L. N. Tolstoj Spokorjeni grešnik Živel je na soetu člooek sedemdeset let in vse življenje je preživel v grehih. Zbolel je ta človek in se ni pokesal svojih grehov. Ko pa je prišla smrt, se je v zadnji uri razjokal in rekel: >Gospodl Odpusti mi, kakor si odpustil razbojniku na križu!«. Komaj je to izgovoril, je odšla duša iz telesa. In grešnikooa duša je vzljubila Boga, verujoč d milost Njegovo, in prišla k nebeškim vratom. In grešnik je potrkal in pro-sil, da mu odpro ohod v nebeško kraljestvo. In zaslišal je glas izza vrai: itKdo si, člooek, ki trkaš na raj-ska vrata, in kakšna dela si iz-vršil v žioljenju svojem?« In odgovarjal je glas obtože-valca in naštel vsa grešna dela tega človeka, ne enega dobrega dela ni omenil. In glas za vrati je odgovoril: •zNe morejo grešniki v nebeško kraljestvo. Pojdi od tod.« A čloDek je rekel: tGospod, slišim tooj glas, obličja toojega pa ne vidim in imena tvojega ne pozna/n.« In glas je odgovoril: »Peter sem, apostoZ.« Jn grešnik je rekel: »Usmili se me, Peter, apostol, spomni se človeške slabosti in milosti božje. Ali nisi bil učenec Kristusoo, ali nisi poslušal iz samih ust Nje-govih nauk Njegoo in videl vzgled življenja Njegooega? In se spom-ni, da ko mu je duša zdoajala in trpela in te je trikrai prosil, da ne bi zaspal, temoeč molil, si ti zaspal, ker so ti bile oči težke, in trikrat te je On dobil spečega. Tako tudi jaz.« »ln še se spomni, kako je petelin zapel, in si sel ven in se bridko razjokal. Tako tudi jaz. Pusii me torej n ra;.« ,,. * . ', . In utihnil je glas za nebeškimi orati. In postal je grešnik nekaj časa, pa je zopet začel trkati in prositi, da mu odpro vrata d nebeško kraljestoo. In za vrati se je zaslišal drugi glas: >Kdo si, človek, in kako si žioel na svetu?€ In odgovarjal je glas obtoženalca in zopet ponovil vsa zla dela greš-nikooa in ni omenil ne enega dobrega. In glas za orati je odgoooril: »Pojdi od tod; taki grešniki ne morejo iiueti poleg nas v raju.t. In grešnik je rekel: »Gospod, slišim tvoj glas, ioda toojega obličja ne oidim in tvojega imena ne poznam.* In glas mu je odgODoril: -»Kralj in prerok Daoid sem.< 235 In grešnik ni obupal, ni se oddaljil od nebeških orai, temoeč rekel: zUsmili se me, kralj David, in spomni se slabosti človeške in milosti božje. Bog ie je Ijubil in te poveličal pred Ijudstoom. Vse si imel — kraljestvo in slavo in bogastvo in zene in otroke, a zagledal si s strehe ženo siromašnega človeka in greh je šel v tebe in ozel si Uriju ženo. njega samega pa si ubil z mečem Amonitov. Ti, bogatin, si vzel siromaku poslednjo ovčico, njega pa umoril. Prav iako sem delal tudi jaz.« zln spomni se potem, kako si se pokesal in goDoril: .Izpovedujem svojo kvivdo in žal mi je mojega greha.' Tako tudi jaz. Pusti me torej d raj.i In umolknil je glas za vrati. In postal je nekaj časa grešnik, naio je zopet začel irkati in prositi, da mu odpro v nebeško kraljesioo. In izza vrat se je zaslišal iretji glas, ki je rekel: t>Kdo si, člooek, in kalco si žioel na soeiu?« Tn odgovarjal je glas oblože-valca in iretjič je naštel zla dela človekova, dobrih pa ni omenil. In odgoooril je glas za vrati:" »Pojdi od iod. ne morejo grešniki v kraljestoo nebeško.« In grešnik je odgoDoril: »Glas tnoj slišim, ioda obličja ne vidim in imena ivojega ne poznam.« In odgovoril je glas: »Janez Bogoslovec sem, Ijubljeni učenec KristusoD.« In vzr&dostil se je grešnik in rekel: »Zdaj mi ne morete odreči. Peter in Dauid me bosta pustila zaio, ker poznata slabost člove-ško in milost božjo. Ti pa me boš pustil v raj, ker v tebi je veliko Ijubezni. Ali nisi ti, Janez Bogo-slovec, napisal v SDOji knjigi, da je Bog Ijubezen in da kdor ne Ijubi, ne oeruje v Boga? Ali nisi govoril v starili letih Ijudstvu oedno iste besede: .Bratje, Ijubite se med seboj!' Kako si me mogel zdaj zasovražiti in me odgnati? Ali se odreci temu, kar si sam propovedooal, ali pa me vzljubi in pusti v kraljestvo nebeško, po katerem tako hrepenim.« In odprla so se vrata nebeška in objel je Janez spokornega grešnika in ga sprejel v kraljestvo nebeško. .. . Prev. Iv. Vouk