GLASILO KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ 1960-7 VSEBINA ® 29. november ® Iz preteklosti našega podjetja — Drago Dolinšek • Iz razprave upravnega odbora in delavskega sveta — Ivan Pintar @ Naš novi obrat III. na Vrhniki — Franc Celestina g Plan uspešno izvršujemo — Franci Prislan © Racionalizatorjii — Slavko Šolar © Mladinska konferenca © Polletna konferenca sindikalne podružnice — Franci Mertelj ® Aktiv v Beli krajini — Vili Oman © Tudi sprostitev je potrebna — Jožica Kerstein © Kako rešujemo stanovanjsko vprašanje v naši tovarni — Anton Božič © Uspehi so, toda še marsikaj manjka — Jože Tonejc © Vino o sebi — Marija Sušnik © Jubilantje © Ce se plašč nenadoma razleti — Srečko Zalaznik © Anketa © Personalne spremembe — Janko Bajde © Strelci — Stane Košnik © Zanimivosti © Križanka © Za smeh in razvedrilo V tem letu praznujemo že petnajsto obletnico proglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije. Veliki praznik naših narodov, 29. november, je simbol veličastnega zgodovinskega boja, v katerem je bila ustanovljena nova država s socialistično družbeno ureditvijo. Naš delavski razred, ki je v svojem, več desetletij trajajočem revolucionarnem gibanju nenehno stremel k uresničitvi tega cilja, danes že gospodari z družbenimi sredstvi. Velika ideja o socialistični revoluciji in demokratični državni ureditvi je že v Narodnoosvobodilnem boju pričela dobivati stvarne oblike. Zametki nove države so postali last vseh naših borcev, ki so se v boju za nacionalno osvoboditev bojevali tudi za pravičnejši družbeni red. Nov socialistični družbeni sistem se je obliko- val z bojem naših ljudi. To je največji dosežek, ki ga lahko ustvari le zaveden delavski rod. Svobodo, ki nam je bila leta 1941. brutalno odvzeta, smo si morali priboriti s potoki krvi naših borcev v gozdovih in koncentracijskih taboriščih. Iz njihove nedolžne krvi pa so zrasli na naši zemlji ogromni giganti, na katere smo lahko ponosni pred vsem svetom. Tudi naše podjetje bo v prihodnjih letih deležno ponovnega razmaha in bo sposobno dajati tržišču še enkrat toliko izdelkov kot sedaj. S tem ne bomo krili samo potreb domačega tržišča in proizvajalcev, ampak bomo zmožni naše kvalitetne izdelke plasirati tudi v inozemstvu. Danes lahko z vedrim obrazom gledamo na sadove naših bojev, naporov in delovnih zmag, z vedrim obrazom gledamo v prihodnost, ki bo še lepša in bogatejša. DRAGO DOLINŠEK P u 1 Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju spada po svojem proizvodnem programu v gumarsko panogo industrije. V Jugoslaviji je 6 gumarskih podjetij, ki spadajo med večja podjetja. Največje je »Borovo« pri Vukovaru. Bilo je osnovano že pred vojno po češki kapitalistični družbi Bata. — Drugo po velikosti je naša »Sava«. Nato sledijo:»Rekord« v Rakovici -pri Beogradu, »Tigar« v Pirotu, »Ris« v Zagrebu in »Vulkan« v Nišu. V poslednjih letih je bilo postavljenih še več manjših gumarskih obratov, med njimi tudi naš obrat za konfekcijo iz gumiranega tekstila na Vrhniki. Naše podjetje so kot prvo jugoslovansko podjetje za gumene izdelke ustanovili leta 1921 štirje kranjski trgovci. Imeli -so namen proizvajati gumene podpetnike, ki so jih takrat kot izrecno modni izdelek uvažali iz inozemstva. Prostore za tovarno so uredili v bivši »Sodarjevi« pristavi (današnja valjarna obrata v Kranju). Tovarna se je takrat imenovala »Vulkan«. Stroje, ki so bili že precej rabljeni, so uvozili z Dunaja. Od njih še danes dela štirivaljčni kalander. Poleg podpetnikov so kmalu začeli proizvajati tudi radirke in tesnilne plošče. Vendar-so vulkanizirnii- to-artikle-brez dodajanja._vulkacito-v—in-je-teko-^eka v._j).Lešflh_jrajala„.jkai:—45_.minut._pri. 5 atm-.-Šele-leta-1923-so-tivozili"to-važ»-ne—kemikaUjo-iz Ncmeijc-i-n-skrajšali je začelo lepo razvijati. Toda kmalu so mu začele ostro konkurirati dunajske tovarne gume z izvozom svojih proizvodov v Jugoslavijo. V nekaj letih so ga prisilile na kolena. Vulkan ni dobil pomoči od takratne državne oblasti (prosil je za zaščito v obliki visoke i uvozne carine in za brezobrestno po- | sojilo). Podjetje je bilo prodano dunajskim gumarskim tovarnam. Le-te so v kranjskem obratu v kratkem času povečale proizvodnjo in hitro nadoknadile izgubo, ki so jo utrpele v času hude konkurenčne bitke z Vulkanom. Širile so obrat s stroji, ki so jih drugod že izločili 'Z obratovanja, kar se jim je izplačalo spričo cenene delovne sile v bivši Jugoslaviji. Pri-tem_so_Iiazilir-d.a._h.i_.tu-kaiKnii ljudi e v .čim man j ši meri - prodrli v .skriv.nQSti_sestavljanja._zmesi. Zato__aQ_cupR—pošiljaii__z____Dunaja v Kranj že izgotovljene—zmesi. Na ta način so tudi izigravali jugoslovanske carinske organe, ker je bila carina .za predelane surovine nižja od carine za posamezne ;še nepredelane .--Surovine. Hkrati pa so si na Dunaju ustvarjali superprofite tako, da-šo obračunavali surovine v teh zmesbh po višjih cenah. Na ta način je bil dobiček v Kranju nizko izkazani, davek pa, ki ga je bilo treba plačati v Jugoslaviji, je zato bil seveda toliko nižji. V letu 1931 so spremenili tudi ime podjetja, ki je od'takrat nosilo naslov »Semperit«, jugoslovanske tvornice gumijevih izdelkov d. z o. z., Kranj«. Te »jugoslovanske tvornice« v narekovaju, so služile dunajskim kapitalistom, da so z najrazličnejšimi mahinacijami vlekli sepurprofite iz Jugoslavije. Torej so bile te tovarne jugoslovanske le v toliko, da' je'profite ustvarjal naš delavec, vlekli in uživali po so jih tuji kapitalisti. D U ■ u n u v Kranju je bila takrat ena najmočnejših prav v našem podjetju. Pod njenim vodstvom so se delavci borili za zboljšanje delovnih pogojev, za boljše zaslužke in izpopolnitve v kolektivni pogodbi. Podjetje je širilo sortiman proizvodnje. Pričeli so proizvajati mnogo novih izdelkov za železnico in rudnike ter industrijo. Razvili so cevarno: spiralne cevi do dolžine 15 m, razne vodne in vinske cevi, Rivalit cevi, cevi za Hardy-zavore. Začeli so delati lahke letne čevlje iz gume in platna, plošče za podplate, ki nadomeščajo usnje, termoforje itd. Leta 1930—31 so začeli s proizvodnjo plaščev in zračnic za bicikle. Leta 1933 so uvedli serijsko proizvodnjo gumenih opank, v letu 1937/38 so zgradili obrat za regeneracijo gumenih odpadkov in napravo za pridobivanje bencina pri gumiranju blaga. V letu 1939 so začeli s poskusi v proizvodnji avtomobilskih plaščev in zračnic. Ves čas od leta 1925 naprej so vodili tovarno nemški ravnatelji. V/^lavni pisarni ,,so govorili nemško. Kdor od delavcev' ni znal tega jezika, se je moral posluževati tolmača. Leta 1939 je delalo v tpvarni preko 30 Nemcev. Seveda so se 'tudi delavci organizirali in stavili v bran 'kapitalističnemu izkoriščanju in narodnostnem zatiranju. Prvo zmago so tovarniški delavci izbojevali že leta 1930, ko so dosegli kolektivno pogodbo s tedanjim delodajalcem. Večina delavcev j<\že v tistih časih bila organizirana v'rdečem sind/katu. Komunistična organizacija L slika: Takšno je bilo delo v »Savi« nekdaj: ternni, nizki prostori, zastareli stroji, razpadajoča izolacija 'parnih napeljav, primitivna ventilacija, stol brez ene noge,, razmetano orodje in kalupi, nered na -delovni mizi in pod mizo, jopica visi na steni itd. Navzlic vsemu temu je morala biti pred-,-vojna delavka srečna, ker je sploh imela delo. Leta 1934 se je začelo v naši tovarni stavkovno gibanje. Vendar je imela takrat v. tovarni precej močno pozicijo tudi socialdemokratska Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije pod vodstvom Krča. Ta je sicer vodila mezdno gibanje, vendar je bila vedno proti ostrejšim oblikam borbe. Komunisti v tovarni sd. sredi aprila hoteli organizirati solidarnostno stavko z jeseniškimi železarji, ki so bili v hudi borbi za kolektivno pogodbo. Po malici so začeli stavkati v enem izmed oddelkov. Kurjač, ki naj bi dal signal za stavko v vsej tovarni, je to javil Krču, ta pa upravi podjetja. Vodstvo tovarne in socialni demokratje so skupno preprečili nadaljevanje in širjenje stavke. Vodilni Nemci v tovarni so bili obenem hitlerjevski petokolonaši, kar se je v letu 1941 hitro pokazalo. Takoj 82 SAVA - LETO I. - ŠTEVILKA 7 potrebščine, predmete za gospodinjstvo in podobno. Od leta 1958 se povečuje proizvodnja tudi zaradi postavitve novega obrata na Gašteju v prostorih predvojne tekstilne tovarne »Tekstilindus«. Porast proizvodnje je v primerjavi s številom zaposlenih v posameznih letih razviden iz naslednjega prikaza: "/."slika: Prvi slovenski delavski svet, izvoljen"--!?, januarja 1950, v tovarni »Sava«, Kranj. Na sliki od leve proti desni: Vera Jelovšek, Angela Ratajc, Maks Mikuš, Jožex$olar, Joža Markovič, Vinko Zaplotnik. Viktor Poličar, Alojz Gornik, Frančka Tomažič, Franc Hočevar^.-Mlfia Jereb, FanKUlaga-Ne-mepr^-prvi predsednik Stano, Žerko, Anton Oman, Ivan Kern, ing. Helmut Turzaniski. bb začetku okupacije so več članov našeg^ kolektiva izselili. V tovarno je prišel W,erkschutz in Gestapo. Zato je mnogo ljudi šlo iz tovarne, v gozdove in se postavilo z orožjem v roki okupatorju po robu\V-tčvarni je bila tudi osnovana OF. Zaltoo se našli izdajalci, ki so bili..sičer redki',\vendar pa je bilo zato pbecej naših članby kolektiva zaprtih in tudi postreljenih ali pa poslanih v koncentracijska taborišča, od koder se jih mnogo ni vrnilo. Večina delavcev, ki so ostali v tovarni pa je na najrazličnejše načine slabila gospodarsko moč hitlerjevske Nemčije. Dvigali so škart, prekomerno trošili surovine,'kvarili orodje'Tn stroje, naprav niso prajjilntTvzdrževali itd. Tudi na ta naein'so naši ljudje dopri-našali k^Uničevanju okupatorja in k ^gnagl socialistične revolucije!^ Ob zmagovitem koncu NOB "je današnja »Sava« prešla iz lastnine tujih kapitalistov v splošno družbeno last. Bila je nacionalizirana. Delovno ljudstvo jo je prevzelo v svoje roke in upravljanje. Naša tovarna med vojno sicer ni utrpela neposredne škode, vendar se je močno povečala izrabljenost strojnega parka in naprav zaradi zavestno slabega vzdrževanja. Kljub temu pa je po osvoboditvi spričo velikih in stalno naraščajočih potreb uspel delovni kolektiv povečati proizvodnjo. Proizvodnja je po vojni rasla iz leta leto navzlic zastarelosti strojev. Podjetje se je moralo boriti tudi z velikimi težavami pri uvozu surovin, razen tega je zavoljo specializacije jugoslovanskih gumarskih podjetij odstopilo v letu 1949 tovarni »Rekord« v Rakovici kompletne naprave za izdelavo gumenih cevi, tovarni »Vulkan« v Nišu pa naprave in kalupe za izdelavo copat. V zvezi s tem se je sestav proizvodnje tovarne v Kranju spremenil ter je odslej »Sava« proizvajala samo ostalo tehnično blago, hkrati pa postopoma uvajala in večala proizvodnjo avtopnevmatike. Osvojila je sto in sto novih tehničnih izdelkov, ki smo jih morali prej uvažati: transportne trakove vseh dimenzij, klinaste jermene, bandaže za vojsko, različne Cevi Iza visoki pritisk, specialne cevi od-Iporne proti kemikalijam in pari, plošče za tla, sanitarne predmete, športne 1 Leto Proizvodnja v tonah Število zaposlenih kg na zaposlenega 1930 400 112 3.571 1935 823 347 2.372 1939 1.300 542 2.399 1946 1.138 424 2.684 1952 2.058 559 3.682 1956 3.474 797 4.359 1959 5.112 991 5.158 ocena 1960 6.950 1.110 6.261 plan 1961 8.500 1.250 6.800 plan 1965 14.730 1.550 9.503 To_ naraščanje proizvodnje in pro-duktivfrosti je nedvomno posledica požrtvovalnega dela celotoega-kolektiva, je posledica nojJitoktjčiaRstičnih odnosov, ki Vladajo v podjetju in v celokupnem družbenem življenju v naši deželi. Prav gotovo je delavska upravljanje eden bistvenih razlogov za tak- X 3.,slika: Takšno je delo v »Savi« dan%š:x. svetli, zračni delovni prostori s sodoBhiml sanitarijami, garderobo in napeljavEtmi. Vedno več novih modernih stroj evlNHVa jamo elektronske merilne aparature, 'Tgcionaliziramo interni tran-sport in skrbimo za varnostne naprave na strojih. Delovh^ mesto je čisto in urejeno. Delavec "je postal upravljavec podjetja! šen velikanski porast proizvodnje v našem podjetju v poslednjih letih. — Prvikrat je bil delavski svet izvoljen v naši tovarni že 7. januarja 1950 in je s tem bil tudi prvi izvoljeni DS v LRS. Delavsko upravljanje je v desetih letih svojega obstoja dalo bogate sadove. Delavsko upravljanje pa je tudi jamstvo, da bodo mogočni načrti j v nadaljnji gradnji in širitvi našega podjetja tudi uresničeni. M. Kakšni so ti načrti? Predvsem nameravamo preseliti vso sedanjo proizvodnjo iz obrata I v obrat II na Ga-šteju. Obrat I bo naprej služil kot razvojnb-instruktažni center. V njem bomo strokovno usposabljali vajence, nove delavce in imeli drenažo tudi za delavce, ki So že dalj /časa v podjetju, pa so premeščeni iz manj važnega na važnejše delovno mesto, ali pa se hočejo kvalifikacijsko izpopolniti. — Hkrati nam bo razvojno-instruktažni center služil ;za vse razvojno delo v zvezi z našo produkcijo. V njem bomo osvajali nove proizvode, nove, cenejše zmesi, ki pa ne bodo dajale slabše kvalitete proizvodov; v njem bomo ugotavljali izpopolnjene tehnološke postopke, vršili kontrolo surovin in končnih izdelkov, ugotavljali standarde itd. V razvojno-instruktažnem centru bomo potem takem delali vse v manjšem, kar bomo v tovarni na Gašteju proizvajali v velikem. Na Gašteju bdnrcr zgradili nov obrat za tehniačno blago, ki ga bomo proizvajali po dograditvi preko 6000 ton, medtem ko ga sedaj le okrog 2800 ton. Hkrati bomo razširili proizvodnjo avto in velopnevmatike od sedanjih 4500 na 9000 ton, to je za dvakrat. Za takšno povečanje bo podjetje vložilo v prihodnjih 5 letih okoli 4,5 milijarde dinarjev, pri čemer pričakuje pomoč tudi od lokalnih oblasti, republike in zveze. Seveda bomo pri tem stremeli za tem, da bo proizvodnja čim bolj mehanizirana, če mogoče avtomatizirana, in da bomo uvedli v njo vrsto elektronsko-kontrolnih instrumentov. Takšen razvoj »Save« v preteklih letih in njene razvojne možnosti v bližnji prihodnosti zagotavljajo, da se bo poleg bistvenega povečanja v produktivnosti dela lahko zboljšala tudi življenjska raven vsakogar, ki bo k temu doprinašal. Naša tovarna bo postala ena najmodernejših ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v evropskem merilu. IVAN PINTAR Upravni odbor je na svoji trinajsti redni seji obravnaval izpolnitev plana za mesec september ter ugotovil, da je bil plan dosežen s 108 %. Iz poročila je razvidno, da so vse ekonomske enote dosegle proizvodni plan razen pnevmatike in prevleke valjev. — V velo-pnevmatikarni je bil vzrok pomanjkanje surovin, popravilo strojnih naprav in bolezenski izostanki, pri prevleki valjev pa plan ni bil dosežen zaradi neustrezne kvalitete zmesi, bolezenskih izostankov in dopustov. Upravni odbor je v razpravi zaključil, da morajo vsi vodje ekonomskih enot posvečati skrb temu, da bo v prihodnje proizvodni plan dosčžen količinsko in po asorti-manu. Da bi dosegli ta cilj, bo treba opraviti spremembo v nagrajevanju po enotah proizvoda. Plan proizvodnje so ekonomske enote dosegle kot sledi: stiskama 102 °/o, gumiranje in lepila 108 %, valjarna 119 %, velopnevmati-karna 89 %, veloogrevne duše 138 %, avtoogrevne duše 177 %, cevarna, brizgama in ročna konfekcija 106 %, ro-tocure 135 %, prevleka 79 %, in avto-pnevmatikarna 108 %. Upravni odbor je nadalje sklepal o zaposlovanju v podjetju in določil, da naj bo zaposlovanje v skladu s planom. Do konca letošnjega leta bo treba zaposliti še 31 ljudi. Upravni odbor je tudi ugotovil, da v letošnjem letu ni opaziti prekomerne fluktuacije delovne sile. Glavni direktor Drago Dolinšek je seznanil upravni odbor, glede na veliko zanimanje kandidatov za vajensko šolo za gumarsko stroko, s problemom reševanja stanovanjskega problema število zaposlenih nesreče pri delu od 1. 1.—1. 10 na poti na delo in z dela Skupno nesreč ipri delu in na poti na delo in z dela poškodbe na sto zaposlenih Skupno je bilo izgubljenih 695 delovnih dni ali 4 milijone 450 tisoč dinarjev narodnega dohodka. Za nabavo zaščitnih sredstev je bilo v letošnjem letu porabljenih 5,500.000 din, za dodatek prehrani in za topli obrok je bilo v devetih mesecih porabljenih 5,990.000 din, skupno je bilo potrošenih v ta namen 11,400.000 din. Z otvoritvijo nove delavske restavracije, za katero predvidevamo, da bo odprta 29. novembra, bodo higienski pogoji glede prehrane vajencev in predlagal, da bi bilo treba začeti z gradnjo samskega doma. Lokacija za ta dom je že predvidena. Upravni odbor je nadalje obravnaval ureditev delavske restavracije v obratu II na Gašteju. V restavraciji bo moč dobiti kosilo in večerjo. Prehrano bo dovoljeno odnašati na dom svoji družini. Z ureditvijo delavske restavracije bo rešen večletni problem prehrane zaposlenih žena in samcev v našem kolektivu. Upravni odbor je na svoji petnajsti redni seji obravnaval poročilo o kontroli gotovih izdelkov. Poročilo je podal šef kontrole tovariš Miha Jereb za mesec september tekočega leta. — Iz poročila je razvidno, da so vse ekonomske enote presegle določen normativ II a in III a izdelka, izmeta, iztisa in odpadka. Upravni odbor je prišel do zaključka, da bo treba prevozu surovin posvečati več skrbi, posebno kavčuku in tekstilu. Nadalje ugotavlja, da bo treba vestne j e čistiti kalupe in vršiti večjo kontrolo pri premazovanju na bag — o — matic prešah. Ugotovljeno je tudi bilo, da bi s povečano‘disciplino v EE kvaliteto gotovih izdelkov izboljšali in dosegli večji finančni učinek po enotah proizvoda. Upravnemu odboru je podal poročilo varnostni tehnik Jože Tonejc o delu komisije HTV v podjetju. Komisija je ugotovila, da se število nesreč v zadnjem času počasi znižuje kljub velikemu zaposlovanju nove delovne sile. — Poškodbe „v glavnem padajo zaradi boljših zaščitnih naprav pri strojih. Da so nesreče vidno padle, je razvidno iz naslednje primerjave: 1958 1959 1960 925 1018 1163 87 75 71 12 3 4 99 78 75 10,7 7,6 6,1 znatno izboljšani. Komisija je ugotovila, da je delo na področju požarne varnosti boljše in da s požari ni bila povzročena nobena večja škoda. — Upravni odbor je prišel v razpravi do zaključka, da je na tem področju napravljen lep korak naprej. Kljub temu pa je komisiji naročil, da je treba temu vprašanju v prihodnje posvetiti še večjo skrb. Vsaka nesreča v podjetju ne dela škode samo skupnosti, ampak tudi ponesrečencu samemu. FRANC CELESTINA Da bi razbremenili naš matični obrat I, smo oddelek za izdelavo konfekcio-niranih izdelkov iz gumiranega platna preselili na Vrhniko; ustanovili smo obrat III. Otvoritev novega obrata III je bila dne 9. oktobra 1960 v prisotnosti predstavnikov ObLO Vrhnika ter zastopnikov množičnih organizacij, našega glavnega direktorja s člani uprave, DS, UO ter zastopniki drugih organizacij. Zgradba, v kateri so naše nove delavnice, je na novo preurena, tako da so prostori zelo udobni, svetli in prostorni. S tem je Vrhnika zaposlila 72 novih delavcev, od katerih je večji del žensk. Da bi se po otvoritvi novega obrata proizvodnja ne zmanjšala, so bili na novo -sprejeti delavci ,in delav-vanju. V tem času, to je od aprila do ke z Vrhnike na šestmesečnem priuče-oktobra, je bil zanje preskrbljen dnevni avtobusni prevoz z Vrhnike v Kranj in obratno. Po otvoritvi je bil proizvodni plan v glavnem dosežen in teče proizvodnja po planu normalno naprej. — V tem obratu ročne konfekcije izdelujemo: potniške in sedežne blazine, ležalne blazine dveh dimenzij, lepljene čolne, zaščitne obleke, ribiške hlače, kombi- Ob otvoritvi obrata III so prebivalci Vrhnike pripravili majhno ^ slovesnost nirane obleke, mornariške in rudarske obleke, nahrbtnike raznih velikosti, zdravniške, veterinarske, industrijske in gospodinjske predpasnike, rentgenske rokavice, montirane tlačne cevi in še druge izdelke iz gumiranega tekstila. V kratkem se predvideva tudi izdelava genofragem. Te sedaj izdelujejo na stiskalnicah v pnevmatikami obrata II. Od naročenih stiskalnic z dobavnim rokom v mesecu decembru bomo dve stiskalnici montirali v novem obratu III, nakar naj bi se takoj pre- nesla iz obrata I tudi proizvodnja genofragem in serumskih zamaškov, za katere imamo precej naročil. Predvideva se še nadaljnja razširitev tega obrata z oddelkom za gumiranje tekstila, kar je predhodna faza dela za ročno konfekcijo. Da -pa bo mogoče realizirati to, bo potrebna še gradnja novih delavnic. Z novim obratom na Vrhniki je rešenih več vprašanj istočasno. V obratu I smo pridobili delovne prostore za izdelavo artiklov, ki so po načinu izde- lave vezani na druge oddelke. Sproščena je delovna sila, ki nam je nujno potrebna pri izvršitvi postavljenega načrta za naše glavne proizvodne artikle, avto in velo pnevmatike. Vrhnika je zaposlila rezervno delovno silo, posebno iz svoje neposredne okolice. Za opremo obrata smo morali nabaviti nov stoječi parni kotel, ker je potrebna para za vulkanizacijo in za ogrevanje prostorov. Nekaj strojev pa je bilo preseljenih iz obrata I ali pa je bila izdelana nova oprema. Upravljanje tega novega obrata je v celoti podrejeno glavni upravi v obratu I, prav tako tudi nabava in prodaja, ker je osamosvojitev takega obrata za sedaj skoraj nemogoča. Te naloge rešujemo vzporedno z drugimi, ker so v tesni povezavi med seboj. FRANCI PRISJLAN SLAVKO ŠOLAR IZVRŠEVANJE PLANSKIH NALOG V III. ČETRTLETJU 19G0 Ekonomska enota Osnovni plan kg Operat. plan kg Izvrši- tev kg Izvršitev v % , op-erat. osn. pl. , plan 210 — Valjarna 56.226 66.417 82.867 147,4 124,8 220 — Stiskama 158.462 177.003 191.033 120,6 107,9 230 — Gumiranje in lepila 155.980 127.801 139.794 89,6 109,4 240 — Velopnevmatika 163.934 148,896 138.857 84.7 93,3 Velo-ogrevne duše 3.449 3.449 4.433 130,3 130,3 250 — Cevarna, brizgama ročna konfekcija 110.152 119.543 138.759 126,0 116,1 320 — Rotocure 126.145 132.464 146.052 115,8 110,2 330 — Prevleke 18.468 13.197 13.568 73,5 102,8 340 — Avtopnevmatika 802.753 1,025.382 1,020.416 127,1 99,5 Avtoogrevne duše 8.068 7.965 12.815 158,8 • 160,9 Skupaj 1,603.637 1,822.117 1,888.654 117,8 103,7 Iz gornjega pregleda je razvidno, da smo presegli v III. četrtletju osnovni plan tovarne za 17,8 %, operativni plan pa za 3,7 %. IZVRŠITEV PLANA JANUAR-SEPTEMBER 1960 Planske naloge smo v obdobju januar—september izvršili takole: Ekonomska enota Osnovni plan kg Operat. plan kg Izvrši- tev kg Izvršitev v % „„„ . operat. osn. pl. , plan 210 — Valjarna 173.524 192.672 241.217 139,0 125,0 220 — Stiskama 566.678 593.071 652.569 115,2 110,0 230 — Gumiranje in lepila 469.356 428.281 449.101 95,7 104,9 240 — Velopnevmatika 487.657 425.320 410.179 84,1 96,4 Velo-ogrevne duše 12.187 12.400 11.167 91,6 90,1 250 — Brizgama, cevarna, ročna konfekcija 337.274 359.987 406.456 120,5 112,9 320 — Roto-cure 404.780 418.905 426.561 105,4 101,8 330 — Prevleke 57.225 40.164 37.143 64,9 92,5 340 — Avtopnevmatika 2,044.967 2,478.907 2,325.682 113,7 93,8 Avto-ogrevne duše 25.943 25.943 28.636 110,4 110,6 Skupaj 4,579.591 4,975.590 4,988.711 108,9 100,3 Če analiziramo rezultate posameznih ekonomskih enot, vidimo, da sta EE valjarna in stiskama izpolnjevali svoje planske naloge in nista imeli posebnih problemov. Ekonomska enota gumira-nje blaga in lepila ni izpolnila osnovnega plana, ker ni bilo potreb po lepilu, dobave surovega blaga za gumiranje pa so s strani dobaviteljev šepale. — Velopnevmatika ni dosegla niti osnovnega niti operativnega plana zaradi bolezni delavcev in pomanjkanja velo-korda. Prav tako ni dosegla svojega plana ekonomska enota gumene prevleke zaradi izpada proizvodnje ban-daž, ker ni bilo ustrezne kvalitete, poizkusi z novo kvaliteto pa še niso bili zaključeni. — Deloma pa je bila manjša proizvodnja tudi zaradi tega, ker ta oddelek regulira proizvodnjo s konkretnimi naročili — uslugami. Ekonomska enota avtopnevmatike ni dosegla operativnega plana zaradi okvare na konfekcijskih strojih za montiranje obročev tovornih avto-plaščev in zaradi delnega izpada zračnic. Ob koncu lahko ugotovimo, da je podjetje preseglo svoj osnovni plan v devetih mesecih za 8,9 %, iz česar lahko zaključimo, da bo kolektiv tovarne izpolnil svoje planske naloge, katerih vrednost je veliko večja, če vzamemo v obzir uspešno zaključeno poizkusno proizvodnjo v obratu II na Gašteju. Prvi veliki uspehi naših racionaliza-torjev prikazani v polletnem obračunu prihranka so dali novo spodbudo za racionalizatorsko dejavnost v našem kolektivu. Kmalu nato je komisija prejela in obravnavala več novih predlogov za izboljšavo in med njimi štiri, ki jih tukaj navajamo, ocenila kot racionalizacije. Jože ZUPAN je predlagal izboljšavo na češkem stroju s trikotnim polnilom, tako da v isti operaciji obloži žično jedro tudi z molino krilom, kar je bilo prej treba opraviti ročno. V ta namen je moral napraviti nove oblike pritisnega koluta, vgraditi dodatne valjčke za stiskanje jeder od strani, pred vstopom v stroj vgraditi plug za obračanje krila, z vgraditvijo vmesnega predležja pa zmanjšati obrate za 10 odstotkov. S to izboljšavo se bo precej povečala storilnost, boljša pa bo tudi kvaliteta in olajšano delo na stroju. Komisija je predlog osvojila kot racionalizacijo in ga nagradila z 10.000 din za boljšo kvaliteto, ter z 2950 din kot akontacijo na polletni, odnosno letni obračun prihranka. Ignac POLAJNAR je preuredil vul-kanizacijsko stojalo za vrečke za eksploziv. Do sedaj so vulkanizirali po 8 vrečk pri eni vulkanizaciji, z novim stojalom pa bo možno vulkanizirati po 20 vrečk naenkrat. Z uvedbo tega postopka se bo povečala zmogljivost, zaradi česar bo možno zadovoljiti večje potrebe po teh izdelkih. Komisija je predlog ocenila kot racionalizacijo in mu določila 2250 din akontacije na polletni oziroma letni obračun prihranka. Ivan PETROVČIČ, delavec v oddelku ročne konfekcije, predlaga strojno pritrjevanje zakovic na vrečke namesto dosedanjega ročnega. Ta način je hitrejši in bolj praktičen. Za ta predlog mu je komisija določila enkratno nagrado 2000 din. TOVARIŠI Ciril OMAN, Aleš ZUPAN, Konrad MURKO so izdelali napravo za obrezovanje korda z valjčki. S to izboljšavo bo nastal precejšen prihranek pri kordu, olajšano pa bo delo na trovaljčniku in diagonalnem stroju. Razen tega pa bo odpadla izdelava nožev, njihovo brušenje in zamenjava. Komisija je ugotovila, d a uvedena naprava zelo dobro deluje in je izboljšavo ocenila kot racionalizacijo ter po pravilniku določila vsakemu po 2250 din akontacije na polletni oziroma letni obračun prihranka. - VSEM RACION ALIZATOR JEM ISKRENO ČESTITAMO K USPEHU! Tudi mladina našega kolektiva je za preteklo leto napravila obračun. Zbrala se je, da pregleda uspehe in neuspehe, da odstrani težave, na katere je pri svojem delu naletela; sešla se je zato, da pregleda dosedanje delo. Nedelja, 30. oktobra, je bila za našo mladino res čudovit dan. Ne samo zato, ker so lahko prisostvovali konferenci, kakršne mladina našega kolektiva še ni priredila. Konferenco je otvoril dosedanji predsednik Marjan Peneš, ki je prisotne seznanil z dnevnim redom, nato pa pozdravil goste, ki so se te mladinske manifestacije udeležili, med njimi tovariša Zdravka Krvino, predsednika Okrajnega komiteja LMS, tovariša Cirila Globočnika, sekretarja Občinskega komiteja LMS, tovariša Draga Dolinška, direktorja tovarne »Sava«, predstavnika DS in UO našega kolektiva in druge. Po pozdravnem govoru tovariša Pe-neša je mladino pozdravil predstavnik DS tovariš Gogala in ob tej priložnosti naši mladini izročil MLADINSKI PRAPOR. — V svojem kratkem govoru je orisal dosedanje delo in zasluge, ki jih ima mladina za tako velik gospodarski dvig tovarne »Sava«, nato pa mladim zaželel še veliko uspehov, ne samo na delovnem področju, marveč tudi pri kulturnem, političnem in športnem izživljanju. — Za njim sta govorila še zastopnik UO tovariš Celestina in predstavnik sindikata tovariš Mertelj. JANEZ GOVC Poročili, ki sta bili naslednja točka konference, pa sta podala predsednik mladinskega komiteja tovariš Marijan Peneš in predsednik mladih proizvajalcev tovariš Lojze Zalar. Predsednik mladine je v svojem poročilu nakazal, kako velike važnosti je, mladini, ki vsak dan prihaja v podjetje, že takoj ob vstopu v podjetju nuditi pomoč, kajti mladina, ki se dnevno vključuje v kolektiv podjetja, se v tem novem okolju ne znajde in lahko kmalu zasovraži svoje delo. Zato pa moramo za mladega človeka skrbeti že ob njegovem prihodu v podjetje, ga vključiti v različne organizacije in mu pomagati pri izobraževanju. Le na ta način bo mladina zmožna, da postane to, kar si vsi želimo, dober član človeške družbe. Potem se je tovariš Peneš zadržal še pri zunanjepolitičnih dogodkih, ki v teh dneh zopet vznemirjajo svet. — Pokazal je na tisto državo, ki si je že dvakrat hotela podvreči svet, vendar pa ji je to že dvakrat spodletelo, toda ta država se ponovno oborožuje in tokrat celo z atomskim orožjem. Zato so vsi pozdravili tiste predsednikove besede, ki pravijo, da Jugoslavija ni proti Nemčiji, marveč samo proti oboroževanju. Miru, ki si ga vsi tako želimo, pa ne bo, če se bo Nemčija še nadalje oboroževala. Dlje časa se je tovariš Peneš zadržal tudi pri razglabljanju, kje je mesto mladinca v sodobni družbi in opozoril na to, naj se v kolektivu ustanovi klub Ljudske tehnike, ki bi z majhno začetno pomočjo tovarne lahko postala ena najbolj množičnih mladinskih dejavnosti v našem kolektivu. Tudi poročilo predsednika mladih proizvajalcev je 'bilo zelo zanimivo. — Tovariš Zalar je predvsem nakazal do- Prcdsednik Mladih proizvajalcev tov. Lojze Zalar med branjem poročila sedanje delo mladine in opozoril, da so bili v preteklem letu najbolj delavni taborniki, medtem ko se je največje mrtvilo pokazalo pri športnem udejstvovanju. — Predvsem je v zadnjem času zamrl rokomet, ki je bil še pred kratkim prvi šport v našem podjetju. Še veliko je bilo misli in razglabljanj, ki niso bila rešena in prav je tako, kajti kakor je dejal tovariš Zalar, naj mladina v razpravi sama nakaže probleme, ki jo tarejo. Pred razpravo pa so mladinci odšli na pogostitev, medtem ko so si drugi lahko ogledali razstavo, ki jo je pripravila mladina, da pokaže kaj dela mladinec v kolektivu in v svojem prostem času. Po odmoru se je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo veliko mladine z res tehtnimi predlogi in načrti. V razpravi se je oglasil tovariš Ciril Globočnik, sekretar občinskega komiteja LMS, ki je poudaril, da je bila naša mladinska organizacija ena najboljših v kranjskem okraju. Nadalie je dejal, da je bilo v letošnjem letu res veliko storjenega, da pa ostanejo še problemi, ki jih mora mladina čim-prej odpraviti. Pozdravil je prizadevanje vodstva kolektiva, ki vlaga res veliko napora v to, da" se mladina kar najbolj izobražuje in naglasil, da je v Sloveniji malo kolektivov, ki bi se lahko pohvalili, da obiskuje 30 odstot- Castni gostje pozorno sledijo poteku konference kov mladine v kolektivu po končanem delu razne šole, tečaje in seminarje. Po govoru sekretarja občinskega komiteja LMS je konferenco pozdravil predsednik okrajnega komiteja LMS, tovariš Krvina, ki je v svojem govoru dejal, naj si novi komite ne zastavlja prevelikih nalog, vse sprejete pa naj dosledno izpolnjuje. Nakazal je tudi nepravilnosti, ki se še vedno dogajajo z izkoriščanjem mladine zaradi neurejenih življenjskih razmer, ki nastanejo zato, ker mladinec nima stanovanja itd. Tudi te nepravilnosti bo treba s časom izboljšati. Na koncu so konferenco pozdravili še delegati iz drugih kranjskih tovarn in predlagali večje zbližanje med njihovo in našo mladino. Po končanih pozdravnih govorih je bil izvoljen nov komite, ki naj se zaveda besed tovariša Krivine: »Majhne naj bodo naloge, toda te naj bodo dosledno opravljene!-« Udeleženci konference si ogledujejo razstavo FRANCI MERTELJ n j u podutimce Polletna konferenca sindikalne podružnice je bila dne 16. oktobra 1960 po delegatskem sistemu. Voljenih in vabljenih je bilo 105 delegatov, konference se je pa udeležilo 87 delegatov, 5 je bilo upravičeno, 13 pa neupravičeno odsotnih. Poudarek konferenci je nedvomno dala predsednica Občinskega sindikalnega sveta tov. Pepca Jež, vabljena in opravičeno odsotna pa sta bila predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. Andrej Verbič in predsednik Glavnega odbora zveze sindikatov Slovenije tov. Slavko Zalokar. Sama polletna konferenca naše sindikalne podružnice se je vršila v zelo pomembni dobi, ko je ves svet z nestrpnostjo zasledoval in spremljal 15. zasedanje Organizacije združenih narodov v New Yorku. Zgodovinskega dne, 22. espefcmrab ob 16. uri 46 minut po jugoslovanskem času, se je začela v New Yorku na sedežu Združenih narodov generalna razprava, na kateri so predstavniki včlanjenih držav obrazložili svoje stališče do perečih problemov v svetu. Tretji govornik, ob 17. uri po jugoslovanskem času, je bil naš predsednik FLRJ, Josip Broz-Tito. Dejstva in misli, ki jih je na tem zasedanju generalne skupščine OZN izrekel predsednik Tito, bodo nedvomno še dolgo zaradi svoje pomembnosti v središču pozornosti po vsem svetu. Dokaz zato lahko vidimo v tem, da so številni državniki vpletali v svoje govore misli, ki jih je prvi izrekel vodja jugoslovanske delegacije ter izražajo ob njih svojo zavzetost za re- ševanje perečih svetovno političnih in gospodarsko ekonomskih problemov. Misli predsednika Tita in pripravljenost naše države, da se še bolj aktivno vključi v mednarodna dogajanja na gospodarskem področju, so' samo nadaljevanje politike, ki jo je naša država že do sedaj uveljavljala v odnosu do mladih in nerazvitih držav, hkrati pa lahko vidimo v tem ponoven dokaz, da je Jugoslavija pripravljena še povečati svoj delež pri urejanju najbolj perečih mednarodnih odnosov. Po poročilu predsednika sindikalne podružnice tov. Toneta Razdrha o pomenu in vlogi jugoslovanske delegacije na zasedanju OZN, je podal tudi izčrpno poročilo o delu sindikalne podružnice od občnega zbora, t. j. od dne 6. marca pa do 16. oktobra. Delo samo je bilo v teh osmih mesecih zelo odgovorno, dostikrat pa tudi težavno, saj so bile pred vodstvo organizacije postavljene ogromne in težke naloge. Prva seja IO dne 30. marca je bila posvečena predvsem pregledu in izbiri kandidatov za nov delavski svet, v katerega so bile volitve 26. aprila. — Tega vprašanja smo se lotili tako, da so kandidate izbirali na sestankih EE ter sindikalnih pododborih. Po prejetih predlogih EE in pododborov smo na skupni seji IO ter predstavnikov UO, DS- ZK, mladine ter uprave sestavili kandidatno listo, ki je bila izobešena na vseh oglasnih deskah in v vsaki EE. Priprave za volitve so bile skrbne, kar nam jasno dokazuje naslednje: v volilni seznam je bilo vpisanih 1110 članov kolektiva. Od te- ga jih je volilo 1048 ali 94,4 odstotka, 62 članov kolektiva ni volilo, med njimi je bilo 58 opravičeno odsotnih zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov! Od 1048 oddanih glasovnic je bilo 12 neveljavnih ali 1,1 odstotka. Od 42 predlaganih kandidatov je bilo izvoljenih v DS 31 članov kolektiva. Na prvi seji DS, dne 9. maja, je bila postavljena tričlanska volilna komisija za izvedbo volitev v UO. Volitve so bile tajne. Izvoljenih je bilo 6 članov in 6 namestnikov. V naši sindikalni podružnici deluje 9 sindikalnih pododborov, porazdeljenih po EE ter 10 komisij. Iz 25-član-skega plenuma sindikalne podružnice je bil izvoljen 9-članSki IO in 3-član-ski nadzorni odbor. Delo sindikalne podružnice je po občnem zboru pričelo potekati še mnogo bolje kot prejšnja leta. Razlog je v tem, ker so bili po ekonomskih enotah postavljeni sindikalni pododbori, ki so reševali problematiko svoje enote na ločenih sestankih. S tem smo dosegli, da smo na eni strani reševali tekoče zadeve na samem mestu, na drugi strani pa so člani kolektiva lahko sodelovali v razpravah, dajanju predlogov in kritike prav v oddelku, v katerem živijo, delajo in ustvarjajo. Predsedniki in odborniki sindikalnih pododborov so potem posredovali misli in želje članstva na seji IO, zaključke pa zopet svojemu članstvu. — Edino po tej poti smo ustvarili pravilen odnos med člani kolektiva in samo podružnico. S tem smo tudi prenesli kompetenco na same pododbore, to je, na same upravljavce. Nadalje je sindikalna podružnica skrbela za izpolnjevanje navodil in sklepov sindikalnih forumov v gospodarskih in političnih vprašanjih. Preskrba z ozimnico je potekala zelo dobro, saj smo nabavili članom kolektiva do sedaj okoli 750 ton premoga in okrog 600 kubičnih metrov drv. Gorivo še vedno dovažamo, tako da še nimamo zaključene številke. Vsi člani kolektiva, ki so naročali kurivo, so ga prejeli dostavljenega na dom, za kar je poskrbel transportni oddelek. Organizirali smo tudi preskrbo z zimskimi jabolki po ceni 35 din za kg, tako da je dobilo letos preko 370 članov kolektiva prvovrstna zimska jabolka. Da je bila nabavljena zadostna količina, nam jasno dokazuje to, da smo morali odprodati še znatno količino jabolk trgovskemu podjetju Sadje po nabavni ceni zaradi tega, ker med člani kolektiva nismo več dobili kupcev. Skrbeli smo tudi za prehrano članov, tako da danes lahko rečemo, da je slehernemu članu kolektiva dana možnost prejemanja toplega obroka dobre malice po minimalnih cenah. — V bufetu obrata I in II lahko vsak član kolektiva dobi topel obrok za 30 dinarjev. Za pester jedilnik skrbi uprava podjetja s sodelovanjem obratne ambulante, HTZ komisije ter osebjem kuhinje. V obratu II gradimo eno najmodernejših menz, ki bo omogočila članom kolektiva družbeno prehrano, to je, kosila in večerje. To hrano bodo lahko tudi odnašali domov, kar bo znatno razbremenilo žene, zaposlene v našem podjetju. Žene v našem kolektivu uživajo vso podporo s strani upravnih kot političnih forumov podjetja. Gledamo na to, da žensko delovno silo večkrat zdravniško pregledamo. Če je le mogoče, zaposlujemo žene na lažjih delovnih mestih. V najkrajšem času pa bodo žene tudi ginekološko pregledane. Čim se pokaže znak obolelosti, jih premestimo na lažja delovna mesta, kjer niso izpostavljene zdravju škodljivemu delu. Tako smo tudi v pogledu zaščite žene napravili kar smo pač mogli. Za vse člane kolektiva pa je bila uvedena tudi zobozdravniška služba. Pa poglejmo, kako so naši člani kolektiva preživljali dopust v naših počitniških domovih. Počitniški dom na Pokljuki ima kapaciteto 14 ležišč. Hrana za dopustnike je bila v »Šport hotelu«, ki je bila po izjavah koristnikov, zelo okusna in obilna. Sedaj v jesenskem času je bilo treba streho hišice na novo prekriti in postaviti v neposredno bližino drvarnice. Ta dela so bila končana 7. novembra. Dom bo zopet odprt za vse interesente konec novembra ter bo lahko služil smučarjem tudi v zimskem času. Po perspektivnem planu pa ima sindikalna podružnica namen zgraditi ob domu še viseče kegljišče, 'prostor za balinanje ter tudi shrambo. Tako bi se potem člani kolektiva lahko zabavali v samem domu in jim ne bi bilo treba hoditi iskat razvedrila v »Šport hotel«. Za adaptacijo in nakup doma moram izreči vse priznanje direktorju Dragu Dolinšku, samoupravnim in političnim organizacijam ter posameznim članom kolektiva, ki so z razumevanjem ter osebno prizadevnostjo pripomogli pri. nakupu, adaptaciji ter ureditvi doma samega. V letošnjem letu je izkoristilo letni dopust na Pokljuki 62 članov kolektiva in 56 svojcev. Istočasno pa je v letošnjem letu izkoristilo svoj redni letni dopust v počitniškem domu »Crikve-nica« 221 članov kolektiva in 187 svojcev. Poleg tega pa je večje število članov preživelo dopust v drugih počitniških domovih, tem pa so bili Stroški nad 280 din dnevno po priloži tvi računa povrnjeni. Pomembno se mi zdi omeniti tudi HTZ komisijo. Ta komisija z varnostnim tehnikom je bila močno razgibana in je intenzivno delala. Pred seboj je imela in ima še ogromne naloge, tako v starem, kot v novem obratu ter na obratu III na Vrhniki. Lahko trdimo, da je ta komisija pokazala veliko razumevanje do tega odgovornega dela in je pokazala že lepe uspehe* pri zaščiti delovnega človeka. Dotaknil bi se tudi nekoliko vprašanja stanovanjske gradnje. Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, kjer so obravnavali stanovanjsko problematiko v mestni komuni so v razpravi prišli do zaključka oziroma predloga, da naj vse sindikalne podružnice v gospodarskih organizacijah temeljito pristopijo k tej aktualni problematiki ter izdelajo predloge za samoupravne organe za čimprejšnje izboljšanje tega problema. Glede na to je bila na seji IO dne 3. novembra 1960 posebna točka dnevnega reda stanovanjska problematika v našem podjetju. V perspektivi razvoja naše tovarne bomo v petih letih rabili 150 do 200 ali najmanj 170 stanovanj, kar znese približno 500 milijonov dinarjev. Glede na cenejšo in hitrejšo gradnjo je izdelala sindikalna podružnica predlog DS, ki je pod posebno točko obravnaval perspektivni plan gradnje pod drugačnimi pogoji kot so sedaj. Sindikalna podružnica je pripravila predlog, da naj od Urbanističnega odseka pri mestni občini Kranj DS zahteva odobritev lokacije enovrstnih hišic. Omogoči naj se individualna gradnja slehernemu članu kolektiva, ki ima namen graditi. Omogoči naj se cenejšo in hitrejšo gradnjo, za kar naj DS odobri 4 milijone dinarjev. Izvršni odbor sindikalne podružnice je predložil DS tudi predlog, da naj se formira komisija 5 članov za tako zvano gradbeno komisijo, v katere sestav naj prideta dva člana sindikalne podružnice ter trije člani DS. Delo komisije bi naj bilo, pripraviti oziroma oskrbeti načrte v več variantah, ki morajo biti v skladu z urbanističnim načrtom ter stanovanjsko izgradnjo. Skrbeti bo morala za lokacijo zemljišča in gradnjo, za gradbeni material, skratka, za vse potrebno, kar je v zvezi z gradnjo. Ravno tako naj zbere interesente za to individualno gradnjo ter jih informira o vsem, istočasno pa naj jim predloži na vpogled načrte hišic, na podlagi katerih naj se sami odločijo za vrsto gradnje. Prav tako je sindikalna podružnica predložila v razpravo DS graditev hišic, ki jih lahko gradi podjetje s svojimi zidarskimi ekipami ter jih odproda potem interesentom. Nadalje je bil predložen v obravnavo predlog za vso novodošlo delovno silo, ki stopi v delovno razmerje s podjetjem. Vsi novodošli bodo ob vstopu v službo jasno izrazili svojo potrebo po stanovanju, kakor tudi pripravljenost vlaganja svojih finančnih sredstev za pospešitev reševanja tega problema. Kako pa je z izobraževanjem članov kolektiva? Sindikalna podružnica je v ta namen s sodelovanjem z Delavsko univerzo in kadrovskim oddelkom pripravila načrt predavanj in tečajev. Skrb, ki se posveča izpopolnjevanju kadra za naše podjetje je razvidna iz naslednjega! V gumarski tehniški šoli z do sedaj 'dvema oddelkoma je v I. oddelku 15 kandidatov, ki obiskujejo pouk v dopoldanskem času. V II. semestru je 28 kandidatov, ki posečajo pouk v popoldanskem času, V vajeniško šolo je vpisanih 28 učencev, med njimi tudi 7 Učenk. Gumarska industrijska šola 3. letnik ima letno 20 učencev, ki bodo v tem šolskem letu šolo absolvirali. Predračun za tehniško srednjo nižjo gumarsko šolo in sam dom znaša 5,394.000 din, ki ga krijemo iz sklada za kadre. Prav tako obiskuje precejšnje število članov in članic kolektiva razne večerne šole kot Ekonomsko in Administrativno, nekaj jih pa obiskuje tudi dopoldansko ekonomsko šolo. Za vse slušatelje gumarske tehniške, večerne administrativne in ekonomske šole prispeva uprava podjetja štirikrat tedensko po 50 din za kosilo. Z nabavo novega kinoprojektorja ter dogovora z Delavsko univerzo pripravlja sindikalna podružnica poleg svojega programa dela sedaj v večernih zimskih urah še naslednja predavanja: Oblikovanje medsebojnih odnosov Od Ohrida do Triglava — barvni diapozitivi Predavanje o delavskem samoupravljanju Predavanje o delitvi dohodka Gospodarska politika občine v odnosu na komuno in podjetje Odnos sindikata do podjetja in obratno Vzdolž Jadrana — predavanje bo z barvnimi diapozitivi Zapadna Afrika in Zapad — barvni diapozitivi Predpisi o delovnih razmerjih Nov način finančnega knjigovodstva Sodobna administracija Mednarodni odnosi — politični pregled in še 15 različnih predavanj. Poleg tega bo pokazanih več filmov o zaščiti delavca na delovnem in izven delovnega mesta. Za žene bo organiziranih več zdravstvenih predavanj o preventivi ženskih bolezni, ki jih bo vodilo osebje zdravstvene službe. Na koncu bi omenil še formiranje sindikalnega odbora v obratu III na Vrhniki. — Občni zbor je bil dne 23. oktobra 1960. Izvoljen je bil 7-član-ski izvršni odbor, 3-članski nadzorni odbor in dva poverjenika za Delavsko enotnost. Istočasno je bil izvoljen tudi delavski svet. Glede na ustanovitev novega obrata III na Vrhniki, ki danes šteje že okoli 80 članov, v doglednem času pa se bo število še znatno povečalo, je bilo nujno izvoliti sindikalni odbor. Občni zbor sam je bil skrbno pripravljen, ker so kandidate izbirali po predlogih samih članov tega obrata v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom Vrhnika. Sindikalna podružnica pripravlja obdaritev otrok, članov našega kolektiva za dostojno počastitev Novega leta ter prihoda dedka Mraza. Obdaritev bo v dvorani Kulturno prosvetnega društva na Primskovem z igrico lutkovnega gledališča. Obdarovali bomo vse otroke od 2. do 12. leta starosti. Tudi glede silvestrovanja je poskrbljeno ter je za to postavljena komisija, ki je odgovorna za izvedbo. — Silvestrovanje bo v istih prostorih kot lansko leto. Ako resumiramo naloge in delo sindikalne podružnice, vidimo, da je in bo do konca mandatne dobe imela še ogromno dela, kateremu bo kos le s skupnim delom in s pomočjo vsega članstva. Predsedniki ZB Dragomlja vas, Metlike in naše tovarne VILI OMAN vajini Ob obisku članov ZB NOV okraja Novo mesto smo se dogovorili, da bomo organizirali izlet v kako partizansko vas na Dolenjskem. Svetovali so nam Dragomlje vas v Beli krajini. V tej vasi se je začelo osvobodilno gibanje že leta 1941. Na pomlad leta 1942. je bila v bližini te vasi ustanovljena prva partizanska grupa. Vsi vaščani so bili že v začetku enotni za borbo proti okupatorju. Aktivno delo domačina, narodnega heroja Martina Južne in drugih, je rodilo velik uspeh. V soboto, 22. oktobra, je 25 članov kolektiva krenilo opoldne na pot s tovarniškim avtomobilom. Med njimi so bili v glavnem člani ZB. Po dveurni vožnji po avtomobilski cesti smo prispeli v Novo mesto. Tam so nas že čakali predstavniki OO ZB NOV. — Po kratkem postanku smo nadaljevali pot okoli Gorjancev. Cesto preko Gorjancev namreč popravljajo. Pred vasjo Suhorje v Beli krajini nas je čakal tajnik ZB tovariš Mihelčič, ki nam je vso pot pripovedoval o borbah v krajih, skozi katere smo se peljali. V vasi Suhorje smo se ustavili pred spomenikom v čast pohoda XIV. divizije in položili venec. Malo dalje na Gričku so bile v letu 1943. velike borbe. Tam je bila okoli cerkve belogardistična postojanka. Zanimivo je to, da so posadko sestavljali samo tujci. Da pa se ne bi belogardizem razširil po Beli krajini, so se tamkajšnje partizanske enote zibrale in po težkih borbah postojanko popolnoma uničile. Po tem težkem udarcu si belogardizem v teh krajih ni več opomogel. 2e zgodaj je Dragomeljčane in nas prebudil naš harmonikar z veselimi zvoki. — V vas smo prišli namreč že v temi, zato smo si jo zjutraj ogledali. Šteje nekaj nad sto prebivalcev in to so v glavnem starejši ljudje in otroci. Mladi ljudje pa odhajajo v industrijske kraje, ker v teh 'krajih industrija ni posebno razvita. Ljudje se ukvarjajo s poljedelstvom m živinorejo. Glavni vir dohodkov pa so jim vinogradi, ki jih zelo skrbno obdelujejo. Že leta 1946 pa so si vaščani s prostovoljnim delom napeljali elektriko. Tudi vodovod so si sami zgradili. Dopoldne je pred Gasilskim domom ob navzočnosti vseh vaščanov predsednik SZDL Dragomlja vas pozdravil vse prisotne, nam pa želel prijetno bivanje med njimi. Za njim je govoril zastop- Govor predsednika ZB Save so domačini viharno pozdravili JOŽICA KERSTEIN Zadnjih nekaj let večina članov mehanične delavnice oziroma prejšnje montažne skupine v obratu II ni poznala drugega razvedrila kot delo. V mrazu in dežju so razkladali stroje, jih montirali in se vsak po svojih močeh trudili, da bi jih čimprej spravili v pogon in tako prispevali k povečanju zmogljivosti tovarne. V tem času je bilo težko pomisliti, da bi se mogla večja skupina odtrgati od dela. Sedaj, ko novi obrat že daje sadove skupnih naporov, je tudi za nas prišel čas, da se kljub delu, ki ga nikdar ne zmanjka, za kak dan oddahnemo in zajamemo malo nove sape. V ta namen smo priredili poučno ekskurzijo v Tovarno avtomobilov v Mariboru, ki smo jo združili še s krajšim sprehodom na Pohorje in v Ptuj. V soboto, 15. oktobra, nas je naš »Pionir« popeljal preko Trojan in Savinjske doline proti Celju in Mariboru. Kljub ne preveč lepemu vremenu je bilo razpoloženje kar dobro in med vožnjo šal ni manjkalo. V TAM smo se razdelili v dve skupini. Prijazni vodiči so nam razkazovali vse oddelke tovarne. Najprej smo si ogledali mehanično delavnico (obdelovalnico), kjer nastajajo posamezni deli motorja ali avtomobila. V ta namen so potrebni najrazličnejši stroji, ki opravljajo posamezne delovne operacije. Proizvodnja je namreč razdeljena na posamezne faze, za katere so na razpolago posebni stroji. V kalilnici se vrši termična obdelava posameznih delov, ki jih po dokončni obdelavi (brušenju) montirajo v montaži. V lakirnici dobe avtomobili svojo »obleko«, v tapetniški delavnici pa poskrbe za njihovo notranjo opremo. V orodjarni izdelujejo najrazličnejše priprave, ki služijo za hitrejšo in nik našega kolektiva Ivan Leskovec. — V svojem govoru se je dotaknil najaktualnejših problemov doma in v svetu. Posebno pozornost pa je posvetil delu jugoslovanske delegacije, odnosno govoru maršala Tita v OZN. Po govoru je vsem 26 družinam v vasi izročil skromna darila, ki jih je pripravil naš kolektiv. Po obdaritvi so pionirji recitirali in zapeli nekaj pesmi. Po proslavi so nam vaščani priredili v domu kosilo. V tovariškem vzdušju smo se marsikaj pomenili in že je prišel čas odhoda. Na poti domov smo bili vsi mnenja, da je take obiske še treba organizirati. Da, še mnogo je vasi po naši deželi, v katere so se zatekle utrujene partizanske enote. Bile so vedno dobrodošle. Zato pa danes tisti, ki so dobili zatočišče, ne smejo pozabiti nanje. Že samo s tem, da jih kdaj obiščejo, razvesele ljudi. Zato, borci ne pozabite na partizanske vasi! točnejšo obdelavo posameznih delov. Nekoliko odmaknjena od ostalih objektov stoji kovačnica, kjer težke stiskalnice z velikim hrupom oblikujejo razbeljene kose jekla v različne odkovke. — TAM je tovarna, ki izdeluje za sestavo avtomobila v glavnem vse kovinske dele sama. Ker pa avto ni sestavljen samo iz kovinskih delov, so navezani še na celo vrsto zunanjih dobaviteljev, med katere spada tudi naša tovarna. Ko smo se tako spoznali z delom tovarne in videli nastanek avtomobila, smo se zanimali tudi za ostale stvari. Tako smo izvedeli, da ima tovarna okoli 4000 zaposlenih in da je prav tako razdeljena na ekonomske enote. Razlika je samo v tem, da imajo tam predračunske ekonomske enote, kamor spadajo vsi režijski oddelki in ekonomske enote, kjer zajamejo proizvodne oddelke. Po končanem ogledu smo se, polni najlepših vtisov o tovarni, odpeljali v mesto na kosilo, po kratkem počitku pa proti spodnji postaji žičnice. Seveda nas je vso pot pošteno močilo, toda v prijazni restavraciji pri spodnji postaji je bilo to brž pozabljeno in je kar prehitro prišel čas, ko smo po štirje napolnili kabine pohorske žičnice. Kljub vožnji precej visoko nad kronami orumenelih kostanjev in bukev ter 'temnozelenih smrek, je bila vožnja tako prijetna, da je nekdo celo zaspal in da se je pri zgornji postaji komaj ločil od zibajoče kabine. Večer smo prebili v »Pohorskem domu«, kjer se nam je ob prijetnem kramljanju ter ob več ali manj burnih šalah kar prehitro približal čas za počitek. Zjutraj je sonce zdramilo tudi največje zaspance, medtem ko so bolj za romantiko vneti do tega časa obhodili že vso okolico Pohorskega doma. Na poti nazaj smo imeli zaradi lepega vremena priliko občudovati lepo urejene domove, pota ter ostale naprave in videli, da žrtvuje Maribor precej sredstev za razvoj turizma in za oddih delovnih ljudi. Ker je bilo vreme lepo, se nismo mogli premagati, da si ne bi ogledali še znamenitosti Ptuja, katerega stari grad skriva v svoji notranjosti res redke dragocenosti. Poleg ostalega so krasni gobelini in kitajske tapete, umetnine, ki si jih je vredno ogledati. Ob pogledu na te stvari so se celo najbolj veseli umirili in napeto sledili razlaganju našega vodiča. Polhi najlepših vtisov smo se mimo visokega dimnika v Kidričevem in prijaznih gozdičkov odpravili proti domu v želji, da bi podobni izleti bili še večkrat na sporedu. Za naš največji pratik 29. november čestita uredniški odbor vsemu delovnemu kolektivu Iz ekskurzije pa nam je ostal tale posnetek Pred mariborsko tekstilno tovarno IVAN PETRIČ Maši gasilci na ekskurziji n Mariboru Dne 29. oktobra 1960 smo se odpeljali na ekskurzijo v Mariborsko tekstilno tovarno »MTT«, ki je ena največjih tekstilnih tovarn na Balkanu. — Dana nam je bila možnost, da smo si lahko ogledali vse glavne obrate. Pozanimali smo se tudi, kako imajo tam gasilci urejene njihove naprave. Ugotovili smo, da imajo naprave kar najbolje urejene in ostalo gasilsko službo tudi (dežurstvo). Po ogledu tovarne smo šli na kosilo, popoldne pa smo se odpeljali na Mariborski otok, da bi si ogledali hidro-centralo. Tam nas je sprejel prijazen vodič, ki nam je razkazal vse glavne objekte. Med potjo smo se ustavili v Frankolovem in počastili spomin talcev, ki so jih na tem mestu obesili nemški fašisti. Stanovanjsko vprašanje na splošno dobiva zadnje čase vedno večji obseg in pomen. To pa ni nič čudnega spričo tako živahnega in vsestranskega razvoja, kakršen je v naši državi. Pravilo, da je z udobnim stanovanjem že dana polovica življenjskih pogojev, prihaja v novi družbi vedno bolj do izraza; vendar pa so načini, kako priti do njega, različni in velja na tem mestu za naš kolektiv te razne možnosti nekoliko razmotriti. Najstarejši in najobsežnejši način gradnje stanovanj je vsekakor še vedno individualen. Takih primerov imamo v našem kolektivu trenutno, sodeč samo po vloženih prošnjah za brezobrestno posojilo, 45. Precej pa je tudi takih članov kolektiva, ki so stanovanjske hiše zgradili že pred in po drugi svetovni vojni. To so v glavnem starejši člani našega kolektiva. Med mlajšimi člani je ta primer bolj pogost pri tistih, ki so doma iz podeželja in imajo boljše možnosti, posebno pri nabavi lesa in drugega materiala za gradnjo. Po obsežnosti gradnje je na 2. mestu gradnja večjih stanovanjskih blokov, stolpnic in vrstnih hiš, ki se gradijo z družbenimi sredstvi. Tako je naša tovarna v času od leta 1951 pa do prve polovice 1960 zgradila 48 družinskih in 26 samskih stanovanj. Do kraja tega leta in v prvi polovici prihodnjega leta bo vseljivih nadaljnjih 6 enosobnih in 9 dvosobnih stanovanj. V drugi polovici prihodnjega leta pa bodo zgrajene še 3 garsoniere po 21 kv. metrov površine, 4 enosobna po 34 kv. metrov, 12 dvosobnih po 43 kv. metrov. 15 dvosobnih po 46 kv. metrov, 12 dvosobnih po 61 kv. metrov, 7 dvosobnih po 64 kv. metrov in 8 trosob-nih stanovanj po 79 kv. metrov površine. Torej skupno 76 družinskih stanovanj. Poleg navedenih stanovanj je predvidena v letu 1961 še gradnja sam-enim družinskim stanovanjem za skega doma z 31 samskimi sobami in enim družinskim stanovanjem za upravnika doma. Za leto 1962 je predviden nakup nadaljnjih 4 stanovanj od Narodne banke Kranj, ki bo gradila stanovanjski blok pri vodovodnem stolpu. Ker pa je odkup stanovanj možen le s takojšnjo 100 % udeležbo, kar znese skupno 12 milijonov ali po 3 milijone za stanovanje, nastaja vprašanje, kako graditi v bodoče v dosedanjem obsegu. Dočim je bilo podjetje pri vseh dosedanjih gradnjah udeleženo le z 10 do 60-odstotno takojšnjo udeležbo, ostalo pa je bilo vezano na dolgoročno odplačevanje, je kot že rečeno, gornji način, nov moment pri stimuliranju stanovanjske gradnje. Iz navedenega sledi, da bodo možnosti, da bi podjetje samo z družbenimi sredstvi, posebno še glede na vse večje potrebe po vlaganju razpoložljivih sredstev v rekonstrukcijo in razširitev tovarne, v bodoče še mnogo manjše. Da pa se gradbena dejavnost stanovanj kljub temu ne bi zmanjšala, ampak nasprotno sorazmerno s porastom potreb celo povečala, je izhodišče v samoprispevku prosilcev za stanovanja, v individualni in zadružni gradnji. Glede samoprispevka prosilcev je v teku zbiranje prijav za ustrezna posojila. Izdelan je tudi že osnutek dopolnilnega pravilnika o razdeljevanju stanovanj, ki določa kriterije o višini posojila, velikosti stanovanja in prednostnem zaporedju, ki naj bi ga imel vsak posojilodajalec-prosilec za dodelitev stanovanja. Z zbranimi sredstvi bi tovarna kupila nova istanovanja in tako povečala stanovanjski fond. Posojilodajalcem pa bi po preteku 5 let od vselitve v stanovanje vrnila posojeni denar s 5-odstotnimi obrestmi. Z namenom pospešiti tudi individualne gradnje stanovanjskih hišic je DS naše tovarne že določil 5 milijonov dinarjev, ki naj se razdele prosil-cem-članom kolektiva v obliki brezobrestnega posojila za dobo 2 let. Če bi ta denar ostal kot stalni fond, bi z obtokom denarja prišla na vrsto vsak naslednji mesec eden do dva prosilca. Ta kratek pregled obstoječe in perspektivne stanovanjske gradnje nam prikazuje trenutne možnosti gradnje, so pa še druge možnosti in poti, o katerih že razmišljajo odgovorni organi in o katerih bomo razmišljali v vedno večji meri tudi mi v podjetju. c V/titv & se zunanji plašč takega letala kljub hlajenju s tekočim kisikom segreje na 550° C. Tovarna pnevmatike Goodyear je za ta letala izdelala pristajalna kolesa, ki so obložena z žično krtačo. Jeklene žice krtače brez težave prenesejo temperaturo do 1100° C, delujejo pa prav tako kot običajna pnevmatika za tovorne avtomobile. Poizkusi z novo oblogo na kolesih so se odlično obnesli. CD [D m @ TT [D V zadnji številki revije »Sava« letošnjega leta vam prilagamo tudi anketni list. Ker se je glasilo pokazalo kot koristen pripomoček za obveščanje naših uslužbencev in delavcev, s katerim vas seznanjamo o načrtih podjetja za prihodnje, kaj sta sklenila DS in UO, o uspehih raeionalizatorjev itd., je postalo že skoraj nujno, da naše glasilo prične izhajati pogosteje. Zato z ANKETO želimo izvedeti v kakšnem zaporedju naj glasilo v prihodnje izhaja, kakšna naj bo oblika — časopis ali revija, kaj v glasilu pogrešate itd. Torej, sedaj imate priložnost, da nam z anketo pomagate najti tisto pot, s katero bomo zadovoljni mi, ki pri glasilu delamo, še bolj pa bomo zadovoljni, če bo glasilo ugajalo tudi vam. Kajti zavedati se morate, da je glasilo namenjeno vam in zato nam je vaša pomoč neizogibna, da boste v glasilu našli to, kar si vsi želimo. Vse bi radi izvedeli iz naše ankete. Če imate morda kake želje ali načrte, če bi morda radi, da v glasilu uvedemo kako novo rubriko, nam to napišite na anketni list pod točko 5. Prosimo vas, da v anketi poveste stvarne želje in načrte, ker bomo le take lahko tudi upoštevali. PERSONALNE VESTI V času od 15. septembra 1960 pa do 8. novembra 1960 smo na novo zaposlili 78 delavcev in uslužbencev. Med tem je podjetje zapustilo 16 delavcev. Zaposlili so se: Hubert Karničar, Vili Lužan, Anton Potočnik, Hasan Kerič, Tomislav Todorov, Gina Vinčič, Anton Smajd, Valentin Grošelj, Marija Polanc, Viljem Vavtar, Angela Rogelj, Ana Šlemc, Danijela Makovec, Ivana Jenko, Janez Vombergar, Marija Ambrož, Martin Selič, Stanislav Vehovec, Peter Okorn, Marija Tratnik, Jože Reg-berger, Frančiška Mohor, Rihard Hlad, Jože Zupan, Ana Prestor, Pavel Režek, Franc Kosem, Darja Mlinar, Stojan Jakšič, Marija Križnar, Milovan Cikič, Franc Rekar, Anton Kodran, Rozalija Fajfar, Alojz Kopina, Ema Grohar, Alojz Berzin, Ivana Pacek, Vjekoslav Kos, Franc Rabič, Franc Strelec, Jože Čebašek, Angela Blaž, Franc Zalokar, Lubislav Milosavljevič, Jožica Glabov-nik, Alojz Kralj, Peter Bouha, Miha Sajovic, Cvetka Kern, Albin Bele, Miroslav Sivec, Marjan Blažič, Marija Mubi, Marija Glešči, Stanko Korošec, Marija Šter, Frančiška Ziherl, Milan Jovanovič, Stana Božičevič, Marija Muri, Alojz Polajnc, Karel Jeglič, Peter Aleš, Milan Šinkovec, Peter Kuhar, Asta Cemperman, Rafael Jeraj, Filip Šmid, Franc Furlan, Stane Polanc, Jože Kaitenekar, Majda Medved, Zdenka Erce, Viljem Žener, Filip Majcen, Apolonija Sivec, Jože Jagodic. Med tem časom so podjetje zapustili: Alojz Plestenjak, Anton Paušer, Frančišek Presekar, Janez Perčič, Ivan Špiljak, Stane Savernik, Bogomir Munda, Franc Kern, Ivan Skodler, Rihard Hlad, Pavel Luskovec, Miroslav Sivec, Ivana Soleti, Franc Lipar, Franc Zalokar. STANE KOŠ.NLK STRELCE Sezona letnega streljanja se je končala z mesecem septembrom. Zadnje tekmovanje se je zavleklo v mesec oktober zaradi deževja, ki je letos na splošno zelo nagajalo vsem športnikom in tudi nam strelcem. Bilo je to tekmovanje z malokalibrsko puško med petimi gorenjskimi občinskimi strelskimi odbori. S tem tekmovanjem je prenehalo strelsko delovanje do zimske sezone, ki se prične meseca novembra. Strelska zveza je letos odredila, da naj ne čakamo z občnimi zbori kot običajno do meseca januarja, temveč naj jih izvedemo v mrtvi sezoni med letnim in zimskim streljanjem. — Kot skrajni rok je določila konec novembra. Glede na to, da je ta odločitev prišla razmeroma pozno, je ta rok res kratek. Drugače pa je ta novost nadvse umestna in je le škoda, da je niso že prej vpeljali. Na ta način bodo šle strelske družine v novo sezono z novim vodstvom in ga ne bodo menjavale sredi dela, ki ga je pričelo prejšnje vodstvo. Pripravljalna dela za zimsko streljanje in tudi za občni zbor so v naši družini tako rekoč končana. Z rednimi vajami smo že pričeli v prvih dneh novembra. Za občni zbor dan še ni določen in več članov meni, da bi moral biti letos na nedeljo. Do sedaj je bila navada, da je bil med tednom po končani prvi izmeni. Pri agitiranju za udeležbo smo vedno slišali »ibom prišel, če bo na 2 a [D a m Leta 1947 je imel rekord ameriški pilot Biel Bridgeman s hitrostjo 1998 kilometrov na uro, sedaj pa ima rekord Scott Crossfield, ki je z letalom prekoračil hitrost 2000 km na uro. Letalo, ki nosi označbo DOUGLAS X—3 in je znano tudi pod imenom nebesna raketa, je reakcijsko letalo. Po obliki spominja na pingvina. Dolgo je 33 metrov, razpetina nosilnih kril pa je komaj 7 m. Crossfield je napravil svoj posrečeni poizkus v Kaliforniji. Bombnik tipa B—29 ga je potegnil z njegovim letalom vred do višine kakih 10.000 m. Nato je nebesna raketa zletela z lastno pogonsko silo prav strmo še 8000 m više. Tedaj je krenil v horizontalno smer in letel z vso razpoložljivo silo ter tako dosegel hitrost 2135 km na uro. V višini, v kateri je letala »raketa« je bila temperatura —55 stopinj Celzija. Hitrost nebesne rakete je bila torej dvakrat tako velika kot zvočna hitrost in še nekaj čez. Crossfieldov uspeh pa ni povsem popoln, kajti letalo je v tej hitrosti letelo le nekaj minut, vendar pa je to izreden uspeh letalcev. Poleg tega pa je bilo letalo skoraj leteči laboratorij in je bilo še malo okorno, toda za naslednja, še izpopolnjena letala nujnost, kajti le na ta način so znanstveniki prišli do različnih spoznanj in bodo to pri drugih še popolnejših tipih upoštevali. V naslednjem sestavku pa vas hočem seznaniti z neverjetnimi globinami, ki jih dosegajo nekateri hrabri Francozi in Italijani. Pred leti se je iz- kratko.« Zaradi tega je vodstvo, da bi ustreglo tem željam, prirejalo občne zbore res na kratko. Včasih so trajali komaj tri četrt ure. Res je, da so bili dobro pripravljeni. Poročila so bila kratka in jedrnata. Delovno predsedstvo je skrbelo, da razprava ni uhajala s predmeta na predmet in v slabi uri smo bili pred tovarno. Vendar bi bilo potrebno, vsaj vsakih nekaj let, da se temeljiteje pogovorimo. Dva problema sta se letos pojavila pred nami in ju ne bomo smeli zanemariti. Ženska ekipa nam je razpadla. Pred leti smo imeli 11 tekmovalk in smo z njimi z lahkoto sestavljali ekipo in osvajali prva mesta. Večine ni več v tovarni. Odšle so drugam ali pa so poročene in ne utegnejo. Nekaj članov naše mladinske ekipe se je vpisalo v gumarsko tehniško srednjo šolo. Iskreno jim želimo mnogo uspeha. Na žalost pa so za nas izgubljeni za trening in tekmovanja za dlje časa. Ta dva problema sta trenutno za nas največja skrb in moramo članstvo seznaniti s tem. Razprava o tem se bo na občnem zboru gotovo nekoliko zavlekla. So pa še druge stvari, ki sicer niso tako pomembne, pa se bo vendar treba o njih pogovoriti. Iz teh razlogov že sedaj na tem mestu prosimo vse članstvo, da se občnega zbora zanesljivo udeleži z že pripravljenimi predlogi, Naša družina uživa na Gorenjskem in tudi pri Zvezi zelo lep sloves in ne smemo pustiti, da bi ga izgubili zaradi pomanjkanja naraščaja. Zato na svidenje na občnem zboru! □ (D (D S TT ] vedelo, da se ARGUSTE PICCARD kljub svojim sedmim križem pripravlja za novo rekordno potapljanje s posebno globinsko ladjo — batiskafom. Zgradili so jo po njegovih načrtih v tržaških ladjedelnicah in ji zato nadeli ime »Trieste«. Za prve poizkuse z njo je Piccard izbral morje nekaj milj južno od otoka Capri, kjer je globina do 1300 m. Prvič se je spustil pod vodno globino skupaj s svojim sinom inženirjem Jacquesom. Ostala sta četrt ure pod vodo v globini 15 m. Pri naslednjih poizkusih sta dosegla globine okoli 100 m in tudi več. Višek sta dosegla, ko sta ostala pod vodo 48 minut in se spustila 1100 metrov globoko, ne da bi dosegla morsko dno. Nedvomno je bil to lep uspeh. V znanstvenem pogledu pa ni prinesel nobenih novih odkritij. Podvig je bil pač športen, vendar pa je tudi tu zaostajal, kajti tudi pri tem sta ga prehitela dva Francoiza za 1000 m in globino 2500 m se je vsem zdela neverjetna. Tedaj pa se je pričelo tekmovanje med Francozoma na eni in očetom in sinom Piccardom na drugi strani. Vsi so pripravljali svoje batiskafe za zadnjo odločilno bitko, v kateri sta Italijana povsem premagala Francoza, kajti spustila sta se do globine 3150 m. V vodi pa sta ostala 2 uri in 18 minut. V tej globini ni nobenega rastlinstva, tema pa taka, da tudi z reflektorji nista mogla ničesar videti, razen svetlobnih plavajočih točk. KRIŽANKA liiižunltii KRIŽANKA VODORAVNO: 1. človek, ki se vozi ali hodi iz kraja v kraj, 8. namestnik staroperzijskih vladarjev, 13. mesto na Štajerskem, 17. subjekt, 18. glavno mesto češkega dela Slezi j e, 20. mesto v severni Italiji Ob rokavu Pada, 22. Oblika rastlinskega plodu, 23. poljedelsko orodje, 24. grudast, 25. napor, prizade- vanje, 26. mesto v Italiji blizu Barija, 27. srbohrvaški slovnični čas, 28. predlog, 29. japonska denarna enota, 30. pogorje v velikem kolenu reke Neretve, 31. slabotno goreti, 32. dober, priden, 33. začetnici ruskega romantičnega lirika, 34. nevezane besede, 35. zelo občutljiva rastlina, 36. vrsta ležišča, 37. zdravniško predpisana hrana, 38. velika resa, 39. umetno kopališče, 40. prodajni predmeti, 41. sorodnica, 42. gozdna planota v Franciji in Belgiji, 43. kemijski znak za talij, 44. znamenito zdravilišče v Murskem polju, 45. šesta in dvanajsta črka v abecedi, 46. tiskarsko sito, 48. žensko ime, 49. za jamstvo pridržana oseba, 51. opazovanje, pregled, 52. voli z dolgimi rogovi, 53. denarni zavod, 55. madžarski skladatelj, izumitelj klavirja z dvema klaviaturama, 56. tropski sadež, 57. žensko ime, 58. oblika pomožnega glagola, 59. beograjski športni klub, 60. židovsko žensko ime, 61. osmrtnica, 62. bolečina, 63. gora v Švici, 64. prenašati, 65. mesto v Italiji ob Ticinu, 66. južnoslovanski narod, 67. manjše tekoče vode, 68. francoska filmska igralka (Irene), 69. ilovica, 70. skrito delovanje, 72. slovensko mesto ob Jadranu, 73. silen vihar, ki pustoši zlasti na Antilih, 74. pritok Donave v Vojvodini, 75. zlitine bakra, cinka in nikla (novo srebro), 76. francoski pisatelj, filozof in matematik, eden od izdajateljev Enciklopedije (Jeand’). NAVPIČNO: 1. okusne potočne ribe, 2. grabežljiva rečna riba, 3. staroslovanski bog, 4. okrogel okvir, 5. apetit, 6. začetnici poljskega astronoma, 7. pritok Kolpe, 8. zimsko vozilo, 9. ime filmske igralke Gardner, 10. kazalni zaimek, 11. izpust samoglasnika ali zloga na začetku besede, 12. črno-belo karirano blago, 13. zemlja, 14. kradljivec, 15. staro mesto v Kaldeji, 16. pijača iz sadja, 19. ulj, 21. abesinski knezi, 23. vitko listnato drevo, 24. stebrišče, 26. pločnik, 27. ojačiti beton z železnimi palicami, 28. prvi literarni proizvod, 30. kontrola, nadzor, 31. čistost, neskaljenost, 32. posoda za cvetje, 34. egiptovski in turški drobiž, 35. razvratna žena rimskega cesarja Klavdija, 36. uživalka nikotina, 37. okrajšava za tekočinsko mero, 38. odpadniki, izrodki, 39. suvanje z nogami, 40. dobrodušnost, miloba, 41. sodobni slovenski skladatelj in dirigent (Rado), 42. zveza držav, 43. krvno telesce, ki sproži strjevanje krvi, 47. vitek, 50. začetnici enega na j večjih zborovskih skladateljev, 52. pristaš korenitih sprememb v politiki, 53. moško ime, 54. največji knjižni format, 56. pomorski kompas, 57. južnoameriška stepa, 58. član orkestra, 60. grška črka, 61. očka, 62. tekočina v plinskem stanju, 66. šibek, 67. zvesta žival, 68. vbodljaj, 69. nizka, močno razvajena rastlina, 71. vprašal-nica, 72. veznik, 73. tuj dvoglasnik. Žena obiskuje šoferski tečaj?! 2 IS SITO IB [ji ^ /s Kje pa imate inštruktorja?! To je pa res nerodno, da sadijo drevesa Iz avtomobila je padel tik pred križi-tik ob cesti! ščem Glasilo delovnega kolektiva tovarne gumijevih izdelkov »Sava« Kranj — Izdaja uprava podjetja — Ureja redakcijski odbor — Glavni in odgovorni urednik Marko Štuhec — Tehnični urednik Govc Janez — Uredniki rubrik: ing. Drago Smodiš, Slavko Šolar, Štefan Gruber, Franci Prislan ml., Stane Razdrli, Marijan Pcneš in Ivan Pintar — Glasilo izhaja vsak drugi mesec — Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Naklada 1500 izvodov \ t ■ -sr: -V" : * % PRILOGA 1 glasila delovnega kolektiva „SAVA“ Kranj Projekt za izdelavo osnutka statuta podjetja je sprejet £ Na prvih straneh današnje številke našega lista vas seznanjamo o tem, kako potekajo v našem ^ podjetju priprave na izdelavo statuta. Pričujoči projekt in funkcionalna shema podjetja ter delav-• skega upravljanja v naši tovarni pomagata k boljšemu razumevanju pomembnosti in obsežnosti začete naloge. e e e Podrobne in natančne priprave v kadrovskih službah na izdelavo predloga statuta so pokazale, kako temeljito in sistematično je treba opredeliti vsebino. Kajti le skrbno delo bo dalo zares tisto, kar od statuta pričakujemo — krepitev kolektivne odgovornosti, disciplino, povezanost med posameznimi ekonomskimi enotami, razvijanje materialne zainteresiranosti kolektivov vseh ekonomistih enot ter graditev notranjih razmerij pri gospodarjenju in delitvi dohodka. Ves projekt za izdelavo našega statuta sestoji iz sedmih delov. Ti so: uvodni del, poslovanje, organizacija, notranja razmerja med ekonomski ni enotami, pristojnosti organov upravljanja, dolžnosti in pravice po delovnem razmerju ter končne določbe. Poglejmo si posamenze dele nekoliko pobliže in se seznanimo z vsebino, ki naj jo predlog osnutka statuta zajame! I. Uvodni del Vseboval bo naslednja poglavja: • ustanovitev in registracija podjetja ® firma in sedež podjetja £ predmet poslovanja 9 'širši predmet poslovanja: trgovska mreža 9 zunanjetrgovinska registracija 9 podpisovanje: glavni direktor in namestnik pooblaščenci za posamezna področja 9 samostojni zavodi: ustanavljanje II. Poslovanje Vseboval bo pet področij z naslednjimi poglavji: 1. Z VIDIKOV DRUŽBENOEKONOMSKE UREDITVE 9 temelji samoupravnosti 9 razvijanje neposrednega upravljanja 9 principi ustanavljanja notranjih ekonomskih enot 9 mesto in vloga sindikata, organizacije Zveze komunistov in organizacije Ljudske mladine a. Z VIDIKOV DRUŽBENOEKONOMSKEGA POLOŽAJA PODJETJA Principi poslovanja s stališča enotnosti ciljev podjetja — kolektiva: Sredstva podjetja za tekoče poslovanje: 9 način in pogoji pridobivanja 9 skladi 9 kreditiranje 9 uporaba sredstev podjetja Sredstva podjetja za razširjeno reprodukcijo © rekonstrukcija 9 nove investicije 9 pridobivanje in uporaba teh sredstev Kadri: 9 osnovni principi kadrovske politike © struktura kadra 9 razporejanje kadra z vidikov produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja Gospodarsko planiranje: © enotnost in kompleksnost planiranja — plan proizvodnje — plan nabave in uvoza — plan prodaje in izvoza — plan vzdrževanja in investicij — finančni plan — plan gibanja osebnih dohodkov — plan kadra — plan izobraževanja — plan socialnega dela in družbenega standarda — plan ukrepov higiensko-teh-ničnega varstva — plan informativne dejavnosti — plan dopustov — plan organizacijskih ukrepov 9 operativno planiranje in termi- niranje Načela poslovanja: 9 za organiziranje in odvijanje poslovanja podjetja © za usmerjanje tekočega poslovanja in vloga strokovnih služb 9 za obveznosti notranjih ekonomskih enot in organov upravljanja pri izpopolnjevanj u organizacije poslovanja 3. Z VIDIKOV EKONOMSKEGA POLOŽAJA NOTRANJIH EKONOMSKIH ENOT Načela za poslovanje ekonomskih enot Poslovanje ekonomskih enot s stališča: 9 sredstev © planiranja 9 aperativnih ukrepov 9 zajemanja strošjcov 9 obračunavanja 9 delitve dohodka in osebnih dohodkov Arbitriranje v odnosih med ekonomskimi enotami 4. Z VIDIKOV DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV Odnosi med podjetjem in družbo (komunalno skupnostjo): 9 usklajevanje gospodarskega plana podjetja z družbenim planom 9 odnosi med podjetjem in družbo in delitev dohodka podjetja 9 načela za izdvajanje dela sredstev čistega dohodka za sklade podjetja @ odnosi podjetja proti družbeni kontroli Načela in načini sodelovanja z drugimi podjetji: 9 poslovno sodelovanje in združevanje 9 racionalno poslovanje in pogoji integracije in kooperacije 5. Z VIDIKOV DRUŽBENOEKONOMSKEGA POLOŽAJA DELAVCEV 9 formiranje in osnovna načela delitve čistega dohodka podjetja 9 obveznosti notranjih ekonomskih enot do podjetja v zvezi z delitvijo čistega dohodka © ugotavljanje poslovnih rezultatov notranjih ekonomskih enot in formiranje njihovega čistega dohodka 9 načela in pogoji za delitev osebnih dohodkov po delu III. Organizacija Družbeni, ekonomski in tehniški vidiki notranje organizacije podjetja: 9 organizacijska načela v pogojih razvijajočega se neposrednega upravljanja 9 tehnološke in ekonomske značilnosti za ustanavljanje in razvijanje notranjih ekonomskih enot Osnovne karakteristike notranjih ekonomskih enot: 9 proizvodne ekonomske enote <0 ekvnuiiuake eiivLe pomožnih dejavnosti 9 ekonomske enote strokovnih služb 9 ekonomske enote stranskih dejavnosti 9 (samostojni zavodi) 2. ENOTNOST UPRAVLJANJA IN VODENJA Sistem upravljanja in vodenja s stališča enotnih ukrepov: 9 enotna linija upravljanja in vodenja v podjetju 9 upravljanje in vodenje v notranjih ekonomskih enotah 9 sistem delegiranja nalog © sistem pooblaščanja odgovornih sodelavcev 9 oblike vzajemnih odnosov, kolektivnega dela in kolektivne odgovornosti v pogojih neposrednega upravljanja Vodstvene funkcije: 9 glavni direktor v funkciji najvišjega vodilnega delavca ter organizatorja poslovanja in proizvodnje podjetja © mesto in vloga strokovnega sveta' širšega sestava 9 mesto in vloga strokovnega sveta ožjega sestava 9 direktorji ekonomskih enot strokovnih služb v funkciji vodilnih delavcev: — strokovne in vodstvene naloge — način postavljanja in razreševanja © šefi ekonomskih enot pomožnih in stranskih dejavnosti v funkciji vodilnih delavcev: — strokovne in vodstvene naloge — način postavljanja in razreševanja 3. ORGANIZACIJA DELAVSKEGA UPRAVLJANJA Konstituiranje organov upravljanja podjetja: 9 razpisovanje volitev 9 predlog kandidatur © organizacija in izvedba volitev 9 konstituiranje organov upravljanja podjetja 9 način dela organov upravljanja podjetja Organi upravljanja podjetja: 9 skupščina, kolektiva 9 upravni odbor podjetja 9 glavni direktor podjetja 9 skupščinske komisije za oblikovanje poslovne politike podjetja 9 skupščinske operativne komisije 9 imenovanje in naloge strokovnih tajnikov 'Konstituiranje organov upravljanja notranjih ekonomskih enot: 9 razpisovanje volitev 9 predlaganje kandidatur 9 organizacija in izvedba volitev 9 konstituiranje organov upravljanja teh enot 9 način dela organov upravljanja teh enot Organi upravljanja ekonomskih enot: 9 zbor delavcev ekonomske enote 9 delavski svet ekonomske enote © komisije organov upravljanja ekonomske enote 4. FUNKCIONALNA SHEMA PODJETJA IN DELAVSKEGA UPRAVLJANJA V TOVARNI GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« (Glej drugo stran!) IV. Notranja razmerja med ekonomskimi enotami Razmerja med ekonomskimi enotami glede na medsebojne odnose, ki temeljijo na: 9 sodobni delitvi dela v industrijskem podjetju © specializaciji strokovnih služb 9 individualni in kolektivni odgovornosti vseh enot in delavcev 9 delitvi ustvarjenega dohodka in osebnih dohodkov po delu Ustvarjanje in utrjevanje medsebojnih odnosov v vseh fazah reševanja proizvodnih nalog in nalog, ki ustvarjajo pogoje in operativno pomagajo pri realizaciji proizvodnje, kot so": ® gospodarsko planiranje 9 razvoj proizvodnje © proizvodna operativa z vzdrževanjem in investicijsko izgradnjo 9 kadrovska operativa 9 komercialna operativa © finančna operativa 9 periodični obračuni in zaključni račun 9 delitev dohodka © delitev osebnih dohodkov Notranja razmerja glede na naloge ekonomskih enot strokovnih služb, pomožnih dejavnosti, stranskih dejavnosti in samostojnih zavodov: 9 službe za organizacijo proizvodnje 9 komercialne službe (notranja in zunanja trgovina) 9 kadrovske službe ® finančne službe 9 splošne službe © organizacijsko-analitske službe »j I Q 9 ekonomske enote pomožnih de- ” javnosti © spreminjanje določil statuta 9 ekonomske enote stranskih de- 9 pravilniki kot samostojni akti javnosti 9 poslovniki © zavoda Gumarski institut in Gumarski izobraževalni center V. Pristojnosti organov upravljanja Pristojnosti kolektiva tovarne »Sava«: 9 sprejemanje statuta, javne razprave, referendum in podobno Pristojnosti organov upravljanja podjetja, ki niso razmejene s pristojnostmi organov upravljanja ekonomskih enot: 9 skupščina kolektiva podjetja 9 upravni odbor podjetja 9 glavni direktor podjetja 9 skupščinske komisije za oblikovanje poslovne politike podjetja 9 skupščinske operativne komi-sije 9 operativne komisije upravnega odbora Pristojnosti organov upravljanja podjetja, ki so razmejene s pristojnostmi, organov upravljanja ekonomskih enot: © skupščina kolektiva © upravni odbor podjetja -Pristojnosti organov upravljanja ekonomskih enot: 9 zbor delavcev ekonomske enote 9 delavski svet ekonomske enote 9 komisije organov upravljanja ekonomskih enot VI. Dolžnosti in pravice delavcev ki izvirajo iz delovnega razmerja Predpisi o delovnem razmerju: 9 razpisovanje, izbiranje kandidatov in sklepanje ded ovnih razmerij 9 notranje premestitve članov v delovnem razmerju © napredovanje članov kolektiva 9 dopusti, rehabilitacija, itd. 9 odipovedovanje delovnih razmerij Disciplinska in materialna odgovornost članov kolektiva Drugi predpisi o dolžnostih in pravicah članov kolektiva: 9 glede strokovnega izobraževanja in usposabljanja 9 glede higiensko-tehniške in zdravstvene varnosti 9 glede socialnega položaja in standarda © glede informiranosti (s sklenitvijo delovnega razmerja pridobi član kolektiva pravico upravljati podjetje!) 9 glede razdeljevanja osebnih dohodkov po delu 9 glede razdeljevanja osebnih dohodkov po delu VII. Končne FUNKCIONALNA SHEMA PODJETJA IN DELAVSKEGA UPRAVLJANJA V TOVARNI »SAVA« KOMISIJE ZA OBLIKOVANJE POSLOVNE POLITIKE — za razvoj podjetja in organizacijo poslovanja 7 + 2 — za ekonomsko-komercialna vprašanja 7 + 2 — za kadrovska vprašanja 7 + 1 — za razvijanje delavskega upravljanja 7 + 1 — za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov 7 + 3 SKUPŠČINA KOLEKTIVA 37 UPRAVNI ODBOR 7 OPERATIVNE KOMISIJE — za obračun po ekonomskih enotah 5 + 1 — za racionalizacije in tehnične izboljšave 5 + 1 — za imenovanje srednjega vodilnega kadra 5 + 1 — za higiensko-tehnično varnost 5 + 1 — za analitsko oceno delovnih mest 5 + 1 — za prošnje in pritožbe 5 — za disciplinske prekrške 5 + 1 — uredniški odbor »Save« 12 + 1 OPERATIVNE KOMISIJE — stanovanjska 5 + 1 — arbitražna 5 + 1 GLAVNI DIREKTOR STROKOVNI SVET (širši ali ožji sestav) SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE — priprava proizvodnje, planiranje proizvodnje in študij dela — investicije in osnovna sredstva, vzdrževanje in konstrukcija orodij ter strojev — služba kakovosti in obratni laboratorij 64 DS 11 2 GUMARSKI INSTITUT 37 SVET ii — KOMERCIALNE SLUŽBE NOTRANJA TRGOVINA X — nabava surovin — prodaja izdelkov — konjunktura in propaganda — skladišče surovin — skladišče pomožnega materi- — skladišče izdelkov ZUNANJA TRGOVINA X — nabava surovin — prodaja izdelkov — konjunktura in propaganda 77 ZD ZD 5 3 1 TRGOVSKA MREŽA Z. del. 7 32 UO 5 1 1 KADROVSKE SLUŽBE — delovni odnosi — izobraževanje kadrov — socialno delo — higiensko-tehnična varnost — osebni dohodki — industrijska psihologija — informacije FINANČNE SLUŽBE — računovodstvi podjetja in samostojnih zavodov — finančno knjigovodstvo, skladi in krediti — stroškovno knjigovodstvo — finančna operativa — obračun osebnih dohodkov — finančna interna kontrola j GUMARSKI | IZOBRAŽEVALNI CENTER -1 170 SVET UO 11 7 - 1 MLADINSKI DOM GAŠTEJ 3 SVET 9 — i UO 5 j DEL. RESTAVRACIJA 23 ZD 3 1 j POČITNIŠKA SKUP .'OST - UO 5 — i SVET 7 j OBRATNA AMBULANTA 6 UO 5 VALJARNA I 61 DS 11 2 STISKARNA I 79 DS 11 2 PNEVMATIKARNA I 110 DS 13 3 TEHNIČNI IZDELKI 122 DS 11 3 PREMAZOVALNICA I 17 ZD 4 1 j— VALJARNA II S6 DS 11 2 V" PNEVMATIKARNA II 160 DS 15 3 ROTACIJSKE PREŠE II 24 ZD 4 1 PREVLEKA VALJEV IN POSOD II 29 ZD 4 1 ROČNA KONFEKCIJA III 70 DS 13 2 MEHANIČNA DELAVNICA I 45 ZD 4 1 - MEHANIČNA DELAVNICA II 44 ZD 5 1 ELEKTRODELAVNICA I in II 19 ZD 2 1 ENERGETIKA I in II 25 ZD 4 ' 1 j- TRANSPORT 24 ZD 2 1 GRADBENA SKUPINA 11 ZD 3 1 MIZARSKA DELAVNICA 8 ZD 2 1 SPLOŠNE SLUŽBE pravne zadeve — varnost podjetja in civilna zaščita — tajništvo glavnega direktorja — tajništvo samoupravnih organov — (tajništvo družbenih organizacij ) — higienska skupina 35 ZD 4 1 ORGANIZACIJSKO-ANALITSKE SLUŽBE — kalkulacije — statistika in analitika — organizacija poslovanja ti H H X O O Z z N * g « 2 ° S§5 £ z Z 1ti s < Z H V) M V) ti H O Z ti Z S II o O « X P- M LEGENDA 5 + 1 5 članov In 1 strokovni tajnik i : I ustanoviteljske pravice podjetja do samostojnega zavoda in usmerjanje njegovega poslovanja (širši in ožji sestav) šefi vseh ekonomskih enot ali samo sen ekonomsKm enot strokovnih služb, proizvodnih ekonomskih enot... službe so v reorganizaciji! 61 DS 11 2 61 članov kolektiva ekonomske enote — DS (ZD, Z. del., UO) delavski svet (zbor delavcev, zbor delegatov, upravni odbor) je organ upravljanja — 11 članov šteje ta organ upravljanja — 2 delegata v skupščini kolektiva vzajemni odnosi specializiranih ekonomskih enot strokovnih služb, proizvodnje in pomožnih dejavnosti v pogojih neposrednega upravljanja 1 V ( W a. POJASNILO SHEME Funkciomalna shema podjetja in delavskega upravljanja v tovarni »Sava« je prirejena tako, da je skladna z določili ustave in s pogoji neposrednega upravljanja ter istočasno lahko služi za statutarne predpise o organizaciji in poslovanju podjetja ter medsebojnih razmerij med samoupravnima organi ekonomskih enot. Takšna analitska razčlenitev proizvodnje, ki ima svoj organizacijski izraz v gospodarjenju po ekonomskih enotah, se opira na temeljit sistem strokovnih služb in izhaja iz institucije delavskega upravljanja. Enotnost političnih in gospodarskih ciljev podjetja se zagotavlja po instituciji delavskega upravljanja, v katerem so odločilni vzajemni odnosi, sodelovanje in odgovornost vseh samoupravnih enot. Linija upravljanja je enotna od organov podjetja do vseh ekonomskih enot. Preko glavnega direktorja pa je izvrševanje nalog zagotovljeno s sistemom delegiranja, med specializiranimi enotami strokovnih služb, proizvodnje in pomožnih dejavnosti pa skozi vzajemno sodelovanje in odgovornost, ki temelji na delitvi dela in delitvi dohodka med njimi im na dosledno razmejenih pristojnostih med organi upravljanja. EKONOMSKE ENOTE STROKOVNIH SLUŽB