D o p i s i. Iz Istre.*) (Zborovanje »Slovenskega učit. društva« za Koperski okraj.) — (V našem listu dne 1. avg. t. 1. smo med BRazličnostimia na pervem mestu omenili in radostno pozdravili ustanovitev slov. učit. društva za Koperski okraj, ki ima na jugozahodu slovanskega ozemlja preimenitno nalogo. Izrekli smo pri tej priliki željo, da bi člani te zadruge stopili v zvezo z Ljubljano. Prijateljsko naše vabilo je našlo prijazen odmev in evo Vam dragi čitatelji pervo izvirno poročilo iz kroga mladega a verlega našega dniga, ki nam obeča marljivo dopisovati o raznih šol. vprašanjih, za kar najuljudneje prosimo ter se priporočamo. BTovariš" Vam rad prepušča svoja predaia za stvarne, mikavne in poučivne dopise. Ured.) V rešitev obširnega in zanimivega dnevnega reda, ki je bil odločen našemu I. zborovanji, smo se zbrali dne 4. avg. t. 1. vsi učitelji in učiteljice Koperskega okraja; počastilo nas je pa tudi nekaj gg. učiteljev in učiteljic iz teržaške okolice in Krasa. Topla hvala! Ob 10. uri zjutraj prične v čitalničnih prostorih zborovanje z volitvijo stalnega odbora. Voljeni so bili: Predsednikom And. Vertovec, učitelj v Dolini; podpredsednikom Avg. Praprotnik, učitelj v Boljunci; tajnikom gospdč. Jos. Sovdat, učiteljica v Dolini; blagajnikom Alojzi Bunc, nadučitelj v Dolini; odbornikoma Mirko Anžlovar, učitelj v Kubedu, in Leop. Krapš, učitelj v Ospi. Po volitvi nam prebere Anžlovar svojo temeljito razpravo, »kako bi se zabranilo kratkovidnosti v šoli«. Poročevalec nas je opozoril na marsikatere napake, ki provzročujejo kratkovidnost v ljudski šoli. Na to nastopi učitelj Krapš, ki je govoril o šolskih zamudah. Povdarjal je osebito glavniše ovire, revščino ljudstva in zanikernost okrajnih Sol. svetov. Slednjič nastopi učitelj And. Vertovec. On nam je slikal potrebo in važnost okrajnih učit. knjižnic, tožil pa, da okr. učit. knjižnica v Kopru ne zadostuje v nadaljno izobraževanje slovenskih učiteljev, zato predlaga, da bi se naprosil dež. šol. svet, da dovoli filialo y Dolini, kar se soglasno odobrl" Pri *) Po nepriliki zakasnjeno. Ur. vseh razpravah so se vnele živahne debate. Predsednik sklene zborovanje še-le ob 1 uri popoludne s primernim govorom in trikratnim živio-klicem na presvitlega cesarja. Za zborovanjem je sledil skupen obed, kjer smo se živahnimi pogovori in napitnicami kratkočasili se. Ob 4. uri smo si šli ogledat Koper in njegovo okolico in na to v ladjico na morje, kjer smo prepevali slov. narodne pesni. Še-le ob 7. uri zvečer smo Koper zapustili v nadi, da se zopet kmalu vidimo. Bog daj! Iz novomeškega okraja. Učitelji novomeškega okraja so imeli svoje letno zborovanje 20. julija v lepo okinčanej gimnazijskej dvorani v Novomestu, Zborovanje se je pričelo točno ob 9. uri z jako zammivim dnevnim redom. Gospod nadzornik prof. Ant. Derganc je v prijaznem nagovoru pozdravil zbrane učitelje, spominjal se za celo cesarstvo veselega dogodka poroke presvitlega cesarjeviča Eudolfa s presvitlo princesinjo Stefanijo. Navzoči so zapeli slavnostno himno, v ta namen prilično zloženo. Potem otvori predsednik skupščino, imenuje svojim namestnikom nadučitelja Jeršeta; opominja učitelje, naj tudi za naprej marljivo delujejo za vero, dom in cesarja; povdarja važnost letnih okrajiiih skupščin, kakor tudi lokalnih. Potem se prestopi na dnevni red. — Zapisnikarjem se zvolita soglasno nadučitelj Koncilija in učitelj Kutner. Pervo vprašanje: »Kako bi ljudska šola prišla v okom oviram, ki zaderžujejo pravi nje napredek?« katero so vsi učitelji imeli izdelati pismeno, odloži se za dnevni red krajnim skupščinam prihodnjega leta. 0 drugej točki: »Kako naj se poučuje v ljudskej šoli petje?< je poročal prav temeljito P. H. Sattner, in priporočal za nižje razrede zistemo se številkami, ktero je tudi na šolski tabli umevno razložil. Ta zistema ima to prednost, da so znamenja, številke, s katerimi se intervali poočitujejo, učencem uže znana. 0 tretjem vprašanji: »Kakšni so pripomočki k ohranjenji sadnih in gozdnih dreves, in kedo naj v pervej versti učitelja v tem podpira?« je poročal učitelj J. Pirnat. V svojem dobro premišljenem referatu je kazal korist sadnih in gozdnih dreves, način, kako se rast drevja pospešuje; njegove dobrotnike — drobne ptičice, ki ga varujejo škodljivih merčesev, ter sklene, naj se deluje na to, da se koristne ptice ne bodo preganjale, prestopniki pa kaznujo, kakor veleva postava. — 0 tej točki se je vnel živahen razgovor, kojega se je vdeležilo več učiteljev, ki so stavili razne predloge o tem, kako bi se koristne ptice varovale. A kolikor časa nimamo internacijonalne postave, ktere bi se morale deržati vse vlade, bodo posamezne dežele malo dosegle. Večina žužkojedcev je selivnih ptic, ktere Lahi neusmiljeno pokončujejo za časa selitve. — 0 tej priliki priporoča tudi g. nadzornik, naj pristopijo vsi učitelji tega okraja h kmetijski poddružnici novomeški. S tem so bile točke o vprašanjih zaključene. Gosp. predsednik omeni med letom došlih ukazov, potem pa navaja svoje opazke o nadzorovanji, in se pohvalno izrazi o napredku, če tudi se še semtertje še najde, da mladina redno ne obiskuje šolskega nauka, kar ima svoje slabe nasledke. Eačun bukvarničnega odbora se odobri ter izvolijo v novi odbor: P. F. Horvat, Franke in Novak. Pri 6. točki dnevnega reda (nasveti), bil je najznamenitnejši nasvet ta, naj se ustanovi učiteljsko društvo za novomeški okraj. Po živem razgOToru se je zavergel ta nasvet, češ, da sti uže dve učiteljski društvi v Ljubljani, ki zadostujeti, in sklenilo se je, naj učitelji pristopijo k ljublj. slov. učit. društvu. (Slava! Odbor slov. učit. društva bode to vest v današuji seji radostno na znanje vzel ter sklenil, prositi častite tovariše, da ostanejo mož beseda, ter da storjen sklep tudi gotovo izvedejo, največ pa da stopijo v duševno zvezo. Ured.) Slednjič se je še izvolil stalni odbor. Tako je bil dnevni red zaveršen. Konečno se je v imenu zbrane skupščine zahvalil učitelj Burnik za prijazna navodila in dobrohotne nasvete pri obravnavah g. nadzorniku, in ta je nazdravil navzočemu g. c. kr. okrajnemu glavarju ter zaključil skupščino ob Va 3. uri s trikratnim živio na presv. cesarja, kateremu na slavo še zadoni naro<?ia himna. ličiteljska konferencija za šolski okraj Krški veršila se je 25. avgusta v Krškem. Zbranih je bilo okoli 40 učiteljev i učiteljic pod predsedništvom okraj. nadzornika W u r n e r -j a. Začetek je bil o pol desetih. Predsednikovim namestnikom bil je imenovan J. Lapajne, v zapisnikarja sta bila voljena: Gašperin in Lunder. Prva točka, opazke nadzornikove pri inšpiciranji, bila je jako obširna; kajti ne samo o disciplini i pouku v šoli je imel nadzornik dovolj povedati, ampak tudi o posameznih uradnih knjigah, zlasti o kronikah, smo marsikatero tehtno besedo slišali. — Dalje je nadzornik vse letos izdane postave in ukaze c. k. ministerstva za uk in bogočastje, ukaze c. k. deželnega šolskega sveta prebral in tudi razložil. II. točka je govorila o zgodoTinskem pouku v ljudski šoli, namreč: »Katere povesti iz avstrijske, katere iz splošne zgodovine naj se v različnih šolah obravnavajo«. 0 tem je bilo več referentov. To nalogo imeli so namreč vsi učitelji i uCiteljice izverševati; pri konferenciji pa se je tako žrebalo, da je jeden učitelj jednorazrednic svoj referat predlagal, jednako po jeden iz dvorazrednic, trirazrednic in štirirazrednic. Namen te razprave je bil, kakor se je g. nadzornik sam izrazil, da bi se natanjko določilo, koliko da se ima iz zgodovine v posameznih šolah vzeti, kajti učni načert v tem zelo splošno govori, da bi se potem na tej podlagi pri sestavljenji novih slovenskih beril ozir jemalo. Sestavil se je odbor iz več učiteljev, ki ima do prihodnje konference vse elaborate učiteljev pregledati in potem sposoben načert zgodovinskih slik konferenciji predložiti. Potem je referiral J. L a p aj n e o stanji okrajne učiteljske biblioteke. Eazvidili smo, da imamo v našem okraji obilo i izvrstnih knjig. V komisijo okrajne učiteljske biblioteke bili so izvoljeni: J. Lapajne, Bezlaj, Valenta, Eavnikar, Wessner, jednako tudi v stalni odbor skoro isti učitelji, razen učiteljice Wessner. Samostojne predloge stavili so J. Lapajne, Bezlaj i Eavnikar. Prvi je predlagal, naj se izda s pomočjo okrajnega ali bukvarnega fonda zemjepisni in zgodovinski opis krškega okrajnega glavarstva z zemljevidom tega kantona. Predlog je bil enoglasno sprejet. Drugi (Bezlaj), da hoče pri prihodnji konferenciji »o pouku v geometriji ljudskej šoli« razlagati; tretji (Eavnikar), da bi se prihodnje leto v drugem kraji vršila konferencija. Vsi predlogi se odobre. S tem je bil dnevni red dokončan. Gospod nadzornik zahvali se učiteljem za njihov trud in jili pozove, naj zakličejo Njih Veličanstvu presvitlemu cesarju trikat »živio« in potem zapojo cesarsko himno. Na to se je J. Lapajne g. nadzoruiku zahvalil za njegov trud pri konferenciji v imenu učiteljev in nekaj čez poldne smo šli k skupnemu obedu. L. B. 0 znižanji nčiteljskih plač na Štajerskem. Gotovo je že večini kranjskih učiteljev znano, da namerava deželni zbor štajerski plače učiteljem znižati, i to po nasvctu deželnega poslanca za okraj Bruck, dr. Wanisch-a. Namen teh verstic bodi, da jaz to reč, kakor sem jo iz »Leobner Wochenblatt< posnel, pojasnim. Na Štajerskem so učiteljske plače tako regulirane, da so posamezne š o 1 e v razrede razdeljene; in sicer so štiri razredi s plačo 800, 700, 600, 550. — Imamo pa 14 šol, katere so v prvem razredu, 68 v drugem in 650 v tretjem; v četrtem razredu, to se pravi, vsi učitelji na jedni šoli dobivajo jednako plačo. Tako so letos meseca januarja naredili. Poprej je bilo več šol v prvih dveh razredih. Od vseh 1423 služeb (razven Gradca) ima 39 (popred 64) plačo 800, 128 (popred 164) 700 gld., vse druge službe so tedaj se 600 i 550 gld. Ako pomislimo, kako težko je učitelju na Štajerskem avanzirati, predno postane učitelj, potem še le nadučitelj, kako dolgo je treba čakati, labko se razvidi, da se štajerskim učiteljem tudi zelo dobro ne godi. S6 starostnimi dokladami (kvinkvenijami) tudi kaj skopo ravnajo. Take so sedanje razmere na Štajerskem. Stavi pa sedaj gori imenovani poslanec predlog, naj se učiteljem plača še za 100 gl. zniža. Imam pa pred seboj odgovor nadučitelja, kateri je sploh vse mogoče doklade že dobil i torej ne more več doseči. Ta nam razpravlja poslancev predlog na naslednji način: Štajerska ima 2 milijona dolga, katerega je s slabim ekonomičnim ravnanjem naredila. Pripomogla so in še pripomagajo posebno drage jetnišnice, katere toliko stanejo, da dva ali trije kaznjenci toliko potrebujejo, kakoršna je plača bornega učitelja. S tacim i jednacim gospodarjenjem so tak dolg napravili in sedaj hočejo, nij dovolj, da so, kakor omenjeno, januarja tekočega leta službe tako regulirali, da so učitelji že veliko slabeji plačani, še plače hočejo znižati. Pomislimo torej, da deželni zbor to stori, kaj si je s tem pridobil. — Poslanec dr. "VVanisch je sam pripoznal, da bode njegov predlog Štajerski še le črez deset let v istini koristil, ker do takrat bodo sedanji učitelji bolj ali manj svoje službe izpraznili. Črez 14 let pa bode zemljiščni davek za 23$ znižan. Dosežejo zatorej z znižanjem plač v teku nekoliko let nič, potem pa dobe tako denar na razpolaganje. Kaj pa s tem zgube, ako plače učiteljev znižajo. Veliko, veliko inteligencije nahaja se med štajerskimi učitelji, i to zarad tega, ker je veliko nadepolne mladine si ta stan volilo, ker se zamorejo s tem pošteno preživeti. Ako bode pa zanaprej manj plače, bode se marsikedo dobro premislil, ali hoče voliti stan, v katerem bode moral zmerom z uboštvom se boriti. (Pristavek uredništva. Francoski kralj Henrik IV je želel doživeti, da bi vsak njegovih podložnih mogel v nedeljo piščeta obirati, a mi želimo, da bi vsak deržavljan bil omikan in znanstveno izobražen, in naj hodi 8 let ali še dalje v šolo, — ako je trošek za šolo primeren deželnim dohodkom, t. j. ako dežela more zmagati drago šolstvo. — Ako pa davkoplačevalci bremena več ne morejo nositi, naj se ne obkladajo še dalje; ako hočejo pri šolstvu štediti, je pripomoček prav priprost in nikoga ne bode bolel, in taje: Odpravite osemletno šolsko dolžnost in pri ti priči se bodo zmanjšali troški za šolstvo, a gotovo je, da se ne bodo množili. Pustite pa učiteljem njih plačo; zato, kar vse tirjate od njih, niso preveč plačani. —• Kdo bode hotel sina toliko let v šolo pošiljati, in toliko zanj trositi, ako dobi potem sin negotovo službo? — Nikar pa ne postavljajte šole po selih v nižje razrede, tam je življenje dostikrat dražje, kakor po mestih, ako uže o tem molčim, da potem v take kraje pride le tist, ki dmgom ne more. Nikoli pa bi vendar ne bil mislil, da bodo učiteljem zagotovljene plače pritergovali, to je vendar skora neverjetno. — Čudom sem se čudil tudi učiteljem, posebno pa učiteljem po jednorazrednicah, ako so se potegovali za osemletno šolssko dolžnost. JKaj nima dosti težave z otroki od 6. — 12. leta in sedaj naj pa še napol odraslim brani izstopiti iz šole. — Koliko let naj hodijo otroci v šolo, to naj med sabo izvojujejo šolske oblasti in davkoplačevalci, a mi se brigajmo le za to, da se čas šolskega obiskovanja dobro oberne in da izveršimo svojo dolžnost ne po čerki postave, marveč v duhu in resnici; šole bodo dobre, ako bodo učitelji dobri; za drugo bodo že skerbele šolske oblasti. Ur.)