane že v antiki (pri starih Grkih in Rimljanih).
Nadel pa si je ta ljubljanski klub še skrb za postavljanje spomenikov in nagrobnikov zaslužnim slovenskim možem. No, tako je literarno-zabavni klub postavil tudi Prešernov spomenik na Bledu. — Naročilo je bilo zaupano ljubljanskemu kamnoseku Valentinu Camerniku, ki je iz repen taborskega marmorja izklesal ličen obelisk, visok 2 m in 25 cm.
HVALA BLEJCEM IN BLEJČANOM
ako moramo reči, kajti vsi, ki so si izbrali Bled za svoj drugi dom, le niso kaki »pritepenci«, to so Blejčani — četudi niso še »staroselci« Blejci.
No, to le mimogrede. Hotel sem reči, da na Bledu lepo skrbe za Prešernov spomenik — tudi okolje je vedno urejeno. (Za prvo ozelenitev in hortikulturno ureditev je skoraj pred sto leti!) poskrbel takratni blejski vrtnar Ermacora.
Spomenik stoji na razcepu, kjer na levo zavije cesta okrog jezera, na desno pa vodi cesta na Grad.
Tudi to je treba reči, da so vsi vklesani napisi redno sveže pozlačeni — lepo čitljivi. Spredaj je vklesano:
Preširnu literarnozabavni klub v Ljubljani 1883
na desni stranici obeliska preberemo:
Vremena bodo Kranjcem
se zjasnile,
jim milše zvezde kakor zdaj sijale
na levi verz:
stranici je vklesan slovit
Dežela Kranjska nima lepšga kraja,
ko je z okolco ta podoba raja
na zadnji strani obeliska se zlate pomembne besede in sporočilo:
Največ sveta otrokom sliši Slave!
V času, ko se je barharski nemški okupator šopiril tudi na Bledu, je moral tudi Prešernov spomenik pasti. Domačini so ga po osvoboditvi natančno obnovili.
N
DR. ALFONZ MOŽE
apisati  bi pravzaprav moral »Mosche« ali vsaj »Moše« — a se mi ponemčene slovenske priimke narobe pisati kar upirf.
Prav dr. Alfonz Može (1839 do 1901) je bil oni slovenski veljak, član že omenjenega kluba, ki si je največ prizadeval za postavitev Prešernovega spomenika na Bledu; tudi denarja je največ nabral za plačilo kar obilih stroškov.
Vendar pa  je Možetovo drugače povezano Prešerna.  Avgust  Senoa  (1838 do 1881), hrvaški pisatelj, omenja v svoji prelepi noveli »Karanfil s pjesnikova groba« skoro na vsaki strani svojega    prijatelja    in sopotnika Alberta, sošolca in tekmeca v ljubezni do Nežice, Mavrjeve sorodnice na Stari pošti v Kranju. — Doživetje ob Prešernovem grobu, kjer je za grebškima dijakoma odkrila lepou Poezij rahla Nežica, je tako vplivale na Možeta, ki se je že nekoliko nagibal k občudovanju nemške kulture, da se je vrnil v naročje slovenstva.
ime se spominom na
Prešernov obelisk - spomenik nc Bledu, tik pod Gradom ob jezeru.
Svetovni alpski pokal - ženske
Naše vztrajno k svetovnemu
vrhu
Trenutek odločitve pred startom. Še enkrat je treba preštudirati progo. Vodilna v svetovnem pokalu Anne-maria Moser-Proll iz Avstrije na Pohorju ni imela sreče. Že v prvem delu prve proge je naredila napako in morala je odnehati.
Maribor — Znana slovenska športna zimska središča Kranjska gora in mariborsko Pohorje sta bila v tej alpski sezoni prizorišče dveh kvalitetnih tekmovanj na svetovni ravni. Kranjskogorci so na svoji FIS progi gostili najboljše veleslalomiste in slalomiste na svetu, Mariborčani oa najboljše slalomistke. Oboji so *kmo imeli v okviru tekmovanja za svetovni ženski in moški pokal. Oboji pa so svojo prireditev organizirali tako dobro, da so pohvale o izvrstni organizaciji deževale iz vsega sveta.
Tako kot Kranjskogorci so tudi Mariborčani imeli težave pri pripravi prog. V Kranjski gori je bilo preveč snega, na Pohorju pa premalo. V obeh naših smučarskih središčih pa smo bili z našimi fanti in dekleti zadovoljni, saj so dosegli odlične ivrstitve. Bojana Dornig, Meta Jer-nan in Anja Zavadlav so tudi tu jrvič dobile točke v ženskem sve-ovnem pokalu.
NAPORI MARIBORČANOV SO SE OBRESTOVALI
Kaj čudno podobo je imelo Pohorje na tekmovanju za šestnajsto pohorsko Lisico. Bilo je pravo pomladansko vreme in okolica je bila gola. Podoba je bila taka, kot da se na Pohorju najboljše slalomistke na svetu ne bi potegovale za točke v svetovnem pokalu.
Tu smo Jugoslovani z dvajsetim nestom Anje Zavadlav, enaindvaj-etim Metke Jerman ter triindvajsetim Bojane Dornik nasploh prvič v točkovanju v svetovnem pokalu osvojili prve točke. Skupna bera je tako štirinajst točk.
TUDI NAŠA DEKLETA NAVZGOR
Na Pohorju smo torej zabeležili prve točke v ženskem svetovnem pokalu. Anja jih je dobila šest, Metka pet in Bojana dve. In če ne bi ailo spodrsljaja v drugi vožnji To-metove, bi bil izkupiček prav gotovo še boljši.
In kje so vzroki uspeha naših eklet v tem koledarskem smu-arskem letu. To je plod načrtnega n skrbnega dela.
Hanni Wenzel iz Liechtensteina je na Pohorju v slalomu za svetovni ženski pokal zmagala. S to zmago ie je še bolj približala vodilni Mo-
erjevi v skupnem seštevku točk v
vetovnem pokalu.
Trener naše ženske vrste Tomo Levonik je dejal:
»Pozna se, da so klubi Alpe-tour iz Škofje Loke, Olimpija iz Ljubljane ter nenazadnje tudi Tržič in Triglav iz Kranja z ženskami začeli bolje in vestnejse delati. Porasla je kvaliteta našega ženskega smučanja. To dokazujejo letošnji uspehi. Zavedam se, da je preuranjeno govoriti o teh uspehih, vendar so. Nekateri celo boljši kot sem pričakoval.
Ogromno delo pred menoj je opravil prvi trener žensk Matjaž Kranjc. Zapuščina, ki jo je pustil po odhodu k vojakom, je bila dobra. Matjaž je res spravil našo reprezentančno vrsto do take višine, da sem njegovo delo lahko nadaljeval.«
Tomo se ni bal dela, kakor tudi ne vse drugo. Dekleta niso bila več zapostavljena. Trenirati se je začelo tako, kot se je za to sezono načrtovalo. Tudi poletne priprave so bile na višini.
»Prvič smo imeli osemindvajset dni kondicijskih priprav. In še kako so prav prišle. Delali smo kvalitetno in uspehi so se pokazali. Veliko smo morali postoriti tudi s poškodbami tekmovalk. Po lanski končani sezoni so vse tarnale prav zaradi poškodovanih gležnjev in kolen. V naših dekletih so še rezerve. Obetamo si še boljše rezultate in tudi prodor med najboljše. Tu predvsem mislim na tehniko vožnje. V enem letu pa se ne da odpraviti vseh napak. Dekleta so mlada, poprečna starost je komaj osemnajst let, in pred njimi je še lepa tekmovalna bodočnost.
USPEHI NAŠIH DEKLET
V prvi reprezentančni vrsti so štiri dekleta. Anja Zavadlav, Bojana Dornig, Nuša Tome in Metka Jerman ter še Polona Oblak, Tjaša Klanjšček, Mateja Ravnikar, Mateja Pehare in Nataša Blažič. Vse tekmujejo v svetovnem pokalu in evropskem ter na mednarodnih FIS tekmah.
Kje uranska cesta?
Predlagan je tunel pod Steno
Skofja Loka je pred odločitvijo. Še to pomlad bo morala povedati, kje naj bi tekla »uranska cesta« mimo mesta in naprej v Poljansko dolino. Izreči se bo morala o predlogu noveliranega urbanističnega načrta za mesto, ki vsebuje prometne rešitve za Škofjo Loko, kajti odprtje rudnika v Žirovskem vrhu se bliža z velikimi in hitrimi koraki, za novo cesto pa de ni bila zasajena niti lopata. Občinska skupščina bo o predlogu urbanističnega načrta predvidoma razpravljala tja do maja. Svoje pa bodo morali povedati predvsem Škofjeločani sami, saj je najboljša rešitev ne le v splošnem, temveč tudi in predvsem v njihovem interesu.
Kakšen je predlog prometne rešitve in kaj prinaša? Na podlagi kakšnih meril je nastal in zakaj ravno takšen kot je? To je nekaj vprašanj na katera je skušal odgovoriti avtor prometne študije, prometni planer, dipl. ing. Franc Debeljak iz Škofje Loke.
»Ob javnih razpravah, ki so pred nekaj leti tekle v Škofji Loki o znani varianti mesto«, se je izoblikovalo 11 predlogov trase nove ceste, ki smo
Lisičke in kristalne vaze čakajo na startu na tri najbolje uvrščene tekmovalke na šestnajstem pohorskem »lisičjem« slalomu. Zmagovalka Hanni Wenzel pa je kot prva dobila tudi diamantno, saj ji je na Pohorju uspelo, da je dvakrat zmagala v slalomu.
FIS tekmah je bila v Piancavallu v slalomu prva in v veleslalomu četrta. V svetovnem pokalu jo v Meiringenu dobimo na dvaindvajsetem mestu.
jih obdelali tako, da je vsaka predstavljala prometno rešitev za celotno mesto. Da pa bi predloge lahko ovrednotili, je družbenopolitični zbor občinske skupščine izdelal oziroma predlagal osem ciljev, ki naj bi jih zasledoval vsak predlog; nova cesta mora zagotavljati dobre regionalne povezave, dobre povezave med stanovanjskimi in industrijskimi conami, imeti minimalni kvarni vpliv na mestno sliko, v kar največji meri očuvati kmetijska in zaščitena
mednarodnih tekmah. Njeni uspehi so dobri.
V tekmah svetovnega pokala je Zavadlavova dosegla v slalomu naslednja mesta: v Piancavallu je bila štiriindvajseta, v Meirengenu triindvajseta, v Schrunsu pa je dosegla svojo najboljšo uvrstitev, saj je bila sedemnajsta. Osemindvajseto in sedemindvajseto mesto pa je Anja dosegla v Mellau in Pfron-tenu. V veleslalomu za svetovni pokal je bila v Piancavallu osem-inpetdeseta ter v Val d'Iseru petinpetdeseta. Na nastopih v evropskem pokalu pa je bila v veleslalomu v Les Contaminesu petintrideseta in v slalomu trideseta. V Les Cluzasu je bila osemindvajseta v veleslalomu in dvanajsta v slalomu. Oseminšti-rideseto mesto je v veleslalomu za evropski pokal osvojila v Les Mosse8u. Poleg teh uvrstitev pa je bila uspešna tudi na FIS mednarodnih tekmah.
Bojana Dornik
BOJANA DORNIK -SK OLIMPIJA
V svetovnem pokalu je Bojana zasedla naslednja mesta: v Piancavallu je bila v slalomu petindvajseta, v Val d'Iseru pa v veleslalomu petinšestdeseta. Šestindvajseto uvrstitev je Bojana v slalomu dosegla v Mellau. Bolj uspešna pa je bila na tekmah evropskega pokala. V S t. Ger-vaisu je dobila za osvojeno deveto mesto prvi dve točki. Na
Anja Zavadlav
ANJA ZAVADLAV -SK OLIMPIJA
Anja je v tej sezoni nastopala na sedemnajstih tekmovanjih za svetovni in evropski pokal ter na
Nuša Tome
NUŠA TOME -S K ALPETOUR
Najboljša gorenjska športnica za leto 1978 Nuša je sezono v svetovnem pokalu začela, kot vse naše, v Piancavallu, kjer je v slalomu bila trideneta ter šestdeseta v Val d'Iseru v vele-salomu. V preostalih tekmah za svetovni pokal je NuAa v slalom-skih nastopih v Meiringenu bila Šestindvajseta, v Schrunsu Atiri-
zemljišča, zagotavljati i prometno varnost, dobro do starega centra mesta prizadeti spomeniško var jektov.
Ni pa bilo določeno kat prednost. Zato smo izvec anketo, v katero smo vi delovne organizacije v krajevne skupnosti ter litične organizacije in družbene organizacije smo poprašah tudi nekat« ške organe in ustanove.
»Katerim ciljem so ai dali prednost?«
»Največ poudarka so c regionalnim povezavam metni varnosti, sledijo do*r zave med stanovanjskimi a strijskimi predeli mesta V škodljivi vpliv na okolje (hn tem pa najmanjši možni 3 mestno sliko in kar največ -nje kmetijskih zaščitenih m Povsem na koncu pa ie hm prizadetost spomeniških obS dostopnost starega centra * 1
Vse te cilje smo potem ' ov*
>™ pod-agl P^oze proat* 2000 in sicer za vseh H mjm Podatke smo računalniški*! in tako v kar največji meri
indvajseta m Mellau dv**%, seta Tudi v evrop8k vozila slabo. V Les ConET je bila osemintrideseta « slalomu   in sedemindvai* slalomu. Sedemintrideset je v tem pokalu zasedla Cluzasu in Les Mošusu.!*! v veleslalomu. V Les DiaftMm pa je bila v smuku dvaii^ seta. Izdatno pa si i*» «»-svoje FIS točke na medaT tekmah. Bila je tretja ia slalomu v Piancavallu in v Ramsau, v slalomu pa * bermoo bila šesta.
Metka Jerman
METKA JERMAN -SK OLIMPIJA
Najmlajša, komaj letna Metka, je večino** pala v evropskem pokal« tekmah. V slalomu za -svetovnem pokalu je n»^'' v Meiringenu, kjer je oik,< mu šestindvajseta, >• WW pa enaindvajseta. \ evy^ pokalu je bila najboh** * tonu. Tu je v slalom« 4 odlično peto mesto in * * pridobila točke. Nastopu* v veleslalomu  in , dvajseta. V Les Diablerec * poskusila tudi v smuk* nastopu za evropski p©i» sedeminštirideseta. y ^ stopih na mednarodnih ~ FIS je bila v slalomu v P vallu Šesta in dvanajst* su pa peta.
Besedilo in slik*
D. H u mer
11. STRAN O
subjektivni faktor iz ocenjevanja posameznih predlogov prometnih rešitev.«
»Kaj  so  pokazali izračuni?« »Kot najboljša je bila ocenjena »varianta 9.« Ta predlaga predor pod S tenom. Druga je »varianta 8« — predor pod Hribcem. Naslednja je »varianta 11« — predor Vincarje — cesta Trata, kot četrta po kvaliteti je bila ocenjena »varianta 10«, to je predor Vincarje, kot peta »varianta 7 — Pušta 1 III«. Ta predlaga cesto z mostom pri izlivu Sušice in prehod skozi Puštal po koridoru ter nadalj-no traso po desnem bregu Poljanšči-ce do mostu v Bodovljah. Na šestem mestu je »varianta 4« s cesto ob Sorski cesti in mostom čez Selščico v Sovodnju,   na   sedmem   mestu je »varianta I«, ki predlaga tunel pod gradom  in  obvoznico,   na osmem mestu je »varianta 6 — Puštal Il<<_ z mostom pri izlivu Sušice, s koridorjem skozi Puštal in mostom čez Po-ljanščico nad jezom v Puštalu. Na devetem mestu je »varianta .1 — mesto«. Ta je znana iz prvih razprav in sicer naj bi cesta tekla od križišča pri Petrolu, čez most pri klavnici in po  levem   bregu   Poljanščice. Na desetem mestu je »varianta 5 — Puštal I,« ki predlaga most pri športnem igrišču v Puštalu, koridor skozi Puštal in most nad jezom v Puštalu in 11 je »varianta 2«, ki predlaga tunel pod gradom.«
»Predlogi so bili tako ocenjeni izključno po kakovosti posameznih meril oziroma ciljev, ki jih zasledujejo.«
»Tako je. Zato smo potem naredili .še grobo investicijsko presojo vseh
[>redlogov oziroma variant. Pokaza-o se je, da je »varianta 9« daleč najdražja, ker bi imela kar 800 metrov dolg predor pod Stenom. Najcenejša je »varianta III — mesto«, najslabša pa »varianta II — prodor pod padom.« »Varianta 8« pa ob še sprejemljivih stroških zagotavlja največje približevanje zastavljenim ciljem in je tudi po oceni kakovosti le za malenkost slabša od »variante 9.« Tako se je izkazalo, da predstavlja najboljšo rešitev »varianta 8 — predor pod Stenom.«
»Jo lahko opišete?«
»Najprej moram povedati, da varianta 8 še ne obstaja kot projekt, temveč je to šele zamisel oziroma predlog za izdelavo projekta. Predlaga pa odcep ceste za Poljansko dolino pred Suho od regionalne ceste. Potem naj bi tekla trasa proti Sori in bi io prekoračila z mostom v bližini izliva Sušice, nato se nadaljuje skozi tunel na najožjem delu med Hribcem in Stenom in naprej po obronkih Stena ter dalje po desnem bregu Poljanščice do Bodovelj, kjer se priključi na že znano traso uran-ske ceste.
Zaradi omenjene prometne rešitve bo potrebno zgraditi tudi novo križišče pri Starem Dvoru iz katerega se
cepijo ceste proti Kranju, mestu in Selški dolini ter novi trasi. Zveza proti mestu in Selški dolini poteka po Kidričevi cesti, ki je zaradi razbremenitve, ki jo bo prinesla nova cesta v Poljansko dolino, ne bo treba širiti v štiri pasove.
Za povezavo z mestom pa se bosta na novi prometnici zgradili dve križišči. Eno v Puštalu, drugo pa pri Petrolu in bosta med seboj povezali večino obstoječih cest.«
»Je to vse?«
»To je vse. Kaj več v tem trenutku še ni znano. Bolj natančno bo zamisel »variante 8« obdelal urbanistični načrt Škofje Loke oziroma projekt nove ceste.«
L. Bogataj
Jesenice — Dejstvo, da večidel obrtnih dejavnosti pri nas stagnira ali celo nazaduje, je že dolgo znano. Enako  usodo  doživlja  celo tista zvrst obrti, katere storitve potrebuje človek v vsakdanjem življenju. Tako nekako — vsaj v jeseniški občini — je tudi s frizersko dejavnostjo. Kljub temu, da število prebivalstva narašča, pa je na področju te občine celo manj frizerskih salonov kot pred leti, saj so v Kranjski gori enega zaprli. Da moško frizerstvo precej opuščajo, je pravzaprav samo po sebi umevno, ker striženje moške glave pač ne prinaša toliko denarcev »ot urejanje  ženske  pričeske. V ženskih   frizerskih   salonih   pa se zaradi   velikega   obiska marsikje pojavlja precejšnja utesnjenost prostorov.
Vendar, vse to ni bilo povod za odločitev delavcev jeseniške sanitarne, tržne in davčne inšpekcije, da obiščejo deset frizerskih in dva kozmetična salona v občini. To so »tvari, na katere niti ne morejo vplivati. A zato jih je toliko bolj zanimala urejenost teh lokalov, higiena prostorov in osebja, uporaba brisač in drugih predmetov, pravilnost cen in vodenje poslovnih knjig. Ob pregledu pred dobrim letom, ko 80 poleg drugega raziskovali tudi vzroke množične ušivosti, so namreč v frizerskih lokalih ugotovili mnogo pomanjkljivosti. Takrat so odgovorne delavce opozorili, da jih je treba čimprej odpraviti. Koliko se frizerji teh navodil drže, pa so ponovno preverili pred dnevi, in socer v popoldanskem in večernem času, ko marsikdo najmanj pričakuje obisk inšpektorjev.
Pri estetskem izgledu lokalov niso ugotovili kakega napredka. Tudi s splošno higieno prostorov niso bili najbolj zadovoljni. Čeprav se zavedajo, da je takšno stanje odraz včasih prevelikega prometa v lokalih ■ preutesnjenosti prostorov, pa ga inšpektorji ne morejo enostavno spregledati. Zahtevajo, da bosta red i" čistoča vseh lokalov na mestu.
Zato bodo tudi izdali dve odločbi za ureditev prostorov.
Kot so spoznali že pred leti, so v tej akciji ponovno ugotavljali, da je največja napaka frizerjev večkratna uporaba iste brisače. Seveda je vsem znano, da vsaka pričeska zahteva svojo brisačo,  vendar se tega le malokje drže. Namesto, da hi mokre brisače po vsaki uporabi spravili na primernem prostoru in jih zatem dali   v   čiščenje   oziroma pranje, brisače   skoraj   povsod   suše na radiatorjih    ali   celo    v sušilnih havbah.   In   nato   tako »oprano« brisačo    uporabijo   še   za drugo stranko! To potrjuje že podatek, da ponekod v enem dnevu naredijo več pričesk,   kot   imajo   na razpolago brisač;   v   enem   od   salonov ob pregledu  niso imeli niti ene same Čiste brisače.
Inšpekcijska služba bo zaradi večkratne uporabe iste brisače izdala kar štiri ureditvene odločbe. Kako drugače sploh ne more ukrepati, saj zaradi take kršitve zakonski predpisi ne določajo mandatne kazni. Šele potem, ko nekdo ne ravna po navodilih izdane odločbe, ga inšpektor lahko prijavi sodniku za prekrške. Vsekakor pa bi bilo bolj enostavno in učinkovito, če bi inšpekcijske službe tudi v takih primerih lahko takoj ustrezno ukrepale.
Ob pregledu frizerskih in kozmetičnih salonov so inšpektorji v zasebnem sektorju odkrili tudi dve delavki, ki nista imeli zdravniškega pregleda. Zato bosta seveda sledili dve prijavi sodniku  za prekrške.
Pri preverjanju cenikov se je zataknilo le enkrat, saj so jih razen v enem lokalu povsod imeli obešene na vidnem mestu. Za tistega, ki je bil spravljen v predalu, pa je lasnik moral plačati mandatno kazen za 500 dinarjev.
Poslovne knjige — knjige prejemkov in izdatkov, knjiga prometa z dnevnimi iztržki pa seznam osnovnih sredstev — so bile skoraj povsod več ali manj v redu. Opozoriti je bilo treba le lastnici kozmetičnih salonov, da bo treba redneje voditi vpisovanje dnevnega iztržka.
S. SAJE
Ohranjevanje gibalne svobode
Čas prinaša dosti dobrega in tudi nekaj slabega. Človeku lajša življenje, vendar ga avtomatizirano delo gibalno utesnjuje, omejuje in mu slabi naravno gibljivost. Slabi mu prav tisto gibalno moč, ki je prispevala k civilizaciji, vendar bo zmeraj temelj človekovega obstoja.
Znano je, da delo razvija, ohranja organe in da sedenje, enolično in neizdatno gibanje slabi organizem, značaj in voljo. Po vsakem zmernem ali večjem naporu se organizem obnavlja in se prilagaja na napor, v primerih neznatnih obremenitev pa se aktivnost organizma zmanjšuje, kar človeku ni v prid.
Način preprečevanja škodljivih vplivov današnjega dne in boj proti utesnjenosti je v izdatnem športno-razvedril-nem udejstvovanju. To pa predvsem po delu, v prostem času, na dopustu in med prazniki.
Gibalno svobodo ohranjamo in pridobivamo z urjenjem in v igri, zmanjšujemo pa jo z nedejavnostjo, brezdeljem, s prostorno omejenim in enoličnim življenjem.
Kdor se preveč odtuji hoji, teku, gimnastiki, delu na planem in drugim aktivnostim, si postopoma omejuje premič-nost v sklepih, slabi gibala in ostale organe, večkrat si omejuje tudi miselno obzorje. Primerna dejavnost ob zadostni treniranosti ohranja več gibalne svobode, nezadostna in samo nujna opravila pa jo postopoma omejujejo.
Gibalne svobode se ne zavedamo dovolj. Šele tedaj, kadar nas neljuba obolenja in posledice nezgod uklenejo v
mirovanje, čutimo slast vsakega lastnega giba, vrednost slehernega koraka, pripogiba in postopnega osvajanja prostora.
Prav bi bilo, da bi nas taka vnema vodila tudi v vsakodnevnem življenju, da nas čas ne bi tako hitro utesnjeval.
Sla po gibanju in razvoju sposobnosti se kmalu oglaša. Otrok si spontano, nagonsko v poigravanju s predmeti in v ravnanju z njimi širi gibalni obseg. S tem spodbuja rast, dozorevanje in razvoj. Otrokova igravost in igra postopoma preraščata v bolj osmišljeno — družbeno. V tem prizadevanju gre za složno sodelovanje dejavnega mišljenja z nazorno    gibalno predstavljivostjo in z organi. Ti izpolnjujejo  načrt gibanja, ki je zamišljen v glavi — v slikovitih predstavah. Gibala tako izpolnjujejo zamisli ali možganska povelja. Le avtomatizirane  navade,  tiste,  ki so prešle v meso in kri, kakor temu pravimo, potekajo brez nadzora, večkrat so temeljne ostalim bolj zapletenim. Tek ali hoja se povezujeta v zahtevne atletske storitve, akrobatske ali baletne prvine. Gibalna aktivnost daje ton človekovemu vedenju in ravnanju. Gibalna svoboda je v treniranosti in v utrjenih delovnih   in   športnih navadah. Naloga šole in posameznikov je, da je teh čim več, odgovornost njihovega ohranjevanja pa je v človekovi vesti. Biti svoboden med drugimi vrednotami pomeni tudi obvladati lastno naravo, gibala in njim zveste ostale organe, pri tem pa  razvijati   sposobnosti in graditi osebnost.
Jože Ažman
Umazanija, skrita za lepo pričesko
Delavci inšpekcijske službe so pred dnevi pregledali dvanajst frizerskih in kozmetičnih salonov v jeseniški občini — Ugotovili so več nepravilnosti, med katerimi najbolj zaskrbljujeta slaba higiena prostorov in večkratna uporaba iste brisače — Pri ukrepanju inšpektorje ovirajo pomanjkljivi zakonski predpisi
OD VSEPOVSOD
Naveličan šole
Petnajstletni srednješolec iz Tokia je planil v banko in s ponaredkom pištole in noža prisilil uslužbenca, da mu je izročil 5000 dolarjev. Deček seje nato vrnil v šolo in povedal svojemu profesorju, da je izvedel napad na banko. Ko je prišla policija, je mali tat mirno izjavil, da mu je dovolj učenja in da je bančni rop najboljša pot, da ga izključijo iz šole.
Deset let v gozdu
Brez stikov s svetom je živel v gozdu pri Regensburgu zdaj 45-letni možakar, ki so ga pogrešali od leta 1970. Nekdanjega preddelavca — našli so ga po naključju — so prepeljali na kliniko za živčne bolezni. Živel je med gostim drevjem v šotoru, znotraj obloženim s papirjem. Podnevi se je skrival, ponoči pa je iskal hrano.
Kajenje in srce
Kadilci so do petkrat bolj izpostavljeni nevarnosti, da bodo umrli zaradi srčnih bolezni, trdi bostonska študija, ki je zajela 4000 ljudi srednjih let. Raziskovalci so zbrali neizpodbitne dokaze o škodljivosti kajenja Že dolgo je znano da značajske poteze ter stres pri delu in zasebno prispevajo k srčnim obolenjem, kajenje pa je po oceni sestavljavcev študije vsaj tako nevaren
TE DNI PO SVETU
NASILNI NEONACISTI
Zahodnonemski notranji minister Gerhard Baum je izjavil, da so neonacistične skupine v ZRN postale precej bolj aktivne in da morajo biti oblasti zelo budne. V intervjuju za zahodnonemski dnevnik Bild-Zeitung je dejal, da so te skupine postale veliko bolj dejavne kljub temu, da je skrajna desnica na splošno izgubila podporo. Rekel je, da poskušajo skupine nase opozarjati z nasiljem.
SPET PRIZNANJE TANZANIJI
N« sedežu OZN so obnovili delo glavnega organa za dekolonizacijo — posebnega odbora 24 držav. Predsednik tega organa je sedmo leto zapovrstjo postal Šalim Šalim, veleposlanik Tanzanije. Tako so izrazili priznanje odločnosti Tanzanije v boju za popolno izkoreninjenje kolonializma in rasizma. Odbor bo storil vse. da se položaj v Rodeziji izboljša, je dejal Šalim Šalim.
ZAKON O VOJNIH ZLOČINIH
V ameriškem predstavniškem domu so predlagali resolucijo, s katero zahtevajo od ZR Nemčije, naj dopolni ali ukine zakon o zastaranju kazni za nacistične vojne zločince. Podobno resolucijo bodo Ae ta mesec predlagali tudi senatu.
DOMNEVNI OETKERJEV UGRABITELJ
Ugrabitev Hicharda Oetkerja. študenta agronomije in sina lovarnarja Oetkerja. so decembra I97<> primerjali z znamenitim ropom britanskega poštnega vlaka, Potek ugjabitve in zajetje 21 milijonov mark odkupnine, ki je brez sledu izginila, sta govorila o hladnokrvnih in zelo inteligentnih ugrabiteljih. Trenutno je glavni osumljenec za ugrahitev Dieter Zlof. za katerega so kriminalisti v dveh letih zbrali več dokazov. Zlof sicer zanika krivdo, vendar preiskava teče dalje in se razširja na krog njegovih znancev, s katerimi je moral sodelovati, če je v resnici on izpeljal zamisel oOetkerjevi ugrabitvi.
SAMOMOR MED MLADIMI Na nedavni konferenci o prestop-nistvu mladoletnikov v San Diegu ao poudarili, da se je v zadnjih 20 letih v ZDA pot rojilo število samomorov otrok in mladine. Vsako leto v ZDA napravi samomor skoraj 5000 ljudi, starih od 15 do 24 let. Porazen je podatek, da ni je streglo po življenju tudi nekaj šestletnih otrok. Kot vzroke povečanja Števila samomorov so navedli smrt enega izmed staršev, ločitev staršev, prepir z dekletom ali fantom.
ŠVICARJEV VEDNO VEC
.Število prebivalcev v Švici se je lani povečalo v primerjavi i. letom 1977 za 40.000. Fo podatkih švicarskega statističnega urada živi v tej državi r)..'l66.(KK) ljudi. Prebivalstvo se je za toliko povečalo največ zaradi novega zakona, ki omogoča otrokom, katerih očetje so tuji državljani in matere Švicarke, da uveljavijo švicarsko državljanstvo v enem letu.
ENAKOPRAVNOST NA PAPIRJU Od petih milijonov Madžarov je 44,2 odstotka žensk, kažejo uradna statistična poročila. Leta 1960 je bilo 36,3 odstotka zaposlenih žensk, kar priča o procentualno precej na glej sem zaposlovanju ženskega dela prebivalstva v zadnjih 18 letih. Politika enakopravnosti med spoloma, za katero si prizadevajo, prihaja največ do izraza z vedno večjim številom zaposlenih žensk in vrsto socialnih ukrepov, ki imajo za cilj izboljšati položaj ženske kot matere. Po drugi strani pa se zdaleč niso dosegli enakopravnosti v javnem življenju in enakopravnosti pri nagrajevanju.
NAJVEČJA INFLACIJA NA SVETU
V januarju so se življenjski stroški v Argentini povečali za 12,8 odstotka; kaže, da bo ta država tudi letos prva na svetu po stopnji inflacije. Lanski odstotek inflacije v Argentini je znašal 169,8.
k:
MARIBOR
k.
MARIBOR - »Trenirala je kot ostale nase najboljše alpske smučarke. Smolo ima, da zanjo ni tekem. Se vedno pa je naša prva ali druga veleslalomistka« je dejal trener ženske reprezentace Tomo Levovnik za Polono Oblak.
Devetnajstletna alpska tekmovalka Polona Oblak, doma iz StražiSča, članica loškega Alpetourja in članica naše ženske reprezentance, se je že zgodaj spoznala s smučanjem. V družini je bila namreč mama Meta Oblak nekdaj odlična alpska tekmovalka. Zato ni čudno, da dobimo Polono že s petimi leti na smučeh. Tekmovanja v slalomu in veleslalomu so jo »zastrupila« že kot cicibanko. 2e med pionirkami jo dobimo med zmagovalkami!
Se kot mlajša mladinka je bila v sezoni 1975/76 članska prvakinja v veleslalomu, druga v slalomu in druga v kombinaciji. Tudi v sezoni 1976/77 je bila druga v veleslalomu in tretja v slalomu. V tem koledarskem smučarskem letu je na Pohorju za »Zlato lisico« osvojila štiriindvajseto mesto v veleslalomu in na tekmah za evropski pokal jo dobimo med prvimi dvajsetimi uvrščenimi.
Poškodba, ki jo je že nekaj sezon pestila, se ni in ni hotela pozdraviti. Lani Polona ni nastopala, saj je bila na operaciji meniskusa. Mlada Stražišanka se ni odrekla smučanju. S trmo seje »re-
Polona Oblak: Premalo mednarodnih nastopov
habilitirala« in to sezono jo ponovno dobimo v državni reprezentanci. Nasploh je bila Polona v tej mladi generaciji prva, ki je v veleslalomu prišla pod petdeset FIS točk.
»Priprave so bile hude. Čeprav me je de vedno pestilo koleno, nisem odnehala in trenirala tako kot druge,« pravi Polona. »Letos sem že osvojila naslov članske prvakinje Slovenije v veleslalomu.«
In kako je bilo na mednarodnih tekmah?
»Ce analiziram, ni bilo tako slabo. Le tekem je premalo. Na mednarodni FIS tekmi v Piancavallu sem v prvem slalomu zasedla petnitjsto, v drugem pa sem bila šestnajsta. V veleslalomskem nastopu sa evropski pokal v Abetonu sem osvojila enaindvajseto mesto.«
Sezona se ni končana. Kako naprej?
»V soboto in nedeljo me v Kranjski gori čaka nastop na državnem prvenstvu. Ce ne bo smole, upam, da bo slo dobro. Želim, da bo na evropskih smučiščih še kaj snega in tekem. Teh pa si se najbolj želim.«
Polonina poškodba je zaceljena. Tudi za prihodnjo sezono se bo pripravljala kot ostale. Zelja ji je, da bi v veleslalomu in slalomu popravila svoje FIS točke in da bi.se udeleževala Številnejših tekem. D Humer
Smučarski skoki
Tekme marca, nov program vadbe pred Planico
KRANJ — Februar je mesec tekmovanj v smučarskih skokih, vendar je morala cela vrsta tekmovanj odpasti. Tekmovalna komisija odbora za skoke SZS se je zato odločila, da bodo vse tekme v nižinskih predelih preložene, dokler ne zapade nov sneg. Ce do 1. marca ne bo snega, bo sestavljen nov koledar, vse tekme pa bodo v Planici, Kranjski gori in na Pokljuki marca in v prvi polovici aprila.
C
Sankanje
j
Tržič ani v Avstriji
TRŽlC - V Spittalu v Avstriji je bilo pred dnevi mednarodno tekmovanje v sankanju na naravnih progah. Nastopilo je 165 tekmovalcev in tekmovalk s Koroške, Tirolske in Slovenije. Vsi nastopajoči so imeli izredno težke tekmovalne pogoje, saj je bila proga poledenela, ves čas tekme pa je snežilo. Kljub temu je tekmovanje potekalo brez težav.
TržiSki sankači so dosegli naslednje uvrstitve: mladinke: 7. Jeni Ahačič; st. člani: 1. Milan Česen in člani: 17. Polde Perko, 18. Jože Neme, 19. Albert Perko, 22. Marjan Klemenčič in 24. Miro'Lončar.
.J. Kikel
Prihodnji teden so na sporedu važna tekmovanja. V četrtek, 22. februarja, bo na 90-metrski skakalnici republiško prvenstvo, v soboto bo državno prvenstvo na večji skakalnici in v nedeljo, 25. februarja, državno prvenstvo na 120-metrski skakalnici. Vse tekme bodo v Planici. Svetovno prvenstvo v poletih na povečani Goriskovi velikanki se hitro bliža. Pripravljalna dela so v zaključni fazi. Vsako soboto in nedeljo organizira tekmovalni odbor prostovoljne delovne akcije.
Ce smo s pripravami na tekmovanje lahko zadovoljni, pa ne moremo biti s pripravami naših tekmovalcev. V ponedeljek se je v Ljubljani sestal sekretariat odbora za smučarske skoke in ugotovil, da je forma tekmovalcev slaba in je zato potrdil program vadbe do prvenstva. Oto Giaco-melli bo organizacijski vodja priprav, trenerji pa bodo Andrej Tomin, brata Kopriv-Sek, Janez Jurman in Vido Peternel. V sredo so se skakalci že zbrali v Planici, kjer bodo intenzivno vadili na osnovi novega programa zaključne faze priprav. Nas najboljši Bogdan Norčič pa bo vadil pod vodstvom Ludvika Zajca. Priprave bodo trajale do sobote, 10. marca. Vmes pa se bodo nekateri nasi udeležili poletov v Oberst-dorfu med 1. in 4. marcem. Nasi skakalci morajo /boljšati kvaliteto, sicer od njih ne moremo pričakovati posebnih uspehov. V zaključnih pripravah bo potrebne več resnosti in odgovornosti kot doslej.
Naši mladinci so odpotovali v Kanado, kjer bo v nedeljo II. svetovno prvenstvo. Med njimi je tudi Kranjčan Bojan Glo-
bočnik.
•J. Javornik
KRANJ - ZAKLJUČEK ZIMSKIH SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER
— V delavskem domu v Kranju so s podelitvijo pokalov in priznanj sklenili letošnja tekmovanja enajstih zimskih občinskih sindikalnih iger. Na teh je v ženski in moški konkurenci v veleslalomu, tekih in sankanju nastopilo HH2 tekmovalcev od 1424prijavljenih.
Moštveno so v veleslalomu največ točk pri moških zbrali tekmovalci Gradbinca', pri ženskah so bile najuspešnejše tekmovalke Ljubljanske banke. V smučarskem teku je v moškem delu moštveno zmagala Sava, tekačice Elektromehanike pa so bile najboljše pri ženskah. V sankanju so pri moških slavili sankači DO Creina, pri ženskah pa so se najbolje odrezale delavke SO Kranj. V kombinaciji je pri moških zmagal Sparovec (Telekomunikacije) pred Gorjancem (Sava) in Dobretom (Zavarovalnica). Danica Močnik (Tek-stilindus) je bila najboljša kombinatorka pri ženskah, druga je Anica Pavšič (Gradbinec), tretja pa Slava Pelko (Gimnazija).
Sankači so svoj del tekmovanja imeli v Savskih jamah nad Jesenicami. Rezultati — moški do 35 let — 1. Savs (IKOS) 52,0, 2. Sparovec (Telekomunikacije) 53,8, 3. Ješe (DO Creina) 54,0, nad 35 let - 1. Meglic (Elektromehanika) 430 2 Rozman (ZSMH) 50,0, 3. Dolenc (Gradbinec) 55,8; ženske do 28 let -/ Tušar (ŽTP) 59,0, 2. Repac (JAT) 64,9, 3. Laznik (SO Kranj) 66,0; nad 25 let
- 1. Pavšič (Gradbinec) 58,4, 2. Valentar (SO Kranj) 59,0, 3. Draksler (DO Creina) 60,6. (dh) - Foto: F. Perdan
XXXIV. mednarodno prvenstvo SFRJ v alpskih disciplinah
S Starega vrha v Kranjsko goro
SKOFJA LOKA - Tudi organizatorja 34. mednarodnega državnega članskega prvenstva v alpskih disciplinah SK Alpe-tour iz Škofje Loke tare pomanjkanje snega. Za konec tedna bi moralo biti na smučiščih Starega vrha mednarodno prvenstvo Jugoslavije za moške in ženske. Vendar jim je zagodlo vreme. Na sporedu ne bo smuka, veleslalom in slalom pa so morali prestaviti na FIS progo v Kranjsko goro.
Tako bo to mednarodno prvenstvo Jugoslavije v alpskih disciplinah jutri in v nedeljo na znani FIS progi v Kranjski gori. Kranjskogorci so sli SK Alpetour na roko, saj bodo pomagali pri pripravi veleslalo-misča in slalomiSča in pri današnji otvoritvi prvenstva ob 18. uri pred hotelom Larix.
Jutri ob 9. uri bo start veleslaloma za ženske in moške. V nedeljo ob 9.30 pa se
bodo za državne naslove ženske in moški potegovali se v slalomu.
Oba dneva v Kranjski gori pričakujemo izredne borbe za naslove. Med našimi bodo nastopili vsi najboljši. Med temi bodo tudi nasi reprezentantje, ki so nas v tej sezoni v alpskem svetovnem pokalu z dobrimi uvrstitvami navduševali. Tudi ženski obračun bo zanimiv, saj bodo po tem prvenstvu izbrali dve, ki bosta odleteli na zadnje dejanje v svetovnem pokalu v Ameriko, Kanado in Japonsko. Pričakuje pa se tudi lepa mednarodna udeležba tistih, ki imajo dobre FIS točke. Ce pa vseh teh ne bo, so tu Križaj, Strel in Kuralt, ki imajo dobre mednarodne FIS točke v obeh disciplinah. Tako bodo ostali z dobrimi uvrstitvami in z majhnim zaostankom za zmagovalcem lahko izdatno popravili svoje točke.
-dh
C
Skupščina PK Triglav
Uspehi plod načrtnega dela
KRANJ — Plavalci kranjskega Triglava so v soboto zborovali in na redni skupščini najuspešnejšega kranjskega Športnega kolektiva pregledali dveletno delo in si začrtali program za naprej.
2e na zadnjih dveh rednih skupščinah so ugotovili, da je bilo preteklo delo uspešno. Ce pa pregledamo uspehe v letu 1977 in 1978, pa je to obdobje, v katerem je PK Triglav dosegel največ. Za to obdobje je značilno, da je plavalni kolektiv Triglav prevzel vodilno mesto v državi pri pionirjih. Ugotovitev je bila, da Triglav Se nikoli ni imel tako močnega pionirskega moštva do 10. in 12. let starosti. Premoč se kaže v obeh kategorijah po moStvenih uvrstitvah in ob osvojitvi državnih naslovov in republiških ter državnih rekordov. Pri vseh uspehih pa niso pozabili na pridobivanje novih članov. Ne morejo biti zadovoljni, saj je porast števila članstva posebno pereč pri najmlajših. Res je sicer, da jih ne morejo v svojo dejavnost vključevati veliko Število, vendar, nekaj bi jih morali. V načrtu imajo, da iz eksperimentalne plavalne šole vzamejo od petnajst do dvajset najboljših.
Za plavalci in plavalkami Triglava je Štiriletno organizirano strokovno delo. Uspehi so ne samo pri pionirjih, temveč tudi pri starejših pionirjih, mladincih in članih. Tudi oni osvajajo državne in republiške naslove, ki pa so pogojeni še z rekordi. Za največji uspeh si Štejejo uradni državni naslov skupnega zmagovalca. To je v skupnem seštevku točk v vseh kategorijah. So najboljši v državi v letih 1977 in 1978. V letu 1977 so plavalci in plavalke kranjskega Triglava osvojili 194 državnih in 249 republiških rekordov, v letu 1978 pa 107 državnih in 143 republiških. Tako so v obeh letih dosegli 301 državni in 392 republiških rekordov. Čeprav so bili uspehi brez primerjave, pa so imeli veliko težav in problemov. Skušali so jih reSiti. Vendar Se vedno ostajajo. Kos so bili nalogam, kjer je bilo potrebno veliko požrtvovalnega dela. Spomnimo se le odlično organiziranega balkanskega prvenstva v Kranju.
Uspehi doma in v tujini so dali kranjskemu plavalnemu Sportu nov polet za delo. Tako imajo v svojih vrstah Boruta Petriča, ki je dobil naziv zaslužnega športnika. Barbara Stembergar in Darjan IV-trič imata naslov zveznega razreda, Sonja DvorSak, Mateja Kosirnik, Tatjana Brada-Ska, Nina Pajntar, Vesna Praprotnik, Spela Rebolj in Marko Celar pa so perspektivni Športniki. Kandidati za državno reprezentanco so v I. 1979 Borut Petrič, Darjan Petrič, Barbara Stembergar, Tatjana Bra-daska, Sonja DvorSak in Vesna Praprotnik. V reprezentanci za mladinsko balka-niado naj bi bili Marko Celar, Darjan Petrič, Tatjana BradaSka, Sonja DvorSak, Mateja Kosirnik in Vesna Praprotnik. Državne barve pri pionirjih pa naj bi v tem letu   zastopali   Kranjčani   Marko Celar,
Dopisniki poročajo
LAZAREVICKVA VODI - Po 6. kolu državnega ženskega Šahovskega prvenstva na Bledu sodi Lazarevićeva, ki je v zadnjem kolu premagala Vujičevo. Laza-revičeva je imela po 6. kolu S točk, sledita pa ji Stadlerjeva in Lukićeva s pol točke manj. Po Štiri točke so imele Vujićeva, Grekova, Mačkova in Cejičeva, po 3,5 pa Rakićeva, Gostovieeva. .J. Grekova, Novakova. Miličiceva in 2ivkovičeva.
I) Bukovac
BOKOVLJF ZMAGUJEJO - V nadalje-vanu medobčinske hokejske lige na Gorenjskem je bilo odigrano deveto in deseto kolo. V devetem kolu je Tržič premagal Kokrico, Borovlje Naklo, Zabnica pa Petermajerja. Blejska Dobrava je bila prosta. V desetem kolu pa je Kokrica premagala Zabnico, Blejska Dobrava Naklo. Borovlje pa Tržičane. Prosto je bilo moštvo Petermajer-Ljubno. S 15 točkami vodijo Borovlje, točko manj pa ima Blejska Dobrava. Tržič ima 12 točk, pi> osem pa jih imata Kokrica in Zabnica. Dve točki ima moštvo Petermajer-LjubiKi, eno pa Naklo.
.1. Kikel
ZANIMIVK KOSARKAKSKK TRUME -Košarkarsko prvenstvo za zimski pokal Kranja ni postreglo z večjimi presenečenji. Favoriti so zmagali prepričljivo in si nabrali precejšnjo razliko v koših. Najvišjo zmago je dosegla Kokra H, ki je s 116:28 premagala Iskro. V ostalih tekmah pa je Beksel premagal Klanec, Sava A Zvezdo. Naklo v gosteh^Bitnje in Sava A Domplan. Prvo tehnično napako je zaslužil igralec Klanca, zaradi česar je moMlo moAtvo plačati kazen!
KoSarkarski klub Triglav je organiziral turnir za člane, na katerem sta igrali tudi moStvi Kfasita iz Celovca in Kranja. Vsako moštvo je osvojilo po dve točki. Zaradi boljše razlike v koših je zmagala reprezentanca Kranja. CelovSko moštvo, v katerem igrata Ljubljančana Marko Matura in Branko Oblak, želi tesneje sodelovati s košarkarji Triglava. m Gade/
NOGOMETAŠI VADIJO - Nogometaši četrte in pete selekcije so si- le začeli pripravljati na spomladanski del prvenstva. Ob zimskem kopališču pretečejo dnevno tudi do deset kilometrov. Organizirali so že nekaj prijateljskih tekem, do prvenstva pa jih imajo Se nekaj v načrtu. V Britofu so zgradili v sodelovanju s krajevno skupnostjo slačilnice, igriSče pa urejajo tudi na I" rimsko vem in v StražiSču, kjer je njihov cilj ureditev pomožnega igrišča
M Stihi«'
Aran Jocič, Gorazd Rus, Sonja DvorSak, Mateja Kosirnik, Nina Pajntar. Vesna Praprotnik in Spela Rebolj.
Se naprej se bodo vključevali v akcijo »Naučimo se plavati«. NaivažnejSe je dobiti nov bazen. Le-tega obljubljajo že nekaj let. Od obljub se ne da dobro plavati in delati. Ta bazen ne bo samo za plavalce, temveč za vse. Zavedati se moramo, kako zdrav Sport je plavanje. Aktivni bodo tudi v akciji, da se plavanje uvrsti v drugo slovensko prednostno panogo.
D. Humer
Hokej
Jeseniški hokejisti na Madžarskem
Konec preteklega tedna so se jeseniški hokejisti udeležili mednarodnega hokejskega turnirja v SekeSfekervaru na Madžarskem. Na njem so sodelovala tri moštva, in sicer domači Volan. HK Jesenice in Spartak. Jeseničani so na ta turnir odpotovali zelo oslabljeni, saj je na pot odSlo le 10 igralcev Jesenic in dva igralca Kranjske gore. Prav zaradi nepopolnega moStva so izgubili priložnost, da zmagajo na mednarodnem turnirju.
V prvi tekmi so se pomerili s Spartakom, rezultat pa je bil 2:2. Na tej tekmi se je pokazala utrujenost igralcev, zelo dobro pa je branil vratar Spartaka.
V finalni tekmi pa so se pomerili Se z domačim Volanom in izgubili s 6:7. Tekma je bila kvalitetna, žal pa so Jeseničani v zadnji tretjini klonili proti fizično močnejšemu nasprotniku. •
Na turnirju je tako zmagal domači volan, Jeseničani so bili drugi, Spartak pa
''omenimo Se to, da pri H K Jesenice ugotavljajo, da so nekateri igralci, medI njimi državni reprezentanti, pokazali neodgovoren odnos, ker niso Sli na turnir. Med njimi je imelo le nekaj igralcev objektivne razloge. J.Rabič
Kolesarstvo
Savčani dobro začeli
NOVO MESTO - Zadnjo soboto v Novem mestu medklubsko teksw* kolesarjev v ciklokrosu. Udeležili m ar kolesarji iz vseh slovenskih klubov a: grebške Lokomotive. Savčani, ki w «* (ovali z vsemi skupinami tekmovalo* spet dosegli nekaj lepih uspehov. Ms? bil med mlajšimi mladinci drugi. \r med starejšimi prvi, medtem ko m s zasedli kar pet mest med najboljšim« tirni. Posebej velja pohvaliti Cadcrsi ki letos prvič nastopa v članski koal«* ci, pa mu je uspelo premagati vse a' izkušene vrstnike.
Rezultati — pionirji (2 kroga — M* 1. Papež (Novoteks) 5,14, S. Lampič i tenc, 9. Bauman (vsi Sava); mlajši a* ci (4 kroge): 1. Pavlic (Rog) 9.48.1 k 4. Tunič isti čas, 5. Bogataj (vsi Sava):« rejfti mladinci (6 krogov): 1. Kurent** 14,30, 2. Herlec (Rog) 15,20. 6. Mafi.:* (oba Sava); člani: 1. Cudermaa 11» Ropret 19,23, 3. Pečnik 19 M. 4 r# 19,40, 7. Frelih (vsi Sava) 2t,54L
Prva članska ekipa kranjske Save | teden že odpotovala v Poree, kjer * v sredo prva od skupaj šestih dirk a koletni pokal Riviere.
Košarka
Tudi za Trigl točki
KRANJ - SKL — super Tristo ■ žale 83:82 (50:49), telovadnica «r Seren, gledalcev 100, sodnika Plevah dirc (oba Ljubljana).
Triglav - Erlah 8, Omahea 14. •» 22, Traven 16, Stefe 5, StrnišiX.D« Benedik 4.
Domžale — Brkovič 14, Ostcra* Zlatkovič 9, Kržan 10, AndrMatitt vačič 11, Lovšin 14. »"v*—"
V izredno dinamični, napeti is ■ igri so zasluženo slavili domačini S ni veliko obetal za gostitelja, saj •* v deveti minuti vodili že s nt iYm\m mi prednosti. Toda tri glavaši «* zbrali in goste dohiteli ter na oda* h točko prednosti. V nadaljevani« mu moStvu ni uspelo, da bi si priisr* čilno prednost. Vendar »o domači« svoj ritem igre, povedi i sa pet I zmago nato niso več izpustili iz rak no poglavje sta bila ljubljanski Sodila sta kot prava začetnika is vala obe moštvi.
Peko zmagal
TR2IC - Občinska rekreacij** koSarki, ki se je začela novembra * jo je pripravljala koftarkarska aaaifl
TVD Partizan Tržič, se je končJTi* ekipe KS ZSMS PEKO, ki treh ekip obakrat zmagala. Drum** Romantikov, tretji pa Rc rV2TL-C finala:   Romantiki   :   Peko aaaisf 18:20), Peko : RC 42:37 <2«.«nTiTs# tiki : RC 43:40 (25:23). Na naaJkitf ho se uvrstili: 4. Veterani. SKrSSF pet show, 7. Buldožer, s   r,K.k. ■ 9. Koprive. 10. Kremenčkovi 11 in 12. Storžič. Za najboljše*« ttM(i s 179 koSi proglašen BojanVr|l«s* man t i k i). Drugi je bil Jože Stefr rt**š* tretji pa je bil Jakšič (Veterani)* boljSe tri ekipe so prejele nokmle < * last. nagrado pa je prejel tudi »•» strelec.
Kegljanje
Prva zmaga Merkurja
KRANJ - V nadaljevanju občinske keg-IjaSke A lige je bilo odigrano 7. in 8. kolo. Sedmo kolo ni prineslo večjih presenečenj. MoStvi Sava in Iskra nadaljujeta z dobro igro. Sava je premagala Borca, Iskra pa v gosteh Gumarja. Elektro je zabeležilo novo zmago tokrat proti Merkurju, Simon Jenko pa v gosteh proti Krvavcu.
Osmo kolo je Merkurju prineslo prvo zmago letoSnjega prvenstva in s to zmago tudi prve točke. MoStvo Merkurja je tokrat presenetilo in z odlično igro premagalo Simona Jenka. S tako igro. ki so jo pokazali s Simonom Jvnkom, bi lahko presenetili Se marsikatero moStvo in se jim ne m bilo treba bati izpada iz lige najboljSih. ludi Boreči« tokrat presenetil, saj je v gosteh premagal solidnega Gumarja, ki pa ravno
Mora oditi strokovnjak?
KRANJ - Kaže. da se je v slovenskem smučarskem tekaSkem Sportu, kar se tiče mednarodnih uspehov, premaknilo na bolje. To potrjujejo tudi zadnji uspehi, saj so mladi slovenski
v zadnjih kolih nima Športne srrf« osvojil dragocene točke, ki jih sajsa? huje /h obstanek. Sava je preaaavfi tro in je tako Se edina brez por*« njem prvenstvu. Krvavec je zon««'* ral domače ljubitelje kegijanjaH* je premagala Iskra, ki nadahaj* " vanje v odlični formi.
Lestvica:
Sava
Iskra
S.Jenko
Klektro
Krvavec
Borac
(i umar
Merkur
i* V
tekači dosegli nekaj imenitnih mednarodnih uspeTiov. Ti uspehi so vezani na delo /veznega trenerja Mihaila I rja-hina. Mihail Prjahin je pnSel v .Jugoslavijo kot trener naSih tekačev pred dvema letoma. Takoj je začel delati in uspeh, so se to sezono /«' pokazali. Mihail je s svojimi tekači državne reprezentance dvignil kvaliteto na mednarodno raven. Mladi tekači so pod
Smučarskih
njegovim vodstvom že začeli teS ~| dobro, da njihove uvrstitve *ke*V več neopažene.
Ko so se že začeli kazati prvi s* rodni uspehi, pa je v tekaški orf^ ciji spet zaškripalo! P0 dveh kš** ner Mihail Prjahin iz Moskve a*J nazaj v Sovjetsko zvezo. Kaže. d* I kaSki komisiji SZ Slovenije d«*** zgledu nogometašev, kjer selek«*" trenerje reprezentance menjajo »* tekočem traku.
Ce pogledamo nazaj, se je v ***" skem tekaSkem športu na krsall J nerja   reprezentance   najdlje «MB Janez Pavčič iz Ljubljane. T« * * dvanajst let treniral nase naibsi* Janezom je prišel Jožko Ke«*-* Zagreba. I^-ta je kaj kmalu s**" kako težak je kruh tekaškega trt*? Za Kecerinom je naše vodil is komaj dve leti Alojz Ker*t*m m ** pol GaSper Kordež. Tako kot o***! tudi Kordeža zamenjali in gs — stili s teksSkim strokovnjakom' f Toda. tudi ta po dveletnem dete"«1 dober ...
Mihail Prjahin, čeprav je i bo z našo SZ Jugoslavije za »C od h sja po dveh letih. Z njegovi* t nom dela pri nas niso več za*»**2 Očitajo mu marsikaj. Vendar u' slavije odhaja strokovnjak ki*' jim delom že izkazal. Slovenski ga upoštevajo in bodo skušali i vse, da Mihsil ostane. To bi prav!
Prjahin se je te spoznal z aafe* nom življenja in do potankosti' ludi naSe nadarjene tekače. T.- I pred katerim je Se vsa tekašk* nost. Ne zavedamo ae. da b«** bili tekaškega strokovnjaka. 51 pred seboj edini cilj pripeljati »** kače in tekačice v evropski »j bomo spustili iz rok pet let prt* največjo prireditvijo, oJiaaV igrami leta 1984 v Sarajevu?
Delovne nezgode
Jesenice — V ponedeljek, 12. rniarja, dopoldne se je v jeseniški -lezarni v tozdu Jeklarne pripetila **Ud« nesreča, v kateri je umrl JrUdvik Bregant (roj. 1936) z Blejske ^fobrave. Nesreča se je pripetila pri ^BC peči.
. Jesenice - V torek, 13. februar-t*. dopoldne se je na gradbišču nove v železarni ponesrečil delavec podjetja Monter iz Dravograda Ru-^*rt Mali iz Maribora. Ko so z ^gg*lom  dvignili   poldrugo tono Ir*4ko jekleno konstrukcijo do višine **irih metrov, so ugotovili, da nima •***vih mer, zato so jo spuščali nazaj tla. Pri tem pa je tovor z višine 5*kih dveh metrov*padel na nogo fMjperta Malija. Z zlomljeno nogo so prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Dežurne trgovine
soboto, 17. februarja, bodo ^tprte naslednje dežurne trgo-^ne:
»KRANJ: Central - Delikatesa, f^aistrov trg 11 od 7. do 19.30, v ^^deljo od 7. do 11. ure; Živila -Prodajalna SP pri Mostu, Vodopiv-J^va 16, prodajalna SP Oskrba, C. t^okrftkega odreda 9, prodajalna ^•Hiona - marke t, Delavska 20, S*ražisče. prodajalna PC Planina II, Unina 33
^ SKOFJA LOKA:  Market Novi
v JESENICE: Delikatesa - poslovnica 1 C. maršala Tita 7
^ TRŽIČ: Mercator, Trg svobode *, poslovalnica ABC Bistrica, Meritor. Slap
Tržni pregled
KRANJ
_ Solata 70 din, špinača 55 din, ^etaca 38 din, korenček 14 din, J^sen 45 din, čebula 12 din, fižol 30 *
pesa 10 din, kumare 28 din, j?»ve 34 din, jabolka 10 do 12 din, 2hJ*ke 18 din, grozdje 20 din, med 70
pomaranče 13,40 din, limone .40 din, ajdova moka 20 din, »J^ruzna moka 8 din, kaša 25 din, 2^rovo maslo 78 din, smetana 38 din, C*Uta 18 din, sladko zelje 20 din, ^^lo zelje 16 din, kisla repa 14 din, vN?hi 150 din, jajčka 2,50 din, *ompir 5 do 6 din, radič 80 din.
JESENICE
q. Solata 40 do 75 din, cvetača 34 korenček 15 din, česen 44 din, <j*bula 7,80 din, fižol 24,50 do 30,50 pesa 9,20 din, kumare 40 din, j^radižnik 40 din, slive 35 din, Jabolka 14,40 din, hruške 28 din, l*ozdje 18 din, pomaranče 14,35 do ^?J5 din, limone 17,46 do 26,20, din, wWova moka 24,20, din, koruzna JJoka 8,80 din, kaša 17,14 din, surovo *£**lo 79 din, smetana 35,70 din, L*uta 26,55 din, sladko zelje 14 din, rjf*Jo zelje 9,20 din, kisla repa 7,50 rt**, klobase 186,50 din, jajčka 2,00 ^ 2,70 din, krompir 6,60 din.
Komisija
za delovna razmerja osnovne sole
Lucijan Seljak Kranj
razpisuje
naslednja prosta dela In naloge:
I DELAVKE
V RAČUNOVODSTVU
— za določen čas
2. SNAŽILKE
NA CENTRALNI ŠOLI
— za nedoločen čas.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
Neprevidno v levo
Cerklje — V sredo, 14. februarja, ob 12.30 se je na regionalni cesti med Sp. Brnikom in Žičnico Krvavec pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ciril Gerkman (roj. 1945) s Pšate je zavijal v levo na parkirni prostor gostilne Cešnjar, pri tem pa se je premalo prepričal, če je cesta iz nasprotne smeri prosta. Tako je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Vinku Zuranu (roj. 1954) iz Kranja, ki se je sicer umikal, vendar nesreče ni mogel preprečiti. V trčenju je bila lažje ranjena Zu-ranova sopotnica Milka Žuran, škode na avtomobilih pa je za 11.000 din.
Smrt kolesarja
Jesenice — V ponedeljek, 12. februarja, nekaj po 21. uri se je na Cesti železarjev pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Jereb (roj. 1959) /. Jesenic je peljal od železniške postaje proti Javorniku. Pri hiši št. 14 je dohitel kolesarja Andreja Križlja (roj. 1951) z Jesenic, vendar ga je prehiteval tako tesno, da ga je pri tem zadel v zadnje kolo. Križlja je vrglo na avtomobil in od tam na cesto, kjer je hudo ranjen obležal, med prevozom v bolnišnico pa je umrl. Voznik Jereb pa ni ustavil, peljal je naprej, čeprav se mu je za prednjo premo zataknilo kolo. Sele po kakem kilometru je ustavil, da sta s sopotnikom, lastnikom vozila, kolo odstranila. Lastnik avtomobila je voznika nato tudi prepričal, da sta se odpeljala nazaj na kraj nesreče.
L. M.
Vsak račun se enkrat plača
Skozi gost dim tesnega gostinskega lokala ob prometni kranjski cesti svetilke komaj še osvetljujejo za točilno mizo naslanjajoče se goste, roke oklepajo kozarčke, mežikaje vlečejo cigareto, se mrmrajoče pogovarjajo, ali pa neprizadeto obračajo k sosedu, ki se bolj glasno pogovarja. Lokal je vedno poln, vedno odprt, sprejema prehodne goste, ki mimogrede stopijo na požirek, na kavo, vedno pa je v njem tudi takšnih gostov, ki tu prebijejo pol dneva ali ves večer vedno na meji treznosti in očitno opitega stanja, tako da lahko še vedno glasno zahtevajo pijačo, ki jim jo osebje mirne vesti še lahko nalije.
Kakih trideset let stara ženska zastavi moškemu, s katerim se sicer že od prej pozna, nedvoumno vprašanje, če bi šel z njo ven po temni poti, kjer bosta lahko sama. Ne več čisto trezen možakar ji res sledi na neosvetljeno pot; toda ne prideta daleč. Iz teme se prikaže njen spremljevalec in ljubeznivosti je v hipu konec: presenečeni, gotovo tudi malce prestrašeni možakar ima v hipu na hrbtu zvite roke, ženska pa ročno seže nemočnemu v notranji žep suknjiča po denarnico, v kateri je 1000 dinarjev, in že ju vzame tema. Prizor — kot iz slabe kriminalke, p* ven-
darle je resničen.	
LOTERIJA	
Srečka	Din
St.	
K)	50
70	40
160240	10.000
82	40
842	80
972	200
15312	1.000
23522	1.000
68842	1.080
4	20
26854	1.020
37424	1.020
43994	1.020
59494	1.020
74914	5.020
90774	2.020
223914	500.020
250894	10.020
56	30
086	1(K)
43906	2.000
83816	1.000
152926	K).(KK)
305606	10.000
08 18
;*8
48
58 98 268 688 26698 90158 298028
50 50 40 70 30 30 80 80 1.030 1.030 50.<XM)
Srečka
St.
5401
7591 04011 62161 92971 172841
8453 04673 002763 022033 110223 508483
05 109485
257345 397445
20567 26197
29 59 69 989 7479 42109 48499 79859 007299 024489 293419 551509 581939
Din
500 500 5.000 1.000 1.000 10.000
400 1.000 10.000 10.000 10.000 10.000
30 10.000 10.000 10.000
20 2.020 1.020
30 30 40 100 400 5.000 l.(KH) 2.030 10.000 10.000 10.000 10.(KK) 10.000
Ko sta se v januarju oba, ženska in njen stalni spremljevalec, zagovarjala zaradi ropa pred temeljnim sodiščem v Kranju, sta bila oba bolj slabega spomina: »zaščitniku« ženske se je nato celo zazdelo, da mu je oškodovani denar menda kar sam dal. Tudi ženska za kaj takega nič ne ve, prav zares ne. Kaj šele, da bi se spominjala, da so se pulili za denarnico in hranilno knjižico, iz katere se je pri tem iztrgal list.
»Zaščitnik« ženske pa ima na vesti še eno dejanje. Ko je avgusta lani brez denarja v žepu sedel v prej omenjenem gostinskem lokalu in od časa do časa kakega znanca naprosil, da mu je dal za pijačo, je enemu od njih ponudil tudi svojo žensko. No, vprašani se je za ponudbo zahvalil, kasneje pa sta skupaj odšla proti Gorenjskemu sejmu v Savski log. Vendar do tja nista prišla. Moški, ki je poprej neuspešno ponujal svojo spremljevalko, je vedel, da moški pred njim nima prazne denarnice, saj mu je prej plačeval za pijačo, pa tudi videl je bankovce v denarnici. Bliskovito ga je zato od zadaj porinil, da je padel v travo in mu nato spretno iz hlačnega žepa sunil denarnico, v kateri je bilo najmanj 600 din. Oškodovani je dobil nazaj le prazno denarnico.
Tri leta in pol za njega in leto in pol za njo: taka je zaporna kazen, ki naj bi jo oba odsedel a in se med tem časom poskušala prevzgojiti, morda spoznati, da brezdelno brezskrbno življenje na račun drugih vodi samo proti dnu. Prav gotovo pa tudi nista še tako stara, on ima šele 23 let, da bi ju že imeli za stara okorela brezdelneža, ki se ne bi mogla spremeniti; vsekakor bosta imela čas premišljevati o možnosti tudi drugačnega življenja, poštenega dela in skrbi za druge, ki sta jih dolžna preživet'- L. M.
Temeljna
telesnokulturna
skupnost
Skofja Loka, Spodnji trg 40
proda avtobus
TUP TAM 2001 letnik 1975
Izklicna cena: 105.000 din
Licitacija bo v torek, 20. februarja 1979 ob 9. uri na Temeljni telesno-kulturni skupnosti Skofja Loka, Spodnji trg 40. Ogled bo 1 uro pred licitacijo na parkirišču pred Temeljno telesnokul turno skupnostjo Skofja Loka.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama,
stara mama, sestra in teta
SLAVKA HAFNER
roj. Česen
K zadnjemu počitku jo bomo pospremili v soboto, 17. februarja 1979 ob 14.30 iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče
Žalujoči: sinova Slavko in Vili z družinama, ter ostalo sorodstvo
Rupa, Stražišče, Kranj
zavarovalna skupnost triglav
Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila
VW 1200 J,
letnik 1974, prevoženih 62.000 km. Začetna cena 40.513 din.
Ogled vozila je možen v garaži Zavarovalne skupnosti Triglav Kranj, dne 21. 2. 1979 od 8. do 12. ure.
Pismene ponudbe sprejemamo do 21. 2. 1979 do 12. ure z 10 % pologom.
DO Color Medvode, n. sol. o.
TOZD SMOLE n. sol. o. vabi k sodelovanju
1. KVALIFICIRANE BARVARJE (pleskarje)
2. DELAVCE ZA DELO V PROIZVODNJI
osebni dohodek pod 1. je približno 7.500, — din osebni dohodek pod 2. je približno 6.000, — din
Od bodočih sodelavcev pričakujemo vestnost, natančnost in disciplino pri delu in jim nudimo:
— možnost naknadne nastavitve v samskem domu DO Color (nekje v avgustu 1979),
— možnost plačila stroškov študija ob delu,
— možnost pomoči pri reševanju stanovanjskega problema s kreditom za individualno gradnjo oziroma nakup stanovanja.
Kandidate naprošamo, da v roku 15 dni od objave oglasa pošljejo svoje vloge v kadrovski oddelek DO Color Medvode.
Podrobnejše informacije kandidati lahko dobe telefonično oziroma ko se javijo v kadrovskem oddelku.
(fe)
Delovna organizacija
IKOS
Industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22
razpisuje proste delovne naloge za:
1. TEHNIČNEGA DIREKTORJA
2. KONSTRUKTERJE
3. STRUGARJE IN REZKALCE
Pogoji: 1.
2. -
3. -
visoka izobrazba strojne stroke,
najmanj 6 let delovnih izkušenj, od tega 4 leta na odgovornejših mestih pri proizvodnji opreme za predelovalno industrijo,
diplomirani strojni inženir, strojni inženir I. stopnje in strojni tehnik,
kvalificirani strugarji in rezkalci
Posebni pogoji pod 1.
— moralno-pohtična neoporečnost,
— pravilen odnos do samoupravljanja,
— znanje enega izmed svetovnih jezikov,
— potrdilo o'nekaznovanju.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju   razpisnih   pogojev   na  naslov   IKOS Kranj, kadrovski oddelek v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po preteku veljavnosti te objave.
DO Varnost o. sub. o.
TOZD Fizično varovanje premoženja o. sub. o. DE Skofja Loka in DE Kranj
vabi k sodelovanju za opravljanje nalog in opravil več
varnostnikov
za območje Skofja Loka — Medvode in Kranj. Pogoji:
— poleg splošnih z zakonom določenimi pogoji mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje:
— osnovna Šola,
— primerne moralnopolitične lastnosti,
— uspešno opravljen preizkus znanja (Uradni list SKS številka
24/76)
Poskusno delo traja 90 dni, osebni dohodek je določen po Pravilniku 6 delitvi sredstev za OD in nadomestil OD. Rok prijave je 15 dni od objave. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji. Oglas velja za moške in ženske kandidate.
Pismene ponudbe prejema komisija za delovna razmerja TOZD Fizično varovanje premoženja — DE Skofja Loka, Podlubnik 159/1 za področje Škofje Loke in Medvod in DE Kranj, Cesta JLA 16, Kranj za področje Kranja. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu v roku 30 dni.
DRUŽINSKI POMENKI
Telečja glava z omako
Danes vam predstavljamo izdatno jed in še posebno delikateso povrhu
Potrebujemo: 1 kg telečje glave, 1 čebulo, 1 korenje, lovorov list, nekaj pimento-vih zrn, sol, kozarec belega vina.
Za omako pa: 2 trdo kuhani jajci, 1 čebulo, 1 žico sesekljanega petersilja, 4 žlice (velike) kisa, 6 žlic olja, 1 žličko gorčice, malo soli in (belega) popra.
Približno 3/4 1 vode zavremo, meso v njej pre-vremo, ga odcedimo in prelijemo z mrzlo vodo. Meso zdaj zrežemo na približno 3 cm velike koščke in spet damo v lonec. Dodamo olup-ljeno čebulo, korenje, lovor, piment, sol in vino, vse skupaj pa zalijemo z vročo vodo, vendar le toliko, da je meso prekrito. Počasi naj vre eno uro.
Za omako pa jajca in čebulo zrežemo na koščke ter zmešamo s peteršiljem, kisom, oljem in gorčico. Še osolimo in popopramo in omaka k mesu je pripravljena. Zraven ponudimo še krompir (v oblicah, v koščkih) in solato.
Suha, groba koža pozimi
Arašidi
Arašidi so zelo priljubljeni tudi pri nas. Posebno slani. Če jih pričneš grizljati, ne moreš nehati, dokler ne pobereš zadnjih zrne . . .
Ko so Spanci in Portugalci kolonizirali Južno Ameriko, nisp od tam prinesli le krompirja in tobaka, temveč *tudi zemeljske orehe, arašide. Kmalu so spoznali hranljivo vrednost sadeža, ki je botanikom delala
sive lase, ker niso vedeli, kam bi ta »Arachis hvpogaea« uvrstili. Saj v botaničnem smislu vendar ni nikakršen oreh. Ne zori na drevesu ali grmu, da bi se ga dalo sklatiti... Peclji z grma, ko odcvetijo, se namreč obrnejo navzdol in stisnejo v zemljo. Šele tam se sedaj naredi lu-šina z dvema ali tremi semeni. Pravzaprav bi morala biti to stročnica, kot na primer fižol ali grah. Amerikanci jo tako tudi imenujejo, »Pea-nut«, ali prevedeno stročji oreh.
In kaj daje tako vrednost arašidu? Poleg maščobe vsebuje tudi bogate beljakovine, ogljikove hidrate, kalcij, fosfor, Železo in sila pomembne vitamine B-kompleksa.
Arašici so pomembni tudi za prehrano. Ponekod izdelujejo posebno, arašidno olje, prav tako kot pri nas na primer bučno, sončnično, olivno itd. Pravijo, da je odlično za pečenje, za na solate in majoneza je z njim menda še veliko okusnejša. Dodajajo pa ga tudi margarinam in drugim živilom.
Dragi urednik!
Ne oglašam se zato, da bi samo pohvalila vašo rubriko, ki mi je všeč, saj je sveža, mlada in predvsem zanimiva.
Tudi sama sem že v osnovni šoli rada pisala, z veseljem napišem kako stvar tudi zdaj, ko sem že gimnazijka-maturantka. Pa — saj vam nisem želela napisati tega. Hotela sem reči samo nekaj glede spisa z naslovom »Moj očka«, ki je bil objavljen v zadnji številki Glasa. Mislim, da je avtorica Vida Torkar iz osnovne šole bratov Zvan iz Gorij res napisala nežen in čustven spis o svojem očetu, celo zelo zrel se mi zdi za njena leta ...
Mislim, da ni preveč iskrena, čeprav sama trdi o nasprotnem; namreč del spisa je točno prepisan iz Nedeljskega dnevnika št. 281 z dne 15. oktobra 1978, katerega avtorica sem sama. Globoko me je prizadelo, ko sem svoje vrstice zagledala v njenem spisu.
Čeprav pravi, da je iskrena, mislim, da ni ravno tako. Pa saj pravzaprav nisem hotela reči nič drugega kot povedati vam, da se dogajajo tudi take stvari...
Želim vam še veliko uspeha pri urejanju te rubrike z željo, naj še naprej ostane takšna kot je, če ne bo še boljša.
Pomlad še ni tu, približuje pa se z naglimi koraki. Zato dovolite, da vam zaželim pomladni pozdrav. Saša Mali, Ljubljana, Kogojeva 8
Skodelica kave
(po črtici Ivana Cankarja)
Se Ivan je vrnil domov spet nazaj,
na zrelostnem padel,
zlo voljen se vračal v svoj kraj.
Domaje ostal, da zgodbe bi pisal. Iz izbe pod streho preselil se je, da materi žalostni umaknil bi se.
Nekoč pa mu črna je kava na misel prišla, morda le zato,
ker je vedel, da se kruha ni doma.
A mati mu vseeno ustregla je, vesela po strmih stopnicah grede, ljubezen in radost je sijala iz nje.
Ivan se obrne, jo zlobno zavrne.
Nje roka se strese, luč iz oči je pregnana,
saj je bila za vso ljubezen oguljufana.
Popije to kavo in se tolaži rekoč:
»Zvečer bom popravil,
kar uničil je jezik zbadajoč.«
Ni tistih besed bilo ta večer, tudi jih ni bilo kmalu zatem in celo ob slovesu je Ivan ostal nem.
Nekoč pa v tujini tuja ženska kavo predenj porine tedaj ga spreleti in v srcu močno zaskeli, zaskeli ga tako, da bi vzkliknil od bolečine.
Slavko Gaiperlin, 8. a r. osn. šole
Josip Broz Tito v Predosljah
Zima je čas velikih prireditev in plesov. In prav zdaj, ko bi rade na zabavi blestele, je naša koža utrujena, groba in kar nekam siva. Hitra sprememba, od vlažnega, mrzlega zraka zunaj, do vročega, suhega zraka znotraj sten, prinese koži in njenim substancam, ki ji sicer dajejo elastičnost, voljnost, pravo zmedo...   Kaj  storiti?  Prizadete dele
kože je treba skrbneje negovati. Losion za telo zdaj ne bo veljal samo za vrat in roke, temveč tudi za ramena in dekolte.
Za ustnice si bomo kupile poseben vazelin, da ne bodo suhe in razpo-kane
Tudi kožo je treba dobro negovati
Viki krema z lešniki in kakavom, nov izdelek Kolinske, je prijetno popestrilo naše vsakodnevne prehrane. Kremo namažemo na kruh ali palačinke, najbolj pa nam gre v slast kot samostojna jed. Uporabimo jo lahki) tudi pri pripravi različnih slaščic ali tort, z malce domiselnosti pa lahko njeno uporabnost še razširimo. Viki krema je na vseh testiranjih po vrtcih in šolah dobila najboljše ocene. Mnogi so jo ocenili celo bolje kot svetovno znano Nutello. Na voljo vam je v samopostrežnih trgovinah in trgovinah z živili v ličnih kozarcih. Kozarci nam po uporabi lahko služijo v najrazličnejše namene. Maloprodajna cena Viki kreme je 33,30 din.
Počitniški dnevnik
Ponedeljek, 29. januarja
Danes sem mamica. Moja punčka Mojca ima zelo lepe obleke in tudi voziček. Zjutraj jo oblečem, nahranim in potem jo peljem na sprehod. Rada ji zapojem pesmico. Ko je utrujena, jo dam spat v njeno posteljo. Imam tudi zelo veliko lepih posodic. V njih kuham kosilo za mene in punčko Mojco.
Torek, 30. januarja
Danes sem medicinska sestra. Zdravstveni dom je v dnevni sobi, čakalnica pa je kave. Zdravim medveda Jako. Poslušam mu bitje srca in mu dajem zdravila. Ko se je ranil na šapo, sem mu očistila rano in ga obvezala. Popoldne je hudo zbolel za angino, zato sem mu dala injekcijo. Sedaj je že bol je.
Sreda, 31. januarja
Kuharica sem. Kuhinja je v kabinetu. Predpasnik mi je prevelik, ker je od mamice. Kuham najboljše jedi: palačinke, kompot, meso, krompir, solato in torte. Dajem jih v skodelice in na krožnike, da lahko z njimi nahranim punčke in medvede. Na pladnju pa prinesem kavo mamici in atiju.
Četrtek, 1. februarja
Danes sem slikarka. Rišem z barvicami na papir ter s kredo na tablo. Rišem srce. žogo, hišo, rožo. drevo, sonce, oblake, zajčka in druge stvari. Najlepše sem narisala Mi-školina. Na tablo sem napisala tudi nekaj računov.
Petek, 2. februarja
Danes sem učiteljica. Učim prvi razred. Moja učenka je Tjaša. Učiti mi ni težko, ker imam vse učbenike: prvo berilo, stavnico, delovne zvezke in tablo. Tjaša je v šoli napisala narek, v delovnem zvezku za matematiko pa je morala rešiti dve nalogi s ploščicami. Imam jo rada, ker je pridna učenka.
Sobota, 3. februarja
Danes sem pevka. Dvorana je na hodniku, oder pa na stopnicah. Vse je lepo okrašeno in razsvetljeno. Oblekla sem dolgo krilo, za ogrinjalo pa imam odejo od punčke. Pojem različne pesmi, a najlepša ima naslov Mamici. Kadar jo zapojem, je mamica zelo vesela in srečna. Zato bom še velikokrat pevka.
Nedelja, 4. februarja
Danes sem kraljica. Imam dolgo krilo, krono pa sem si naredila iz papirja. Moja služabnica je Alenka. Grad je v dnevni sobi. sestavljen iz foteljev in kavča. Za sprehode po grajskem dvorišču nama služita kuhinja in hodnik. V kotu sobe prepevata v kletki papigi. Moja služabnica mi prepeva, jaz pa si vezem prtiček.
Mateja Balanč, 2. a r. osn. šole Lucijan Seljak. Kranj
Hranilnik prašiček
S številkami 1. 2 in 3 smo označili tri komplete sestavnih delov. Ven dar pa je hranilnik, kot je narisan povsem zgoraj, mogoče sestaviti samo iz enega kompleta Katerega: 1.2 ah 3/
S
ŠOLSKIH KLOPI
4678 1. 14		
1	tri 2	* 5!
MARTA ODGOVARJA
Katja — Kranj
V pismu vam prilagam vm-rec blaga, ki bi ga rada upor* bila za coctail obleko. Sls«
sem 26 let, visoka 167 cm, tehtam pa 59 kg.
V.
Odgovor
Obleka je ravnega širšefl kroja, sega čez kolena inje* pasu    stisnjena . z ela-Ovratnik je maihen, lahko zavežete ozko pen trak iz blaga kot je obleki drugi barvi. Obleka ima si daj vstavek in zapenjanje gumbe. Na ramenih je stisne na z elastiko spredaj in zaib po celi širini hrbta. Kokava ravna, širša v zapestju pa im jo ozko manšeto. ki se zapen z gumbom.
Pokaži, kaj znaš
V četrtek, 8. februarja ie kulturni praznik Slovencev šolo smo prišli brez torbic Is* smo  oddajo  Pokaži   kaj n* Nastopali smo vsi učenci v r* redu.  Izbrali smo komisito, kateri   so   bili   štirje uče** Gregor, Boštjan. Petra m MiJ Učenci so deklamirali,  pes f igrali na inštrumente. Kom*? učencev je dala najboljšo ©c* Aljažu. Gregorju, Saši in Boj** Vsak je dobil za nagrado čelado. Tovarišica in ostali oč* pa so odločili za prva tri n** drugače. Z oddajo smo bili tffj voljni.
Gregor Cerne. 2. h r. o*-šole Simon Jenko v Ktf*l
Ob slovenske** kulturnem prazniku
Šolarji   z   Bleda   smo psj? kulturno  predstavo   v spost* velikega človeka in pesnika Frs^
Prešerna. V četrtek srno si njegovo rojstno hišo in hiš©?'* Šaleškega Kinžgarja v DoskP^ Slikovita   pokrajina,   cerkev ' tega  Marka, vse to spomin* Prešernove   pesmi.   Učenci M kratko opisali njegovo Življe* recitirali nekaj pesmi. V kako > hišici  se je rodil!   A ven»y prisrčna, polna topline.
Hiša Frana Šaleškega FisifV stoji na gričku. Za njo se stirajo    mogoče Karavanke posije zjutraj sonce, se hišt kot bi stala sredi ognja.
Za kulturni praznik je n.-»> obiskal    akademski    slikar •§[ Golja. Z njim so se učen«.: * razredov   pogovarjali   0 n,rt umetniškem delu. V četrtek • tudi   proslava,   ki   so j«, učenci   naše   šole. Tovari**! mariborskega muzeja je spre*.* nekaj besed o slikarju Hojam |»o končani proslavi smo a njegove slike ogledali.
Prav tako so v Ritmom pri* kulturni program z otvorm-slave amaterskih slikarjev S0 DOIJK,   pesmimi   in revit* Metka Blaževič. «. t. r .? šole Josipa Plemlja. Biea
652^^^011979136080401397363^7930075987327236^7860
15. STRAN
televizija
NEDELJA
18. FEB.
SOBOTA
17. FEB.
8.00 Poročila
8.05 Ljudje in zemlja, ponovitev
9.06 Krokodil Ham - otroška serija 9.15 Nasi trije:
Mladinski pevski zbor RTV 9.35 Tako so živeli: Solzice 9.55 Mali svet - oddaja TV Zagreb 10J25 Babičin vnuček -
oddaja TV Beograd 10.55 Sport na Kitajskem —
dokumentarna oddaja 11.40 A. Blomquist:
Maja z viharnega otoka 12.40 625 15.55 Poročila
16.00 Otroci snežne dežele —
mladinski film 1 ZK> Košarka Cibona : Jugoplastika
— prenos 18 40 Nas kraj 18.50 Očka. dragi očka -
humoristična oddaja 1S.J5 Risanka 19;«> TV dnevnik ^ti.00 E. Morgan: Marie Curie ^ 1.00 Lbezen.film JC£30 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
14/10 Knstianstad: Namizni tenis.
prenos 1*40 Test 18.55 Poročila 19.00 Narodna glasba t&JO TV dnevnik
3O.00 C. Pomni: La Boheme. I. del anj>5 Poročila 21.05 Feljton
*t*VZagreb - I. program:
lOjOD TVvSoli: Valjevo. Risanka.
TV izbor 11.05 TVvSoli: Delo.
Informacijski sestav.
Ali ste vedeli 1   06 TV v Soli: Poglejmo Se enkrat *4.45 Poročila U .50 TV koledar 1.V00 Igre na snegu —
evrovizijska oddaja 1*5.00 Pet plus - mladinska oddaja 1 7.00 Košarka Cibona : Jugoplastika '8.45 Humoristična oddaja —
TV Novi Sad 1*30 TV dnevnik ^O.Ofl Vpliv gama žarkov — film ^1 45 TV dnevnik ■82.00 Zabav no glasbena oddaja
TV Novi Sad -i~Z..M V soboto zvečer
8.40 Poročila
8.45 Za nedeljsko dobro jutro:
NaSa pesem 78 9.10 A. Marodič: Marija —
TV nadaljevanka 10.25 Sezamova ulica —
mladinska serija 11.25 Mozaik II..'10 Ljudje in zemlja 12.10 Poročila 14.30 Kaj vemo
o Bermudskem trikotniku 14.55 Igre na snegu —
evrovizijska oddaja 15.55 Rokomet Aero Celje : Crvena zvezda, prenos (za J RT II) 17.15 Športna poročila 17.20 Retrospektiva TV drame -
I. Hergold. Suha leta 17.55 Streljanje v Dodge C i t v ju —
film 19.15 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 20.00 B. Copič-A. Diklić: Osma ofenziva — TV nadaljevanka 21.05 Kajmanovo maščevanje — oddaja iz cikla
Iz tropskega deževnega gozda 21.35 TV dnevnik 21.45 Trnovski maraton 22.05 Športni pregled
Oddajniki II. TV mreže: 15.05 Test
15.20 Nedeljsko popoldne
19.30 TV dnevnik
20.00 DediSčina za prihodnost -
dokumentarna oddaja 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 Živi mrtvec — film
TV Zagreb - I. program:
9.50 Poročila
I0.(K) Zlata nit — otroška oddaja 10.30 MikirniSka - serijski film 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik
20.00 Osma ofenziva
21.00 Zgodbe o ljudeh -
dokumentarna oddaja
21.30 TV dnevnik
21.50 Glasbeni album
22.05 Športni pregled
Ta teden na tv
Sobota
OTROCI SNEŽNE DEBELE je japonski barvni film. Zgodba se odvija v severnejših predelih Ja-honske, kjer so socialni ttroblemi dokaj očitni. Glavni junaki so seveda ''troci; toda zgodba sama *i/ solzava ali melodram-*ka, kakršnih smo že *>recej videli. Otroci v šoli *e soočajo s socialnimi Razlikami in vprašanji, ki Jim sami niso kos. Zato bodo verjetno dozoreli prej hot bi bilo treba.
L'BEZEN je komedija, hi je posneta po gledališkem delu Murraya Schis-^ala. Jack Lemmon igra 'noža, ki je  obseden, od *nisli na samomor. Rad bi •sJiočit    2 brooklvnskega *nostu, pa ga sreča nekdanji sošolec (Peter Falk) in ga prepričuje, naj ne dela   neumosti.   Film je *>recej komorno sestavljen; *eža sloni na obeh igralcih ln   na   dialogih. Režiser fJlive  Donner  mu je bil *if>maj kos.
Nedelja
^ Vesterni so v zadnjem j**#u silno redki tako v ^inu kot na TV. Videti je, ^ q čas ni več naklonjen £j, najbolj ameriški zvrsti.
q vendar jih ima večina fZt^dalcev še vedno rada. ^BRAČUN V DODGE £tTYJU je značilna kav-*jjska silno »konfekcijske* vsebine. Spremljali ^r>/rto usodo Buda Master-J^™- ki zaradi uboja v ^iffloobrambi zapusti me-*o OI se naseli v Dodge +*tyju- Pred njim je vrsta
*~eizkuienj... .  Jladi bi imeli svoje ig-r$&će>   ker   ga nimamo. ±f*?radih so nam še tisti zajček zelenice, kjer bi se t^hko igrali. Tako pravijo ftroci. Ob tem se nam vsi-^**je vprašanje: kako živi *C**Š otrok v velikih, sodob-^ *>j mestih.  Vse manj je fontane otroške igre in +^*e bolj se slišijo avtoma-^*/**e    sirene, cviljenje t^un ...  Kakšne  so mož-j r>#ti   za   otrokov bidjši ^rn? Na to in na podobna l**rašanja    bodo odgo-^irjaii strokovnjaki v sara-^tigki   dokumentarni od-j&V'/' KAKO  NAM OTROCI RASTEJO.
Ponedeljek
Scenarij za beograjsko dramo LOVCI NA VOLKOVE je napisal Jovan Radulović. Drama, ki sega v povojno obdobje, je oprta na ljudski običaj siromašnih vasi Dalmatinske Zagore. Po tem običaju naj bi tisti, ki ubije volka, dobil darove pri sovaščanih. Lovec hodi s prepariranim volkom od hiše do hiše in prosi hrano, pijačo, denar in drugo v imenu mrtvega volka. Toda dogajanje v drami se zaplete, ko v sosednji vasi tudi ubijejo volka in tudi zahteva/o darila. Med obema skupinama vaščanov pride do sporov, ki jim niso kos niti predstavniki vaške oblasti.
Torek
Do konca letošnje zime se bo zvrstila serija s skupnim naslovom SLOVENSKI LJUDSKI PLESI. V
polurnih oddajah se bodo zvrstili plesi vzhodne Štajerske, idilične Bele Krajine, Prek m ur/a. Gorenjske in Primorske.
Sreda
Dogajanje nocojšnjega filma tedna POROČNA NOČ je časovno in prostorsko natančno določeno. Je nekaj po polnoči, sedmi dan po poroki, ko se po tunizijski tradiciji končuje dolga večerja. V hiši nevestinega očeta so zbrani gostje, ki počasi odhajajo in zakonca se zopie teta v nevarno igro pro-vokaci/ in okrutnosti, v kateri se odkrivajo laži, n esporazu mi, m edse b r >/n < > preziranje in celo sovraštvo. Njun svet se počasi razkraja; spoznanje, da sta nemočna in da ne. moreta spremeniti resnice ali poiskati pravega odgo vora. pripelje njun konflikt v ostro in obupa potno ob računavanje.
Petek
UNIČEVALEC FILMOV je ameriška TV kriminalka o skrivnostnem požiga le u filmov. Raziskovalcem dolgo ni jasno, zakaj se nekdo trudi, da bi izginile vse kopije nepo membnega filma Zimska pokrajina. Kmalu pa odkrijejo, da je no enem od
posnetkov 1 /i/mu množični morilec, za katerega so prepričani, da je že mrtev . . .
PONEDELJEK
19. FEB.
9.00 TVvSoli: Očetov poklic.
Zgodba o ladji, Za prosti čas.
Organske spojine 10.00 TV v Soli: Materinščina.
Risanka. Fizika 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.00 TVvSoli - ponovitev 16.00 TV v Soli - ponovitev 16.20 Kmetijska oddaja TV Novi Sad
17 20 Poročila
17.25 Vrtec na obisku:
Halo. tukaj otroška kirurgija 17.40 Kaj vemo o potresih —
dokumentarni film 18.05 Človek za človeka.
razmišljanja o etiki v zdravstvu
18 35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 J. Radulović: Lovci na volkove
- drama TV Beograd 21.15 Kulturne diagonale 21.55 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Orfeum - otroška oddaja
18.00 Moj prijatelj Piki--Jakob
18.15 Zivetivdruz.ini
18.45 Mladi za mlade
19.30 TV dnevnik
20.00 Športna oddaja
20.30 Dokumentarna oddaja
21.05 Poročila
21.15 Kratek film
21.20 PEST na TV
TV Zagreb - I. program:
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Orfeum — otroška oddaja
18.00 Moj prijatelj Piki -Jakob
18.15 Živeti v družini
18.45 Mladi za mlade
19.30 TV dnevnik 20.00 Z. Dirnbach-V. Kljakovič: Vražje seme — TV drama 21.35 Glasbeni trenutek 21.40 Kulturna odda ja 22.25 TV dnevnik 22.40 Baletna oddaja 23.(K) Šahovski komentar
20. FEB.
8.45 TVvSoli: Pred pomladjo.
Ali ste vedeli. Cmrl jev let.
TV vrtec. Dnevnik 10 10.00 TV v šoli: Zemljepis. Risanka.
(ilasbeni pouk 14.45 TVvSoli — ponovitev 18.20 Šolska TV: Ustvarjamo
z materiali iz plastične mase,
Hrvaško-slovenski kmečki upal
I. 1573. Kako odpravljamo
odtujenost 17.20 Poročila 17.25 Slovenski ljudski plesi: Štajerska 17.55 Pisani svet 18.30 Obzornik
18.40 Dokumenti boja. oddaja i/, cikla
Cas. ki živi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 21.05 -J. Janicki: Pota Poljske 22.30 TV dnevnih
22.45 Razvoj popularne glashe
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.3(1 TV dnevnik
17.45 Pustolovščina, otroška oddaja 1H. 15 Življenje knjige 18.45 (ilasba Podovanskih dežel 18 45 (Ilasba Podonavskih dežel 19.30 TV dnevnik 20.00 17HK.TV drama 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.50 Znanost
22.35 Zabavno glasbena oddaja
TV Zagreb - I. program:
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar
17.45 Pustolovščina — otroška oddaja
18.15 Življenje knjige
18.45 Dnevnik 10
19.05 Kulturni pregled
19.30 TV dnevnik
20.00 Aktualna oddaja
21.00 Bosonoga grofic« - film
23.10 TV dnevnik
FEB.
9.00 TV v šoli: Matematika,
Literat ura. Pogovor 10.00 TV v šoli Hoj za obstanek. Risanka. Kocka, kocka.
Report .1/1 17 15 Poročila
17.10 Z besedo in sliko - B. Žužek:
0 čudovitem povodcu. I del 17.55 Londonska narodna galerija 18.20 Ne prezrite
ih.35 Obzornik
18745 Glasba starega Jadraua:
1 )ul>ro\ nik
19.15 Risanka
19 30 TV dnevnik
20.00 Kilm tedna: Nedokončana
skladbna za mehanični piani no 21 10 Majhne skrivnosti
velikih kuharskih mojstrov 21.45 Miniature: Svet lana Makarovič 22.00 TV dnevnik
Oddajniki II. T V mreže:
15.45 lesi Mi.00 TV dnevnik 16.20 TV koledar 16.30 Zlata nit - otroška oddaja l7oo Košarka Metala« : Radnički, prenos i/ Val lev a
in.45 1 dokumentarni film
19 30 TV dnevnik
20 OO Prosta sreda
ji 3o Zabavno glasbena oddaj«
TV Ljubljana 22.00 TV dnevnik
TV Zagreb — I. program:
do 22.00 isto koi na odd.ll T V mreže 22.15 Dokumentarni hlm
22 30 Naš čn* - dokumentarna oddaja
23 15 Šahovski komentar
ČETRTEK
22. FEB.
h 55 TV v šoli Matematika.
Partizansko gledališče. Amerika 10.00 TVvSoli: Francoščina 10 30 TV v toli! I Imet nosi. Risanka, Kemija
I , 15 Šolska l'V l'slvariamo
/. materiali 1/ plastične mase Hrvaško slovenski kmečki opor
I. 1573. Kako odpravljamo odtujenost
16.45 16.50 17.00
17.55 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 20.45
21.40 22.20
Poročila
Krokodil Ham — otroška serija
Boj proti onesnaževanju.
oddaja iz cikla
Pogled v prihodnost
Trim brez trebuha
Obzornik
Babičin vnuček
Risanka
TV dnevnik
Oči kritike
Primer Sandre Laingh. dokumentarna oddaja Glasbeni magazin TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Svetilnik - otroška oddaja
18.15 Znanost
18.45 Peščena ura — kviz
19.30 TV dnevnik
20.00 Kino oko
23.00 Poročila
TV Zagreb — I. program:
14.55 TVvSoli — ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Svetilnik - otroška oddaja 1H.15 Po poteh samoupravljanja 18.45 Peščena ura 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele 20.50 A. Marodič: Marija 21.55 Akcije 22.00 TV dnevnik 22.15 Koliko se poznamo — kulturna oddaja
IZBRALI SO ZK VAS
23. FEB.
9.00 TVvSoli: Makedonščina.
Ruščina. Od petka do petka.
Hladilnica 10.00 TV v šoli: Angleščina. Risanka.
Zgodovina 15.00 TVvSoli - ponovitev 17.20 Poročila
17.25 Doživljaji Mačka Toše 17.40 Poletje s Katko - otroška serija 18.05 Slovenski ročk: Bumerang 18,35 Obzornik
18.45 Človek in Jadran -oddaja iz cikla Spoznavajmo naše morje 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Zabavno glashena oddaja
21.00 Uničevalec filmov — film
22.35 TV dnevnik
22.50 625
23.10 Jazz na ekranu:
Kvartet Toneta -Janše
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Magnet — otroška oddaja
18.15 Aktualna oddaja
18.45 Glashena odda ja
19.30 TV dnevnik
20.00 V ospredju — kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Večer s pesnikom
Stevanom Raičkovičem 22.10 Zabava vas Richard Rogers 28.00 Večer Vinka Globokarja
TV Zagreb — I. program:
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17 45 Magnet — otroška oddaja
IH.15 Družbena tema
18.45 Glasbena oddaja
19.30 TV dnevnik
20.00 Zabavno glasbena oddaja
2J.00 Lutka - serijski film
22 20 TV dnevnik
22.35 Latinska Amerika —
dokumentarna oddaja 23.25 Šahovski komentar
Za vlaganje v zamrzovalno skrinjo so poleg vrečk zelo pripravne tudi alu posodice (za mehko sadje, gotove jedi, sladice itd ) Pri FUŽINARJU na Jesenicah smo jih videli v treh velikostih (5 kom v kompletu). Najbolje je, da se oskrbite z njimi takrat, ko se dobe. Pa še to: če ni zraven posebnih pokrovčkov, jih zapremo enostavno z alu-folijo z rolce. Cena: 9 do 1 6,90 din za komplet
Artičoka je sila zdrav sadež (tudi proti sklerozi pravijo). Pri nas se sveže bolj redko dobe, zato pa večkrat konzervirane Pri ŽIVILIH v GLOBUSU jih imajo zdaj, vložene v semenskem olju Čudovit dodatek so solatam (fižolovi krompirjevi itd).
Cena: 105,79 din
Rakci so seveda specialiteta in bolj poredko pri nas na mizi. Ampak; so odlični, veste Tokrat jih imajo pri ŽIVILIH v GLOBUSU v kon zervah — uvoz iz Indije. Odlični so na črnem kruhu z maslom, dodatek k solatam in podobno.
Cena: 34,27 din
KINO
KINO
FILM
KINO
KINO
FILM
H ERIK in
Kranj CENTER
16. februarja amer. barv. kom HI K ZNOVA TEKMUJE ob 16 2i) uri
17. februarja amer. barv. komed. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 16.. I H. in 20 uri
18. februarja sovj. barv. cirkuška kom VELIKA ATRAKCIJA ob 10. uri. amer barv kom. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 15.. 17. in 19. uri
19. februarja nem. barv. erot. kom. GRŠKE SMOKVICE oh 16.. 18. in 20. uri. Otrokom ni dovoljen ogled filma!
20. februarja nem. barv. erot. GRŠKE SMOKVICE oh 16.. 18. In 20. uri. Otrokom ni dovoljen ogled filma!
21. februarja nem. barv. erot kom. GRŠKE SMOKVICE ob 16.. 18. in 20. uri. Otrokom ni dovoljen ogled filma'
22. februarja nem. barv. erot. kom. GRŠKE SMOKVICE oh 16.. 18 in 20. uri. Otrokom ni dovoljen ogled filma!
Kranj STORZlC
NA-
16. februarja amer. barv. akcij VI-IACICE ob 10., 18. in 20. uri
17. februarja amer. barv. akcij. NAVIJAČICE ob Iti. in lh. uri. prem gr Skega barv antič spekt IFIGFNIJA oh 20 uri
18. februarja prem. domač. barv TI GER ob 14. in I H. uri. amer. barv. NA VIJACICK ob 16 uri. prem hongkon barv karate VRNITEV TIGRA oh 20 uri
19 februarja domači barv. TIGER, ob 16 . 18 in 20 uri
20 fehruarja amer barv LOČENKA ob 16.. I M. in 20 uri
21. fehruarja amer. barv. drama I.O C EN K A ob 16.. 18. in 20 uri
22 fehruarja ameriški barvni krmi SHAFTOV VELIKI PODVIO oh 16. 18 in 20, uri
Tržič
17 februarja jap, barv vojni RITKA ZA PORT ARTHIR oh 16 uri. prem nem barv erot 0RŠKE SMOKVICE 18. in 20. uri — otrokom m dovoljen ogled filma! — prem domač l>ar\ TI (JER ob 22 uri
18. februarja amer. barv. pust. P0-SEIDONOVA AVANTURA ob 15. uri. nem. barv. erotič. komed. GRŠKE SMOKVICE ob 17 in 19 uri. amer barv. NAVIJAČICE ob 21 uri
19. februarja amer. barv. kom. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 17. uri. prem. amer. barv. LOČENKA ob 19. uri
20. fehruarja amer. barv. kom. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 17. in 19. uri
21. februarja domač. barv. TIGER ob 17. in 19. uri
22. februarja amer. barv. vvest. LOVCI NA PRIZNANJA ob 17. in 19. uri
Kamnik DOM
17. februarja amer. barv. polici j. NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 16. uri, amer. barv. srhljivka IZGANJALEC HUDIČA ob IH in 20. uri Otrokom ni dovoljen ogled filma! Prem. hongkon. barv. pust. VRNITEV TI-ORA ob 22. uri
18. februarja amer barv policij NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 15. uri, amer. barv. srhljivka IZGANJALEC HUDIČA ob 17 m 19. uri. prem. amer. barv. LOČENKA ob 21 uri
19. februarja amer barv. akcij. NAVIJAČICE ob 18. in 20. uri
20. februarja amer barv. akcijski NAVIJAČICE oh 18. in 20 uri
21. februarja jap. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHUR ob 18. in 20. uri
22. februarja amer. barv. kom. HER-RIE ZNOVA TEKMUJE ob 18. in 20. uri
18. februarja franc. RANG ob IN. in 20. uri
2elezniki OBZORJE
16. februarja franc. RANG ob 20. uri
17. februarja ital. drama STVO ob 20. uri
18. februarja amer. kom DEKLE ZA SLOVO ob 17 in 20. uri
knm. BUME-
krim. BUME-NASLED-
Radovljica
VOJ-
Duplica
17. februarja hongkon barv. pustol VRNITEV TIGRA ob 20. uri
18. februarja amer. barv. pust. MO£ V DIVJINI ob 15, uri. amer. barv. krim. SHAFTOV VELIKI PODVIO ob 17 in 19. uri
21. februarja amer barv kom. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 20. uri
22. februarja amer. barv. akcij. NAVIJAČICE oh 20. uri
Skofja Loka SORA
18. februarja amer SLOVO ob 18. in 20. m 17. februarja hrane. RANG ob 18. m 20. uri
kom DEKLE ZA krim HUME
16. februarja jap. barv. fantast NA V VESOLJU ob 20. uri
17. februarja amer. barv. POSLEDNJI SOV ELVISA PRISLIJA ob 18. uri, amer. barv. pust. PEKEL NA FLORIDI ob 20. uri
18. februarja amer. barv. pust. PEKEL NA FLORIDI ob 18. uri. amer barv POSLEDNJI SOV ELVISA PRI SLI.IA ob 20. uri
19. februarja amer. barv. JULIJA oh 20. uri
20. fehruarja amer. barv. pust. PEKEL NA FLORIDI ob 20. uri
21. februarja amer. barv. JULIJA ob 20. uri
22. februarja ital. barv. west. EL MAKO KAVBOJ ob 20. uri
Bled
16. februarja franc. barv. VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ ob 20. uri
17. februarja amer. barv. zabav. NOROSTI DIKA IN JANE.ob 18. uri. jap. barv. VOJNA V VESOLJU ob 20. uri
18. februarja jap. barv VOJNA V VESOUU ob 18. uri. amer. barv. zabav. NOROSTI DIKA IN JANE ob 20. uri
19. februarja amer barv. POSLEDNJI SOV ELVISA PRISLIJA ob 20. uri
20. februarja amer. barv. JULIJA ob 20. uri
21. februarja amer. barv. pust. PEKEL NA FLORIDI ob 20 uri
22. februaria amer. barv. POSLEDNJI SOV ELVISA PRISLIJA ob 20. uri
Dovje — Mojstrana
17. februarja ital. barv. POT MAMIL ob 19. uri
18. februarja amer   barv. DVOBOJ NA MISSOURIJU ob 19. uri
RADIO
Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00,3.00.4.00:
na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50.
SOBOTA
17. FEB
PRVI PROGRAM
4.30 Dobro jutro!
8.08 Glasbena matineja
9.05 Pionirski tednik
9.35 Mladina poje
Kurirčkov festival Maribor 78(1» 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine
11.03 Sest ljubezenskih pesmi Rada Simonitija (bes. K. D. Kajuh) Rudolf Franci — tenor, pri klavirju Zdenka Lukec 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — Matija Božič: Preventivni ukrepi za preprečevati je kužnih in drugih čebelnih bolezni 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00-ih -
posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna
elasba 13.30 Priporočajo vam
14.05 Gremo v kino
14.46 S pevke. Alenko PinO.iič
15.30 Glusbeni intermezzo 15.4^ '.S knjižnega trga PbM »Vrtiljak* 17.05 Spoznavanjmo svet
in domovino »8.30 Iz dela Glasbene
mladine Slovenije 19.20 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom
Ati Soss 20.000 Srečanja - kviz 21.00 Za prijetno razvedrilo 21 .3« Oddaja za naše
izseljence 23.05 Popularnih 20 00.05 Nočni program — glasba
DRUGI PROGRAM
H.00 Sobota na valu 202 1.100 I/ partitur velikih
zabavnih orkestrov 1333 Danes vam izbira Mim Odrasli tako. kako
pa mi'.' II 20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15 30 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek
M. Peakič: Za naše
pse gre 10 15 Z majhnimi
zabavnimi ansambli Hi to Glasbeni casino 17.30 Zrcal« dneva 17 40 Popevke
jugoslovanskih
avtorjev 1h.oo Vročih slo kilovatov
t Radio Koperi 1840 Z ansamblom Ucčo
Zgur IN 50 Svet in mi
Tretji program
19.05 Vidiki sndohnc
umet nost i 19^0 Stereofonski ojierni
koncert
20 30 Poročila
21 15 Znani skladatelji -
sloviti izvajal« i Boci berini. Brahuis — A odre. Na \ ari a. violončelo 22.00 Sobotni nočni koncert
23.5", I / slovenske poe/i |e
NEDELJA
Prvi program
4 30 Dobro jutro!
8.07 Radijska igra za
otroke N 42 Skaldbc/a mladino •1.115 Se pomnite.
tovariši . . . 10M5 Nedeljska panorama
lahke glasbe |0 KI Humoreska tega tedna
F. Milčmsl^i Humoreske 10.50 Glasbena med igra
I I 00 Pogovor s poslušal« i 11.15 Naši poslušah i
čestita jo iti
pozrira vi jajo l.f.io Obvestila m zabavna
glasba 13 20 Za kmetijske
proizvajalce 13.45 Obiski pri orkestru
Dietei Reith 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Radijska igra
I9..30 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo Kvečei
I h. FEB
22.20 Skupni program JHT — Zagreb
Osmo mednarodno
srečanje Glasbenih
akademij —
Rovinj 78 23.05 Literarni nokturno
TS. Eliot: Pesmi
23.15 Plesna glasba 23.15 Plesna glasba za vas 00.05 Nočni program —
glasba
Drugi program
8.00 Nedelja*na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.(X) Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov in
ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 164X1 Filmska glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike
Tretji program
19.05 Igramo kar ste
izbrali 21.00 Poročila 21.05 Naš likovni svet 23.00 Iz jugoslovanske
komorne glasbe 23.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
19. FEB
Prvi program
4.30 Dobro jutro!
8.08 Glashena matineja
9.05 Ringaraja
9.20 Pesmica za mlade
risarje in pozdravi
Borut Lesjak:
Pustna 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj. kam. kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki
za naše goste iz
tujine
11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. France Goršič: Usmeritev govedoreje v prirejo mleka in mesa 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Danes do 1-LOO-ih 13.20 Obvestila in zabavna glasba
13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Pojo amaterski zbori M in Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 »Vrtiljak« 17.000 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 1H.25 Zvočni signali 19.20 Obvestila in zabavna
glasba
19.35 Minute z ansamblom
bratov Avsenik 20.0O Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz
jugoslovanskih
studiev 23.05 Literarni nokturno'
M. Kristan:
Potrka van je 23.15 Za ljubitelje jaz za
Drugi program
n.oo Ponedeljek
na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih urkesl rov 13.33 Ponedeljkov
križemkra/ 13.55 Glasbena niedigra 14.00 Književnost
jugoslovanskih narodov m narodnost i 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik ! Ki.05 Jazz na IJ. programu Tone Janša - • Andrej Anml |l> tu ()d ena do |M>t • 17.30 Znalo dneva ! 17.40 Godala v ritmu I IN (HI Glasbeni cocklail -( Radio Koperi IN JO Lahka glasba
slovenskih avtorjev I 18.55 Minute z.a kult uro
Tretji program
i   19.05 Poje zbor švedskega radia z dirigentom Kri«, »mi EricHimora
19.15 Dva majhna baročna kom orla ( Viv a Idi. Telemann i
20 15 Ekonomska politika
20.30 I'oročila
20 35 Olloniio Respighj
Kunske puiiie -
simfonična pesnitev
21 00 Literarni večel
Iz sla.omdi(ske književnosti VIII. -Kudraka: Lončeni
vo/iček 21 10 Večeri pri slovenskih skiadatelllh - Lojze Lchlč
23 (Ml Za vas muzit na |o 23.55 Iz slovenske poezije
20. FEB
program
Dobro imro!
(i lashena mat itiej«
Radijska šola za srednjo siopnjo Etične vrline lova I Iz glasbenih Sol -Glasbena Šola Kopel Kdai. kam. kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz ' tu |ine
1'roinenadrii kotu ert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti ing Fratijo Sgerm 1 Isjiešnosl gojen|a lopolov na sotočju Ljubljanice In Save Po domače Danes do II 00-i h ()bv esl tla in /ahav n.i glasba
Priporočalo vam . . V korak z mladimi
Prvi
4.30 n.0n 9.05
9.30 10.15 10.45
I I 03 12.10 12.30
12 40
13 (Ml
13 20
13.30 I 1.08
15.30 15.45
16.00
17.00 18.05 19.20
19.35 19.45
20.00
20,30
21.20 22.20
23.05
23.15 00.05
Glasbeni intermezzo Družba in čas — Gojko Stanič: Vprašanje opredeljevanja delavsko razrednega osvobodilnega interesa »Vrtiljak« Studio oh 17.00 Obiski naših solistov Obvestila in zabavna glasba
Lahko noč. otroci! Minute z ansamblom •lože Privšek Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra Pavle Zidar: Nadaljevanje trupla Zvočne kaskade Skupni program J RT — Studio Ljubljana •Jugoslovanska glasba
Literarni nokturno R. Miškot: Pesmi Popevke se vrstijo Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 13.00
13.33 14.00
14 30 14.33 16.00 16.05 16.40 17,30 17.40
17.50 18.00
18.40
18.55
Torek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Radijska šola za višjo stopnjo Sredozemlje I. del Iz naših sporedov Z vami in za vas Pet minut humorja Moderni odmevi Zvočni portreti Zrcalo dneva Z ansamblom Tone Janša Ljudje med seboj Lahka glasba na našem valu Po|>evke slovenskih avtorjev
Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Traviata« 20.00 Znanost in družba 20.15 Gojmir Krek. Iz
potne torbe. op. 38 Igra: Tatjana Bučar — klavir 20,30 Poročila 20.35 Poje komorni zbor
RTV Ljubljana 21.00 Dvignjena zaves;. 21.20 Z berlinskih«
koncert nih (Mirov Koncert Berlinske filharmonije: dirigent Michael Gielen 22.40 Sezimo v našo
diskoteko. . . 23.55 Iz slovenske poezije
21. FEB
Prvi program
4.:iO Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori
- Rojstvo drugega otroka
9.25 Zapojmo |>esein
Dekliški oktet
Kočevje in nonet
Ribnica 9.40 Aktualni problemi
marksizma 10.15 Kdai. kam. kako
in po čem'.'
10 15 Turistični napotki za naše goste iz t u line 11.03 Po Talijinih poleti
12 10 Veliki zabavni
orkest ri I 2 30 K met i jski nasvet i
- ing. Slavko Cepin: Kakšne prirastke žive leže lahko dosežemo pri mladih govedih z osnovno krmo
12.40 Pihalne godbe
13 (Ml Dan-s do l3(Mi-ih 13 20 Obvestila in zabavna
glasba 13 30 Pii|M-roča|o vatli I) o.i (>b izvirih ljudske
glasbene k uit ure 1 I.30 Naši poslušal« i
čestitajo in
pozdrav. Ija jo
I 5 3(1 Glasbeni Hitel lliezzo
15 45 Spomini in pisma
i icorge Sand in .Mussei si pišeta n;(Mi .Loto vrtiljak«
17 IM) Studio ob 17.1*1
18 0.5 Kai radi poslušalo
18 ju Kotu ert za besedo
- Renesansa l<» 'O (Hi vest i la in zabav na
glasba IM 35 Lahko noč. ol ion'
19 15 Minule / ansamblom i
Frani i Puhat 20.00 Koncert iz našega
studia Simfonični orkest ei RTV - Ljubljana dirigent Samo Hubad. Bogo I .eskov n . solista DragoOolob Rok Klopčič
22 20 S festivalov jaz.za
23 05 Litcrai m noki in no
(' Ko.sn^ič Pomladni dan 23-15 Revna
lugoslov aoski h pevcev zabav ne
glasbe
iMio.5 Nočni progi itn glasba
Drugi program
8.(Mi Sreda na valu 202 j I3.IM) Iz parnim velikih
zabavnih orkest rr»\ 133.! S solisti in ansambli j JR T
I I on Kadilska šola za
sredli|o Stopnjo
(ponovitev!
Etične vrline lova I | I I '5 Z vami 111 z.a vas 16.(10 Tokovi
lieuv rščeliosl 1
16 10 Lahke n..1. Ki 40 Iz slovenske
f > 1 < m 111 k < i|e zabav ne | Jasbe
17 30 Znalo dneva 17 10 Filmski zasuk
17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Pesmi Jeana
Silieliusa poje
Komorni zbor
finskega radia 20,30 Poročila 20,35 Iz manj znanih oper 21.40 Sodobni literarni
portret
Luise Rinser 22.00 Svetovni glasbeni
dnevi vStockholmu.
3. oddaja 22.55 Slovenska komorna
glasba
23.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK
22. FEB
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo Sredozemlje L del. 9,35 Narodne in ponarodele 10.15 Kdaj. kam. kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo ... 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti
— ing. Vitomir Mikuletič: O robiniji
12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00-ih 13.20 Obvestila in zabavna glasba
13,30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za mlade
poslušalce 14.40 Mehurčki 15,30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori
— mag. Savin Jogan 16.00 »Vrtiljak«
17.00 Studio oh 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.20 Obvestila in zabavna
glasba 19,35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Slavko Znidar&ič 20.00 Četrtkov večer
domačih |>estni in napevov I 21.00 Literarni večer
Naukov ne zaničuj, ki ti jih bukevce dajo — II. j 21.41* Lepe melodije I 22.20 Dve sonati Ludvviga
van Beethovna J 23.05 Literarni nokturno A. Machado: Pesmi 23.15 Paleta popevk in
plesnih ritmov 00.05 Nočni program -glasba
Drugi program
K .00 Četrtek na valu 202 13.00 I/, partitur velikih
zabavnih orkestrov 13,33 Danes smo izbrali 14.00 Aklualt i problemi marksizma (ponovitev » |4 20 Za mlade
radovedneže 14.30 I z naših sporedov I 1.33 Z v ;iin 1 111 n\ vas 16.00 Nenavadni pogovori
— Rojstvo drugega otroka
j   Iti 15 losi rumeni i v rumu
I 16.4(1 S popev katni pt> Jugoslaviji 17 (Ml Kn mikrofon za dve izkušnji ,   17.10 S popevkami pn Jugoslnv m 17.30 Zrialodneva ,  17 in S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana
j   I8.IMI Popev ke IZ .   18 4" /. \elikimi zabav nuni
orkest 11 '   18.55 Minule za k 1111111 • >
Tretji program Min.* "Jugoslovanska
v oka I na g lasben 1
usi Va rja f nosi m pousi v arjalnoHt 20 stoletja I9.30 Ziinan jepnhi ičm
feljton l'» 15 Večerni run ert ino 20 30 Poročila
20.35 Vprašanja telesu,■
kulture
28.4« Salzhurški fes)ival
I «178
2? (Ml ('eorg Froilrii h Manilel -.lezua.
oral 0111 2 ( Ml Ludvvig v mu
Beethoven: Velika luga za godala v B-diiru. op. 13 \   23 55 Iz slovenske poezije
mm
14.15 Naši umetniki mladini poslušalcem
mladim nos I u šal ceni 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.20 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Franja Zorka 20.00 Stop popa 20 2115 Oddaja o morju in
pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz
logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23,15 Jazz pred polnočjo
Flora Purim —
Urszula Dudziak
00.05 Nočni 00.05 Nočni program —
glasba
Drugi program
8.00 Petek na valu 202
13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov
13,33 Glasba iz
socialističnih dežel
14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo Kaj je bilo prej?
14 25 Z vami in za vas
16.00 Prometni leksikon
16.05 Vodomet melodij
16.40 Top albumov
17.30 Zrcalo dneva
17.40 Odmevi z gora
17.50 Prijetni zvoki
18.00 Stereo jaz/.
Orkestra si Zentner in K u rt Edelhagen
18.40 Glasba za vsakogar
18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Radijska igra 20.05 Minute oh glasbi
Bachovih sinov 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov
Koncert
Simfoničnega
orkestra Slovenske
filharmonije
dirigent Anton
Nanut. solist Pavel
Kogan
PRENOS IZSF' 22.00 V nočnih urah
22,30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 I/ novejše slovenske
operne literature Minute z ansamblom i »Slav ko Osterc« P v. Iva Petriča Iz slovenske poezije
23 I.
23
\
asa
Radio Triglav Jesenice
23. FEB
Prvi program
I Kl I h.hro inito'     ' „ S.OH (ilasbena iual:neia 9(15 Radijska Kila za
nižjo stopnjo
K a 1 |e bilo prej? '1 lil I z ulasbene 1 lailn 1 ie
iugos|ovans>kih
narodov in
nai odnosi 1 Ml 15 K da ji kam kako m
po čem ' lil 1.5 Turist ičiii napotki za
uaaegoste iz ittjtne
11 0.1 Znano m
I 1 1- t t I ; 1 t > t 1 t - 1 1 • > 12.10 Z oikeslil 111 solisti 12.3(1 Kmetijski nasveti N |da Kihlarsi,
Prireja mleka na
v ellklll lil UŽbemll obi al ih
12 10 Pihalne godbe
13.00 Danes do It 00 d, 13.20 Obvestila m zabavna
glasba bi 10 Piiporočaj.. vam 13.541 < 'lovek 111 zdrav je 1 I 05 Glasbena pravljica
E Peroci —
I   Pet 1 i.    Uisi, ., ,/
ko. k
I ' K \\ F M |MMlroč|e za radov Iniko     občino    nT "1
Mhz < "uh n les.i v ska   d>. ;
i lina  M':i H \1 hz       Jesenu tA 111 okoli, a HNHi Mhz
siiilnn val  I IH • Kil /
Petek :
II.n.l Lokalna poio. ila - { obvestila - Ili .111 kulturna oddaja Moida   vas l,i>
zanimalo Kal ie novega! v Prod liki iti kas,1 m plošči RTV l.iubliana
Sobota •
Ki ni Lokalna pmo. 1L1 - i obvisi da I', »n Kam danes m jutri — Jugoioii vam! predstavila Morda va-
bo zanimalo
Nedelja;
I I 03 Mi pa nismo s,- uklonili   -     Koleilai   važne|sih j d.iLfoilkov iz preteklosti  - j i Reklame      Nedeljska km | 'mka   -   ..bvesitla   -   12 00 ICeslilk. Molila   vas b,.|
i zaiiltualo
i
Ponedeljek:
I KilC!   Lokalna   po-oi da •obvestila Ki (O    Poni '
[deljkov   -porini  pregled 1 Morda  va-  bo zanimalo -Mlllilte   t   narodnimi   pes ;
1 minil Torek:
IO O!   Lokalna poročila
( ll.vesida K. !n ( l.ldaia
: za mlad.-       Morda I as bo I
, zanimalo
• -" <:
Sreda
1 Ki (l.l   Lokalna poročila Obvestila Ki tO Stopi
jzelena Im*  -  Morda vas I...
' zanimalo
ICetrtck.
Ki Ol   Lokalna poročila
I Obvestita       Kito Po do I
I inače za vas Morda vas I bo zanimalo
Vodoravno: 1. ko se napravi korak, 8. izdelovalec krst, 14. fabrika, 15. žensko ime, Ota, 17. afriško črnsko pleme v Nigeriji, 18. puščica, 20L ski Športnik, najviSja karta, 21. država na jugozahodni obali Južne Ai^ 23. klic po telefonu, 24. ako, 25. Stevan V. Todorovid, 26. števnik v slovne umerjeno, enakomerno gibanje kakih elementov, 31. malopriden, matadl človek, cape, 32. oznaka gramofonske plošče 33 obratov, long pir. | domača vodna pernata žival, ki daje meso, perje in jajca, 35. mamilo, po? mlečni sok nezrelih makovih glavic, 37. Oskar Danon, 38. ljubljanski ds* igralec, Janez, 40. žargonski izraz za zagozdo, klin, 42. advokat, 45. onu-ribonukleinsko kislino,  46.  znak  za  kemično prvino  natrij,  48. «*§ germanski mitologiji, 49. antično mesto v nekdanji Miziji, Mali Ar> alpski vrh v švicarskem kantonu Graubunden, 52. Atlantski ocean, 55.*§ razcveta, 56. skrajšano ime za razvpito nemško tajno politično polici f krepilo, ojačevalo, 60. F)ripev. ponavljanje besed ali stavkov, verzov, M koncu kitice, 61. hrvaški kipar, glavni mojster portala trogirske kater iz 1420.
Navpično: 1. toplokrvna žival, pokrita s perjem, ptica, 2. junak anfMl ljudskih balad. Hood, 3. razvojni proces, 4. avtomobilska oznaka za Sfl^ff 5. rastlinsko steblo, sladkorna rastlina, 6. jezero in kanadska provatfl severni obali Velikih Kanadskih jezer, 7. v glasbi pojoč v govorni oNi debela palica, 9. majhen rt, 10. prislov drugače, po navadi, čeprav, 11. p* Anton Ingolič, 13. rjav konj ali vol, 16. naduha, težka, kratka sapa, iS vetrov v grški mitologiji, 22. lošč, posteklina, 25. moško ime Stank pripovedna pesnitev, epos, 28. vrsta dvigala za transportiranje peska, pre^ ipd., 30. ime naše popevkarice Kohontove, 33. širna travnata planit«1 stepa v ZDA, 35. naokrog, okoli, 36. krvoločna, tigru podobna progasta r« družine mačk, lepard, 39. 2aro Tušar, 41. suita Rimskega-Korsakova 1 štiriindvajsetih ur, 44. avstralski medvedek vrečar, 47. najvišje «^ Evrope, 50. kraj na polotoku Pelješac, luka na koncu Stonskega kani> Anatole Thibault-France, 53. Beotijec, prebivalec Aonije, 54. velika, *i širša, odprta lesena posoda, 57. znak za kemično prvino selen, 59. del >-* Butterflv . .-čo-San.
Rešitev nagradne križanke z dne 9. februarja: 1. strnad, 7. kolaps, 13. veletok, |$ n?*,*
18. sanica. 20. obela. 21. test, 23. apeli. 25. adur. 2«. kavovec. 28. DD. 30. sto. 31. Kotan i. 34. Burri. .3ti. liktor. 39 ara. 40. PO. 42. ikravec. 44 Laba. 4H. objem. 48. Elea. S«. eno(a jj
54. LR. 55 tolkalo. 57 aleluja. 59. Starič. 60. orobek.
Prejeli smo 105 reAitev. Izžrebani »o bili: 1 nagTado (70 din) prejme Mart« t>e*aiaa
88. «4270 Jesenice. 2 nagrado (60 dinl prejme Leopold Stamulak, Naklo 107. 64202 Nakkv I do (50 din) prejme Milka Lebar. Sp. Bitnje 15.64209 Zabnica. Nagrade bomo poa|ali po pote
Rešitve pošljite do srede, 21. februarja, na naslov: Glas Kranj. Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nii
60 din. 3. nagrada 50 din.
Prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik)
NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO REGALOV IN SEDEŽNIH GARNITUR.
Kredit brez porokov do 50.000 din -
1 0-odstotni polog.
Se priporočamo
oq
d96_E0P
,,8l
KRANJ
o°
V teh dneh v omejenih količinah v prodajalni Gorenje Kranj
— Prešernova li
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje
z n. sol. o.
TOZD Opekarne Kranj, bo. o.,
S t razišče, Pševska c. 18
GRADITELJI:
nudimo vam na anem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo,
opečr.e in betonske zidake, opečni montažni strop »NORMA« dimnike TO-MO-DI
NORMA strop
— je  montažen, čas gradnje minimalen
— je lahek in enostaven za montažo
— je v modularnih merah
— je kvaliteten in poceni
— dobra  toplotna  in zvočna izolacija
— spodnja površina stropa je v celoti opečna
Obveščamo vas, da imamo na zalogi zidak, zato pohitite z njegovim nakupom. Pravočasno si nabavite gradbeni material, da med gradnjo ne bo zastojev.
Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarne, Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel. 21-140 ali 24-567.
Se priporočamo!
agrotehnika j*
EXPORT - IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38
DO AGROTEHNIKA LJUBLJANA
TOZD Prodajna mreža
Gorenjska poslovalnica Kranj, Dražgoška 2
OBVEŠČA CENJENE KUPCE
da ima od 15 2. 1979 dalje odprto trgovino rezervnih delov v Dražgoški ulici 2 v Kranju.
GIP Gradiš Ljubljana
TOZD Lesno industrijski obrat Skofja Loka
vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje prostih delovnih nalog in opravil:
1. IZDELAVA ZAHTEVNIH ANALIZ
Pogoj: dokončana višja ali srednja šola ekonomske smeri s 3- oziroma 5-letnimi delovnimi izkušnjami
Poskusno delo traja 2 meseca.
2. UPRAVLJANJE TRAKTORJA
Pogoj: voznik motornih vozil F kategorije z 1-letnimi izkušnjami Poskusno delo traja 1 mesec.
3. OPRAVLJANJE
MANJ ZAHTEVNIH OPRAVIL v primarni predelavi lesa in mizarski dejavnosti
Pogoj: nekvalificirani delavec
Poskusno delo traja 1 mesec. Za vse zgoraj navedene proste delovne naloge se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vlože prijave do 5. 3. 1979 na naslov: GRADIŠ TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva c. 56.
AERODROM Ljubljana - Pula
Letališko in turistično podjetje Brnik
POPRAVEK OBJAVE
Komisija za delovna razmerja TOZD Brnik Aero-dromska dejavnost objavlja naslednje proste delovne naloge
1. VEČ VOZNIKOV C - GASILCEV
LIP Bled
TO, lasna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica
IMA NA ZALOGI VEČJE KOLIČINE SKOBLANCEV IN ŽAGOVINE
Interesenti jih dobijo brezplačno vsak dan od 6. do 20. ure, po predhodnem dogovoru z vodjem kotlovnice. (Telefon: 76-100).
Avto-moto
društvo
Radovljica
proda osebni avto
Zastava 750
leto izdelave 1975, po izklicni ceni 18.000,00 din.
Licitacija bo v nedeljo, dne 18. 2. 1979 v društvenem domu v Radovljici, Ljubljanska 19. Začetek ob 9. uri.
Kmetijska zadruga Skorja Loka
objavlja prosta dela in naloge
DELAVKE V MLEKARNI
Pogoj za nastop dela, ki je možno takoj, je zdravstvena neoporečnost.
Prijave kandidati dostavite tajništvu zadruge v 15 dneh po objavi oglasa.
Svet krajevne
skupnosti
Stražišče
objavlja dela in naloge za
UPRAVITELJA DOMA KS
Pogoj:
— višja ali srednja šola,
— organizacijske sposobnosti,
— moralnopolitične kvalitete.
Mandatna doba traja 4 leta.
Začetek del po dogovoru.
Osebni dohodki po pravilniku.
Kandidati, ki imate veselje do organiziranja raznih dejavnosti: od kulturnih, športnih, političnih in drugih, vključno z izgradnjo objektov, se javite pismeno z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa na gornji naslov, IS dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
Delavska univerza
TOMO BREJC Kranj
pričenja s tečajem za privatne gostince
v sredo, 21. februarja 1979, do takrat se še sprejemajo prijave. Informacije na tel. 21-243.
Tekstilna industrija
TEKSTILINDUS Kranj
razglaša prosto delo oziroma nalogo v razvojnem sektorju
opravljanje laboratorijskih del
Pogoji: — srednja strokovna izobrazba tekstilno-kemij-ske ali kemijske smeri — zaželene so delovne izkušnje. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj oddajo pismene prijave v kadrov« ski sektor v 15 dneh od objave.
civtomerkur
Ljubljana, Celovška 150
Trgovina in servisi, n. sol. o. LJUBLJANA, Celovška 150/IV
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
TOZD K. E. G. — prodajalna Jesenice
prodajanje tehničnega blaga
Pogoj: K V trgovske ali tehnične smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa kadrovski službi DO Avtomerkur, Ljubljana, Celovška 150/IV soba 420.
TOZD trgovska mreža v sestavi
Industrijskega kombinata PLANIKA Kranj
objavlja prosta dela in naloge
referenta za investicije
Pogoj:
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti mora srednjo izobrazbo gradbene smeri in 3-letne delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih.
Kandidat bo sprejet na 3-mesečno poskusno delo.
Prošnje sprejema kadrovski oddelek Industrijskega
kombinata PLANIKA Kranj v roku 15 dni po objavi.
triglav
Triglav konfekcija p. o.
KRANJ, Savska c. 34
objavlja oglas za dela in naloge
1. PREVZEM IN ODPREMA BLAGA v skladišču gotovih izdelkov
Pogoj: dokončana poklicna Šola trgovske smeri
2. ŠIVANJE ŽENSKE KONFEKCIJE (več delavcev)
Pogoj: dokončana poklicna šola šiviljske stroke ali priučene šivilje z 2 leti delovnih izkušenj šivanja Poskusno delo za objavljena dela in naloge je 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del, sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave.
Odbor za delovna razmerja pri
DSSSALMIRA
Radovljica
razpisuje proste delovne naloge in opravila KONTROLA KVALITETE PREJETIH MATERIALOV
Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— srednja strokovna izobrazba pletilske, predilske ali kemijske smeri in 3 leta prakse v proizvodnji ali laboratoriju.
Delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke .ned porodniškim dopustom.
Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi na naslov ALMIRA — Alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ul. št. 2 — odbor za delovna razmerja DS SS.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po prejemu sklepa o izbiri.
ZAHVALA
Ob boleči, prezgodnji in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame, tašče, sestre in tete
LJUDMILE ŠKOFIC
roj. Grintar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami, ji darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo za zdravljenje smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Petra Držaja, dr. Borutu Beleharju in sestri Ančki za obiske in zdravljenje med njeno težko boleznijo. Iskrena hvala g. župniku in g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Hvala tudi sodelavcem Iskre Kranj, Planike in I BI Kranj za poklonjeno cvetje, spremstvo in izraze sožalja.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Mirko z družino, hčerke Dragica, Milena, Danica, Majda, Marinka, Olga, Julka, Angelca in Milica z družinami ter ostalo sorodstvo.
Cerklje, 7. februarja 1979
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in dobrega očeta
STANETA COTMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni družbenopolitičnim organizacijam Šenčur, Krajevni skupnosti Šenčur, preživelim soborcem Kokrške čete, Občinskemu zboru ZB Kranj, krajevni organizaciji ZB Čirče-Planina in HS ter sostanovalcem Planina 22 in 23. Zahvaljujemo se vsem trem govornikom za poslovilne besede, pevcem DU. godbi in organizatorjem pogreba. Zahvala tudi zdravniku dr. Bavdku in zdravnikom ter ostalemu zdravstvenemu osebju
Kliničnega centra v Ljubljani.
Žalujoča žena Marica in sin Matjaž v imenu vsega sorodstva
Kranj, 9. februarja 1979
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
VALENTINA STENOVCA
p. d. Vavrgarjevega a ta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodmltorn, sosedom, znancem, podjetju SGP Gradbinec, Iskri in COft Dobrava. Obenem se zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje: ter gospodu župniku za pogrebni obred.
Vsem še enk^aViskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi!
Mavčiče
ZAHVALA
Ob boleči m nenadomestljivi izgubi naše devet najst let ne hčerke in sestre
LUCIJE VALANČIČ
učenke poklicne šole ŠC Iskra Kranj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence in jo spremili na njen poslednji dom. Po sebna zahvala zdravstvenemu osebju hematološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani ter Urški Orne j c za lajšanje bolečin na domu; mladinski organizaciji krajevne skupnosti Jofit, pevcem ter duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki sle nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami'
Žalujoči: ata, mama, sestre: Ani z možem, Mira, Kina. teta KranČiftka « sinom Francem in
ostalo sorodstvo
Planica, 11. februarja 1979
MALI	telefon
OGLASI	23-341
PRODAM
Prodam KUHINJO. Ogled v popoldanskem času. Ambrožič Francka, Sp. Gorje 144 .963
Prodam termoakumulacijsko PEĆ, 4 kvv. Telefon 26-397 - dopoldne 985
Prodam 1500 kg dobrega SENA. Hopret, V oglje 94 986
Prodam semenski KROMPIR »sertema«. Fajfar Franc, Cirče 18, Kranj 987
Prodam rabljen KAVČ, otroško POSTELJICO z jogijem in dnevno OMARO. Jezerska cesta 33 988
Prodam semenski KROMPIR ves-na in ŠROTAR za mletje vseh vrst žita in celih storžov. Voklo 44 989
Prodam KRAVO za zakol ali rejo. Zaplotnik Jože, Zg. Veterno 1. Tržič
990
Poceni prodam rebljen. kombiniran otroški VOZIČEK in opremljen KOŠEK. Babnik, Reteče 46, Skofja Loka »»I
Prodam rabljen električni SJ E-DILNIK. Krničar Mirni, Koroška c. 16 992
Prodam HSR - 48, dva boxa, GRAMOFON Tosca Hi-fi, stereo SLUŠALKE; 7500 din. Tel. 21-480 — popoldan s 993
Poceni prodam starejši TELEVIZOR Grundig. Avbelj, Planina 32
994
Prodam rabljeno KOSILNICO Olimpia, široko 110 cm s krožno žago. Smokuč 23, Žirovnica 995
Prodam KROMPIR igor, KORENJE, REPO, JABOLKA in HREN. Dobi se v soboto in nedeljo v Olšev-kull 996
Prodam 300 kosov nove cementne strešne OPEKE (folc). Olševek 65. Preddvor 99/
Prodam malo rabljeno, belo kopalno KAD, peč oziroma podstavek za bojler, električni radiator na koleščkih na olje ali vodo. Obid, Pod-nart, Gobovci 7 998
Prodam 5()-litrski kotel za žganje-kuho s pečico in steklenicami (baloni), Zg. Bitnje H) 999
Prodam »PUNTE« in LATE za -kozolec. Pipanova 5, Šenčur 1000
Vibracijsko mizo 1000 mm z možnostjo regulacije vibracij. 3(X)-litrski betonski mešalec in drugo opremo za izdelovanje betonskih elementov, vse novo. prodam. Tel. 064-23-044. po 19. uri 1001
Prodam zimski KROMPIR igor. Lahovče 47, Cerklje 1002
Prodam PRAŠIČKE. Rozman, Breg ob Savi 9 ^ »()0;*
Prodam levi vzidi jivi ŠTEDILNIK, nova nerjaveča VRATA za kmečko PEC. večjo količino semenske GRAHORE in OVSA ter PRAŠIČA za zakol. Hraše 5, Smlednik
1004
Prodam komplet tračno ŽAGO za žaganje hlodovine. Velesovska 25, Šenčur r ;
Prodam pomivalno KORITO, delavni PULT. kombiniran ŠTEDILNIK, zidno OMARICO z bojlerjem in HLADILNIK. Ažbe. Kidričeva 45. Zlato polje. Kranj !(*H>
Prodam tri mesece staro samičko »Basset - Hound«. odličnega legla i tampion). Telefon 44-510 1<H)'
Prodam otroški VOZIČEK - av-tosedež in ŠTEDILNIK Kuppers-busch.   37 eni.   'Trpina   Ignac ml..
Mandelčeva 12, K rani "j08 Prodam šivalni STROJ Lada. dobro ohranjen. Golniška II, Kokrica
1009
Prodam ve«1 jo količino dobrega SENA Rakovec Ivan. Dolenja vas 30. Selca 1)10
Prodam KRAVO s teletom in koso ter tirolske prste za Mortelnovo kosilnico. Hafner Franc. Zabnica 3j
Prodam nova garažna vrata 230 x x 235 c m svetlobne mere ter tri OKNA 70 x 90cm z okenskimi mrežami in poikni za vikend: in lahki gumi voz na peresa. Jošt. Naklo ^
Prodam   PRAŠIČA   za   zakol in JEČMEN za krmo. Zapoge l2,Vjj ice . »L2TI?
Poceni prodam zakonski I ya i *"*• 1,31 / zimnicama in vzmetnicama. Ogled v soboto in nedeljo Stefetova št 35 1,,H4
Prodam   skoraj   novo spalnico
Nika Vprašane dopoldan [>o telefonu 23 173 "•'
Prodam KRAVO po talitvi. Polj-ttca5.Zg.Gorje.Bted ,J°,e
Prodam mlado K KAVO »ciko«, brejo sedem mesecev. Kopnvnik
■>   i liti t
Bohinj ,
Ugodno prodam nerabljena avo-krilna GARAŽNA VRATA ter sta
rinsko POHIŠTVO Interesenti naj se ZglasijO pri Kranier. Prešernova _»s Bled <><t 18 ure dalje. ""n Ugodno prodam KOSILNICO HOS / obračalnikom maraton. I rf-
plat. Zii-omiu a 17 "'J*0
Prodam C1STKKN0 /a gn.uevko ITool ... enoosno PRI KOLU    ( P-kucnik) TenetiAe I,' bolnik
,.,,,<,.,,„ nji/arski P L/K AH l*'«<
nMr.fHne/., Poh-.ra II. Zg Oone
Prodam skoraj novo 12t*Wv klavirsko HARMONIKO. CesT*3 dinarjev. Kolman, Begunje 11 J*
Ugodno prodam starejšo. -no, dobro ohranjeno SPALaW. Korsič, Kranj, Primskovo, "a-J* ulica 4/a *c
Prodam   skoraj   nov kr* ŠTEDILNIK na žaganje' star** den ŠTEDILNIK in neuporv^ PECI na olje. Masterl. Zg. Brr—
Prodam  150 kg težkega PE" »i
CA. Pšata 2 "P Izredno ugodno prodam anajF ran   ŠTEDILNIK Gorenje elektrika). Mavčiče 55. tel
C 1
Prodani 190 kg težkega PRA? * za zakol. Cešnjevek 28, Cerkl*
Prodam KRAVO, ki bo ^ 1 tretjič telila. Ambrož 6, Cerkt* ^
Prodam polovico KRAVE ? ^ ŠICA za zakol in domači DESKE za napušč, rabljen* * za  betonske  opaže  ter eltt" ^ ŠTEDILNIK. Praprotna po Cerklje
Prodam mlado KRAVO, sa* ^ ko s teletom (lOOke) ali mM: Zalog 17, Cerklje
Prodam BIKCA za rejo.0«, vek 8, Cerklje
Prodam sedem tednov su«" Vj ŠICKE. Zalog 43, Cerklje r>
Prodam 130 kg težkega PR& r za zakol. Dvorje 45,_Cerklje K!'
Prodam več od 25 do 30 u > *V PRAŠIČKOV.  Zalog  35. &
dežurni veterino:
OD 16. 2. DO 23. 2. 1979 dr. Cepuder Bogdan, vet. speč, Kranj, Kan 23, tel. 22-994 J Rudež   Anton, dipl. Kranj, Benedikova fi/«j 23-055 za občino Kranj Pipp Andrej, dipl. vet, Loka, Partizanska 37 60-380   za   občino Šl Loka
Vidic Franc, dipl. v senice, J. Šmida 21 82-109 ali 81-288 za* _ Radovljica in Jesenice
Dežurstvo se prične ob 14* popoldan in traja do 6. zjutraj naslednjega dne tralna dežurna služba Kranj, telefon 25-779 neprekinjeno.
Prodam OBRAČALNIK seno. Lahovče 65, Cerklie
Prodam TRAVNIK v bli*fe netiš in kupim rabljeno REPV ^ NICO, lahko na ročni a pogon. Naslov v oglasnem«
Prodam KRAVO s telet sovče 15, Komenda
Prodam trinajst meseca BIKA ali menjam za KRV sta na Klanec 9, Kranj
Prodam BIKA in kumm KROMPIR. Ribno 27. Bled
Poceni prodam  FOTO Ar' Zenit EM še v garanciji menjanja objektivov. 3 lomer. Ogled od 15. do 17* har. P red osi je 107
Prodam težko KRAVO -ko s tretjim teličkom ali mlado za zakol. Traven Fnv* burga 23, Smlednik
Prodam klasične RADIA* različnih dožin. Živko Lev tar. Maistrov trg 9, Kranj
Prodam 280 kosov s\-strešne OPEKE »trajanke* Gorje 149
Prodam termoakumula.i aeg. 6 kW, in RADlo s ka< Grundig. Zg. Duplje 20
Prodam tri leta staro K čistokrvno Iipicanko. .Ja*v Breznica 19, Žirovnica
Prodam KRAVO, ki ^ drugič telila. Dornik. P00V . * Zg. Gorje
Prodam KRAVO, sin-bo čez tri mesece drugič tel: nje Gorje 28
Poceni prodam strvšk špičak. Praše 26. tel.: 40-4J95
Prodam KULTI V A TOK (pialija in hlevski  GNOJ • Bela 21
Prodam KRAVO v dcvcM in brejosti. Tišler. Lom H
Prodam TRAKTOR D***-dobrem stanju. .Sp. Brnik 4,
Ugodno prodam devet teJ> re rjave JARCKE. Zore Vf Pirniče 116. Medvode
Prodam dve visoko bi simen talki. Orehovi je l.i. k
Prodani enajst mesece* -LIGO Mlaka 21
Prodam športni VOZICtf čeva7. Kranj stanov anu .»
Prodam kombiniran ŠTK (2 plin. 2 elektrika). Zej0 (jfefc njen. Ogled popoldan Prvš*~ la. Alpska c. 54. Lesce
== KUPIM j^g
Kupim okrogli (hlode) I les    /a    i»strešjt. loimp«
Ostrešje
Kupim    enofazni ^ Failar. Vopovlje 21. Oerkli«
a.
_Klupin
)im stare Jesene  KIPCE in IE, lahko močno poškodova-Linhart, c. v Rožno dolino 20, 'J*bljana 7(K) Kupim uproraben ali neuporaben 'OPED na eno ali dve prestavi. Te-ro»,St. 49-149 1019 Kupim rabljene DESKE za beto-inje. Kapler Ivan, Zg. Bitnje 10
VOZILA
rodam ŠKODO 1000 MB, v voz-^»n stanju, registrirano. Ovsenik, °ljće 11, Begunje na Gorenjskem
1087
prodam  dobro   ohranjen PEU-»I-OT304. Ogled vsak popoldan od l-  do 18. ure. Jenko, Sp. Otok 15, <*dvin 10HH Prodam   ZASTAVO 750, letnik 1. potreben manjšega popravila, OT0R za Renault 4 in razne dele. ^lan. Zapoge 11, Vodice 1089 Ugodno prodam ZASTAVO 750. ~£strirano do decembra 1979. Rokovo naselje 19, Radovljica, telesi 75-524 1090 I Prodam skoraj nov KOMBI 435 K. ^slov v oglasnem oddelku. 1091 Prodam »SPAČKA«, letnik 1973 ?- Bitnje 25, tel.: 21-311 1092 Prodam dobro ohranjen PZ 125, -*»ik 1974. Knap Jože, Nartniko-KranJ' t€,-: 24-456 1094 Prodam   osebni   avto VVART-RG. Ogled v petek in soboto od Ure dalje. Praprotnik, Janeza Pu-rja 6 drugo nadstropje, Kranj, ^nina 1095 ^rodam BMVV 1602. Srednja Bela preddvor 1096 ^Prodam ZASTAVO 750, starejši ITJc.   brezhiben,   registriran do ^.januarja 1980. Oman Darij, Be-^gikova 16, Kranj, tel.: 23-624 1097 »rodam AUDI  100, letnik 1974, ^voženih 159.000 kilometrov. Tele-^61-054 1098 *^rodam razne dele za R-8 ugodno. at Duplje 41 1099 , P rodam FORD 17 M, letnik 1970. }>b. Nadižarjeva 7, K ran j       11 (K) Hrodam ŠKODO 100, letnik 1973, strirano do novembra 1979. Ko-Marija. Cankarjeva ti. Radov-a 1101 godno prodam starejšega »FlC-.      celega ali po delih. Vodnik, vnikova I. Kranj (Orehek) 1102
rodam NSU 1200 C po generalni. *^nik Miha, Predoslje 6.
»■-prodam dobro ohranjeno ZASTA-750. Sutna 47, Zabnica 1021 J^ujno poceni  prodam ŠKODO MB po delih. Telefon 22-944/23 ■ dopoldne ali 21-819; Bavdkova 30, \*nj 1022 prodam  ZASTAVO   750, letnik w, registrirano do oktobra, motor generalni, za 8.000 din. Škaper, »enje 58, Tržič 1023 Prodam karamboliran FIAT 850 rezervne dele. Tonejc Jožica, Go-3, Radovljica 1024 Prodam MOTOR Tomos 15 SL. -5nik 1979. Štern Miran, Šmidova - Circe 1025 Prodam MOTOR SL 15. Gostan, \*d 18, Cerklje 1026 • Prodam NSU Prinza 1000 po delih celega. Ogled popoldan od 14. do ure. Matanovič Tomo, Savska ^ta .54. Kranj 1027 fSupim AVTO na potrošniško polilo. Ashamalla, Naklo 105 1028 ^Prodam ZASTAVO  1500. letnik
i,' * Ogled popoldan. Milje 32. Šen ^r- io'><
Obrtno podjetje za popravilo tehtnic TEHTNICA Kranj, Benedikova 1
razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev proste delovne naloge in opravila
vodenje finančnega in materialnega knjigovodstva in ostala računovodska dela
RAČUNOVODJO Pogoj:
višja ali srednja ekonomska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj  v računovodstvu.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in z opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
v   Kranju.   Ponudbe   na naslov: MONTING. tel. 26-166 ali 26-171 Študent išče SOBO v Kranju Šifra: Nujno 1106 Nujno iščem SOBO v Radovljici ali okolici. Sever Aleksander. Gobov-ci 9, 64244 Podnart 1038 Mlada družina išče GARSONJERO ali  ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod: Hitro
1039
Menjam ENOSOBNO STANOVANJE (46 kv. m) na Planini za enosobno ali manjše brez balkona. Anica Pire, Veljka Vlahoviča 5/III
1040
Iščem SOBO ali ENOSOBNO stanovanje, po možnosti opremljeno. Šifra: Pošten 1041
Dve medicinski sestri iščeta opremljeno sobo s kuhinjo ali samo opremljeno sobo z uporabo kopalnice, po možnosti s posebnim vhodom v Kranju. Informacije cel dan na tel.26-911 1042
POSESTI
Za obrt oddani dva prostora, garažo in sanitarije — vse povezano (40 kvadratnih metrov) Ponudbe pod. Ob Škofjeloški cesti. 1107
V najem vzamem starejšo HI SO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1108
Prodam dvosobno STANOVANJE. Ogled popoldan. Ivšič. Guh-čeva 1 914
V najem vzamem GARAŽO. Plačam eno leto v naprej. Informacije po tel. 25-654 1043
Prostor primeren za malo mizarsko obrt, vzamem v najem. Trofazni tok obvezen. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Glasa, z oznako: Igrače 1044 Prodam zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Jakša, Predoslje 118
ZAPOSLITVE:
prodam ZASTAVO
/7 Luže 31, Šenčur
^ORD 12-M, »j prodam
Prodam avto ZASTAVA 101, let-avgust 1972. Pogačnik Anton, v Dobrava 27, Kamna Gorica 1032 ^godno prodam RENAULT 4, v ^nem stanju, celega ali po delih; w^j po generalni.  Pogačnik, Žarnica 1/b. Žirovnica 1033 prodam LADO SL. letnik 1976, v voznem stanju. Ogled vsak dan od ure dalje. Slabe. Godešič 112, ^fJaLoka 1034
STANOVANJA I
SOBO s posebnim vhodom uporabo kopalnice v Kranju ali gnei Šifra. Posebni vhod 1103
Podjetje MONTING išče enoin-
J-.ali dvosobno STANOVANJE.
^fiinja ni obvezna. Stanovanje je
zeleno na področju "Kranja ali nJ' okolici; do 15 km. Ponudbe naslov MONTING   - Kranj, fer*ka cesta 41 ali na tel. 26-166.
J"l 1104 riženirka zaposlena na plinovodu
Kenije išče SOBO z eno posteljo, s tralnim ogrevanjem in kopalnico
101.
1029 letnik 1030
letnik 1967, garaži-Sušnik, Blejska c. 3, 1031
Iščem varstvo za 2-letnega otroka na Planini, vsak drugi teden od 14 do 18. ure. Informacije ta teden dopoldne, drugi teden popoldne: telefon: 22-694 1112 Popravljani vse vrste hladilnikov. Telefon 60-801 904
V redno delovno razmerje sprejmem ORODJARJA ali »preciznega« MEHANIKA. Plača zelo dobra. Stroški prevoza na delovno mesto povrnjeni. Možnost zaposlitve takoj. Peter Avbelj. Bled, Kajuhova 23 90; i
Zaposlim kvalificiranega ali pol-kvalificiranega PLESKARJA. OD po dogovoru. Rihtaršič Jurij. Gol-niška 13, Kokrica—Kranj 908
V uk sprejmem VAJENCA Viš-nar, UMETNA OBRT Jesenice, Murova 6, tel. 81-557 977
ŠIVILJSTVO Klakočar. Sr Bela 41, Preddvor sprejme ŠIVILJO ali delavko, ki ima veselje do Šivanja, i/, okolice Preddvora. Informacije vsak dan po tel. 45-016 979
Ce želite  imeti hitro popravljen pralni stroj, se oglasite na naslov Pegan I.juho, Zupanova 5, Šenčur
1035
Frizersko vajen ko ali vajenca išče Frizerski salon 'I ('ran Miha. Naklo 161. tel. 47-234 1036
Hitro in kvalitetno vam popravim pretečen N-litrski kotliček znamke Tiki. Po možnosti lahko tudi zamenjam z novim. Menjam tudi grelce in termostate Šifra: Tržič z okolico
1037
J*d«ja CP Glas, Kranj, Ulita MoA. Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski *»k Kranj, tisk: Združeno podjetje čudaka pravica. Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredniAtva in Oprava lista: Kranj, MoAe Pijadeja • - Tekoči raćun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31 »9» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 23-341. urednico 21-835. novinarji 21-860, malo-*'£l««ni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, Polinna 150 din. cenn za 1 Atevilko v kolportazi 4 dinarjev. — OproAče-n" prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
OBVESTILA
GRADITELJI: priskrbite si pravočasno gradbeni material za vašo hišo. Ne čakajte gradbene sezone. Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo. Vso opeko vam dostavimo na dom po konkurenčnih cenah. Vse informacije vam nudi SMOLEJ ANDREJ, Kranj, Opreš-nikova 15, (na Klancu — Primsko-vo), tel. 25-579 561
KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA. Staneta Žagarja 5, (80 m od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in usnja, strokov-
no in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto od 8. do 18. ure, inž. B. Zoreč 901 KRANJČANI! Pooblaščen servis z najmodernejšimi sredstvi vam nudi usluge na dom. Čiščenje tapi-soma, preprog ipd. za družbeni sektor. Tudi po celi Gorenjski. Informacije od 14. do 20. ure po tel. 22-043
• 902
= PRIREDITVE
ZSMS Gorice vabi na oddajo SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO, ki bo v soboto, 17. februarja ob 16.45 v domu kulture na Golniku. Vstopnice so v predprodaji v trgovini v Goricah. Vljudno vabljeni!
GD KOKRICA prireja v soboto, 24. februarja, in v torek, 27. februarja, veliko pustovanje. Igra skupina SELEKCIJA 1109
TVD Partizan Gorenja vas priredi v soboto, 17. februarja, PLES od 20. do 1. ure. Igra skupina AMARO 1110
DISCO PLES vsako soboto v gostilni ZELENICA v Žirovnici 1111
.19.STRAN GLAS
VSAKO NEDELJO OB18h PLES VSORI		
		
		
Prosim poštenega najditelja registrske tablice KR 700-84, da jo proti nagradi vrne na naslov Srednja vas 35, Šenčur 1047
TVD Partizan Ljubno vas vabi vsako soboto ob 19. uri na PLES Igra SELEKCIJA. Vabljeni! 1117
NAJDENO
=CESTITKE
Katarini in Valentinu Markel iz Kranja iskreno čestitajo za praznovanje vnuki in pravnuki. 1046
KR 7rw,'«fu rfg'strsko TABLICO KK-700-84. Visoko 66, Šenčur 1115 Na kokrškem mostu sem našla žensko uro. Dobi se pri Mežek Anici, Zadružna 6, Kranj 1048
OSTALO
IZGUBLJENO
Izgubil se je svetlorjav PES, kosmat, močan, sliši na ime Runo. Ce kdo kaj ve o njem, naj sporoči Pavlin Mariji, Sp. Duplje 85 1113
Od tovarne Sava do Milj sem 12. februarja 1979 izgubila PRSTAN s kamni "z vgraviranim imenom Stane in datumom 3.4. 1975. Poštenega najditelja prosim, če ga vrne Ajdovec Milici, Milje 34, Šenčur
Starejša ženska išče kmečko dekle'-za družabnico. Ostalo po dogovoru. Pod: Pomlad 1116;
Podpisani Janez Zemva, stanujoč na Ovsišah št. 4 pri Podnartu, prekli-cujem neresnične besede, ki sem jih izrekel 12. januarja 1979 v bifeju Društva upokojencev v Podnartu o Ivanki Treven iz Ovsiš št. 36. Te neresnične besede obžalujem, Ivanki Treven pa se opravičujem in se ji zahvaljujem, da odstopa od nadalj-nega postopka. 1049
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, strica in svaka
ANTONA PRISTOVA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskali v času bolezni, nam pomagali v težkih trenutkih, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njegovim nekdanjim sodelavcem; gasilcem gasilskega društva Koroška Bela za častno stražo in ostalim gasilskim enotam za spremstvo ter govornikoma zveze borcev Javornik — Koroška Bela in gasilskega društva. Hvala tudi dr. Alojzu Novaku, ki mu je v zadnjih trenutkih lajšal bolečino.
Vsi njegovi!
Potoki, 2. februarja 1979
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene,
mame in stare mame
ANGELE LOKAR
Božičeve mame s Primskovega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, ji darovali cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Janez, sin Janko, hčerke Angelca, Ivanka, Marica in Anica
z družinami
ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete
MARIJE LOTRIČEVE
iz Kranja, Šorlijeva 37
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji z obiski lajšali zadnje mesece življenja, osebju doma dr. Janka Benedika v Radovljici; vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli poslovilne besede. Posebej smo hvaležni sosedom njenega rojstnega doma v Draž-
gošah za nesebično pomoč.
Žalujoči sorodniki!
Kranj, 8. februarja 1979
ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega
STANETA ZAROTNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna hvala vsem sosedom in tov. Škr-jancu za nesebično pomoč, sodelavcem in prijateljem iz oddelka SET tovarne LTH, oddelka konfekcije >ave Kranj in Mesni izdelki Skofja Loka; številnim gasilcem in praporščakom iz devetih gasilskih društev, govorniku Kuraltu iz Zabnice in Kreku iz LTH za ganljive besede ob odprtem grobu ter g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi!
Dorfarje, 31. januarja 1979
Pred dograditvijo
pokritega kopališča
V prvi fazi izgradnje jeseniškega zimskega bazena so nabavili plastično školjko ter postavili garderobe in sanitarije — Dokončna izgradnja kopališča, ki naj bi jo sklenili pred koncem 1978. leta, bo predvidoma veljala 2,13 milijarde starih dinarjev — Potrebna bo uskladitev investicijskih programov samoupravnih interesnih skupnosti na ravni občine s potrebami občanov in zmožnostmi gospodarstva
Jesenice — Z družbenim planom razvoja jeseniške občine v obdobju 1976— 1980 je načrtovana izgradnja pokritega kopališča na Ukovi. Prvotno je bil izdelan načrt za okrog 4000 kvadratnih metrov veliko kopališče. Ker ni bilo realnih izgledov za uresničitev tako zahtevnega načrta, so pripravili cenejšo različico, ki omogoča tudi etapno izgradnjo. Doslej, v pripravah na X. balkanske igre v skokih v vodo 1978. leta. so ob sedanjem odprtem olimpijskem bazenu zgradili garderobe in sanitarne prostore. To predstavlja skupaj z nabavo 25 metrov dolge in 13 metrov široke plastične školjke za novi bazen uspešno izvedbo prve faze izgradnje pokritega kopališča. V naslednji fazi pa načrtujejo postavitev nove stavbe in vgraditev plastičnega bazena. Ob tem bodo zgradili tudi  toplovodno  izmenjevalno po-
»Javorov list« za vse
tabornike
Bled — Preteklo soboto in nedeljo so se na Bledu sestali predsedniki republiških in pokrajinskih taborniških zvez. Prva seja v novem mandatu je pomenila pripravo za sejo predsedstva konference Zveze tabornikov Jugoslavije, organizacije, ki ima že več kot 200.000 članov.
Na sestanku, ki ga je vodil predsednik Zveze tabornikov Jugoslavije Zdravko Krvina, so poleg tekočih problemov obravnavali tudi program dela konference in njenega predsedstva v letošnjem letu. Novi poslovnik predsedstva poudarja zlasti kolektivno odgovornost za delo v organizaciji. Dobršen del časa je bil posvečen tudi izdajateljski dejavnosti, saj je Zveza tabornikov Slovenije predlagala izdajanje skupnega glasila jugoslovanskih tabornikov. Predsedniki republiških in pokrajinskih taborniških zvez so se dogovorili, da bo skupno glasilo »Javorov list« povezovalo vse jugoslovanske tabornike. Omogočilo bo večjo izmenjavo izkušenj, hkrati pa bo krepilo bratstvo in enotnost med narodi. Dogovorili so se tudi o programu skupnih akcij v letošnjem letu. ki bo v znamenju jubileja Zveze komunistov Jugoslavije in 60-letnice SKOJ.
M. V.
DEŽURNI NOVINAR: 21-860
Beograd — Jugoslovanska vlada pozdravlja spremembe v Iranu in priznava novo vlado premieia Mehdija Ba/.argana ter zlasti njeno politiko neodvisnosti in neuvrščenosti
Krajfujcvac — S plenarnim zasedanjem sije v Kragujevcu začelo II. srečanje samn-upravljavcev Kdeči prapor. Z minuto molka so udeleženci počastili spomin na Kdvarda Kardelja. 0 njegovem liku |e spregovoril predsednik odbora letošnjega srečanja Peter Stambolić.
Peking — Kitajski tisk obtožuje vietnamsko vlado za nadaljevanje vojaškega izzivanja na njeni meji. Vietnamski vojaki so po trditvah Kitajcev napadli kitajski vlak, gram carje, več čet pa je vdrlo na kitajsko ozemlje
Ravalpmdi — Ponovna formalna razprava v zvezi z izvršitvijo smrtne kazni nad bivšim pakistanskim premierom A lijem Butom bo 24. februarja, ko bo sodišče odloČilo, ali sprejme priziv zagovornikov in ali upošteva apel svetovne javnosti. Skoraj vsi vodilni državniki sveta so namreč v minulih tednih poslali pakistanskemu predsedniku Ziau (II Haku pozive, naj pomilosti bivšega premiera.
Vreme — Na Gorenjskem je v Kranjski gori, Martuljku, na Voglu in Krvavcu ugodna smuka in tudi naprave obratujejo Meteorologi za danes napovedujejo oblačno vreme, v presledkih bo padal dez in sneg.
H. J.
stajo ter sedanje filtre povezali z novim omrežjem.
Nujnost dograditve kopališča na Jesenicah narekujejo zlasti potrebe po prostoru, v katerem bi imeli občani možnost za množično, aktivno rekreacijo med celim letom. Sedanji letni bazen namreč omogoča le kratkotrajno uporabo. Pokriti bazen bi vsekakor koristil nekaterim občanom tudi iz zdravstvenih razlogov, prav tako pa bi služil za uspešnejše izvajanja telesne vzgoje s šolsko mladino ter za nadaljnji razvoj plavalnega športa.
Da bi druga faza izgradnje pokritega kopališča na Ukovi čimprej stekla, sta jeseniška telesnokulturna skupnost in Plavalni klub z Jesenic pred dnevi sklicala sestanek o pripravah na izgradnjo. V navzočnosti predsednika Plavalne zveze Jugoslavije Romana Albrehta in nekaterih družbenopolitičnih delavcev iz jeseniške občine so udeleženci sestanka pregledali dosedanje priprave, v katerih so bili izdelani idejni projekt, osnovni elementi investicijskega programa in finančna konstrukcija z obrazložitvijo izgradnje. Sledil je dogovor za uspešno izvedbo izgradnje, v katerem so tako telesnokulturni kot družbenopolitični delavci podprli prizadevanja za dograditev pokritega kopališča. Ob tem so slednji poudarili, da bo ta prizadevanja treba uresničevati v skladu z danimi možnostmi.
Stroške prve faze izgradnje pokritega kopališča, ki znašajo 500 starih milijonov, pokriva jeseniška telesnokulturna skupnost iz lastnih sredstev, denar za drugo fazo izgradnje pa bi morali zagotoviti s pomočjo združenega dela v jeseniški občini, saj predračunska vrednost teh del znaša skupaj z obrestmi za posojila 2,13 milijarde starih dinarjev."
Osnutek samoupravnega sporazuma o zbiranju sredstev za dograditev pokritega kopališča je že pripravljen. Kot predvidevajo, bodo na osnovi tega sporazuma v letošnjem in prihodnjem letu zbrali okrog 450 starih milijonov, s katerimi bi zatem najeli potrebna posojila. Ker bi morali z investicijskimi deli pričeti najpozneje maja letos, otvoritev bazena pa načrtujejo pred koncem 1980. leta, bo občinska konferenca Socialistične zveze z Jesenic še v tem mesecu poskrbela za usklajevanje investicijskih programov samoupravnih interesnih skupnosti na ravni občine glede na prioriteto potreb po zmožnosti gospodarstva.
S. Saje
Štirinajstič v strmine Karavank
Jesenice — Štirinajstič gremo na Stol, najvišji vrh Karavank, ki je soznačnica slovenskega življa to-stran in onkraj meje. Ob tem se spominjamo časov, ko so bile vse človekove pravice v posesti kapitalistov, ko so tudi naše narode prisiljevali k hlapčevanju. Misli pa nam še posebno uhajajo v čas, ko se je naše ljudstvo uprlo tiranom, ko je žrtvovalo mnogo življenja za dragoceno svobodo. Eden od dokazov, da je bila naša partizanska vojska trdno odločena pregnati sovraga, je bil tudi spopad jeseniške čete z Nemci 20. februarja 1942. leta na Malem Stolu, kjer je v neenaki borbi padel borec Jože Koder.
V spomin na te dogodke se bodo v teh dneh številni naši občani, od mladih do starejših, povzpeli v zasnežene strmine Karavank. Danes ob 8. uri krenejo izpred osnovne šole
Veleslalom obrtnikov in delavcev Gorenjske
Združenje obrtnikov občine Kranj organizira 11 3 1979 III obrtniški veleslalom, na katerem lahko nastopajo obrtniki in pri njih zaposleni delavci, upokojeni obrtniki in ožji sorodniki nosilcev obrti (mož, žena, otrok)
Pravico nastopa imajo tekmovalci v vseh starostnih kategorijah po razpisu, ki so ga prejela vsa združenja Gorenjske
Tekmovanje bo organizirano na smučišču Krvavca. Zadnji rok za prijavo tekmovalcev je 7. 3. 1979.
člane združenja obrtnikov občine Kranj pa še posebej obveščamo, da bomo dan prej, 10. 3 1979, organizirali obrtniški družinski veleslalom prav tako na smučiščih Krvavca
Prijave in vse podrobnejše informacije sprejema Združenje obrtnikov občine Kranj, Tomšičeva 14, tel 25-91 1
Agrotehnika v Kranju - Agrotehnika iz Ljubljane je imela doslej poslovalnico na območju Gorenjske le v Škofji Loki, t>d včeraj dalje pa jo ima tudi v Kranju. Včeraj opoldne je Agrotehnika Gorenjske (tako se izpostava za Gorenjsko imenuje) na Dražgoški cesti 2 v Kranju odprla novo poslovalnico s kmetijskimi stroji, rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deli za motoma vozila Zastave. Prodajalna v Kranju bo za kupce odprta vpondoljek. Interesenti lahko dobe informacije tudi na telefon 26-681. (jk) -Foto: F. Perdan
V današnjem pohodu »Po poteh Canki bataljona« bodo mladi šolarji iz jeseniške dovljiške občine obiskali Valvazorjev
na Koroški Beli in spomenika talcev v Mostah pri Žirovnici mladi iz jeseniške pa radovljiške občine. Ze tretjič se podajajo na pohod »Po poteh Cankarjevega bataljona«, katerega cilj je Valvazorjev dom pod Stolom. Tod bo ob 11. uri šolski mladini spregovoril eden še živečih borcev jeseniške čete Ivan Vovk-Zivan.
Ce bodo vremenske razmere ugodne, se bodo v soboto in nedeljo vzpeli mnogi obiskovalci iz domovine in zamejstva po poti od Valvazorjeve-ga doma proti vrhu Stola. Na pot, ki so jo uhodili in zavarovali alpinisti in gorski reševalci gorenjskih planinskih društev, se bodo prvi udeleženci od doma podali že ob 5. uri. Ob slabem vremenu pa bodo od Valvazorja krenili čez Zirovniško in Doslovško
planino do lovske koče pod in nazaj čez Zabreško planil Valvazorju. V tem primeru pričetek pohoda ob 7. uri.
Ob  Prešernovi koči Stolu bo v soboto in 10. uri krajša svečanost, govoril Stojan Valodi z J« 13. uri in 30 minut bo pri jevem domu v soboto govor ha Potočnik, v nedeljo Mežek.
Tradicionalni zimski Stol tako ne pomeni le bitke jeseniške čete z ok\.r in obujanja revolucionarnih iz narodnoosvobodilne boi tudi priložnost za telesne priprave občanov na obi movine.
CESTIŠČE -e- ŽELEZNICA ----DOSTOP k ^hcjoH
--DOSTOP izKORjT
-----POHOD r
—POHOD rt>
Porast cen od 11 do 13 odstotke
Tržič — Republiški komite za tržišče in cene je pripravil osnutek družbenega dogovora o ukrepih za izvajanje politike cen j)roizvodov in storitev v Sloveniji v letu 1979. O njem je v sredo razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine Tržič, podpisnik dogovora.
Letos se bodo cene industrijskih izdelkov povečale predvidoma za 11 odstotkov, cene na drobno za 13, cene storitev za 11 in življenjske potrebščine /a 13 odstotkov, m sicer v prvem tromesečju za tretjin«*, prav toliko pa tudi v drugem tromesečju in drugem polletju.
Pri tem so člani tržiškega izvršnega sveta menili, da bi morali cene za železniški in PTT promet limitirati, lo |e določiti najvišjo mejo, medtem ko se v elektrogospodarstvu po njihovem mnenju da poiskati tudi notranje  rezerve.  predvsem   /. boljšo
organizacijo in ekonomičnejslm poslovanjem, razen tega pa bi morali delavci v elektrogospodarstvu dosledno uresničevati politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov v skladu s pogoji, v katerih poslujejo.
Tržičani nameravalo sprožili tudi vprašanje pristojnosti določanja cen. Primer: za les določa ceno republika, za pohištvo /veza. Nujno je torej, da prihaja do neusklajenosti v oblikovanju cen. ki ga čutijo pred vsem organizacije žaru lenega dela.
pridelovalke in predel ova vto Za tržiško občino pa je tJ*£ i pomembno,   ali   se DrtsrtfVJ*
razširjeno reprodukcijo ceno ali ne, kar pa v d< točno opredeljeno.
Člani izvršnega sveta tudi da je odstotek dovoljenega nja cen komunalnih in obrtv ritev nerealen. Nesmiselno * reč   v   dogovoru   postavija< nizke odstotke povišanj, hi naprej ve, da bodo bodisi prek ni ali pa bo resno ogrožen* dukcija obrtnih in komun«!*, lovnih organizacij. Podobno U ni sprejemljivo predvidene stotno povišanje stanarin. * števaio program prehoda n* nomske stanarine.
Dogovor še določa, naj bi* lesa praviloma ne povečal*, "i sploh ni sprejemljivo, saj «•* skrbe z lesom oziroma drvmi*' ni krila stroškov dela.
Podpisniki dogovora nai seboj sodelovali pri uskl*. ukrepov in akcij za uresnnV pa dogovor ne pove o načinu-vanja.
Izvršni svet priporoča, tf uresničevanje sprejete ek«-stabilizacije in politike c«e enaki meri odgovorne tudj } zacije združenega dela. ki s' jMKlpisnice dogovora. je