^ETO VI. Tržič, 15. februarja 1957 St. s Zanimive razprave in sklepi občinskega ljudskega odbora in svetov INVESTICIJSKI PROGRAM OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ZA LETO 1957 V toku letosnjega leta boce *&irwkii ljudski odbor dovršiti wa dela, kii eo začeta in še nil-*» dioivrSemia. TngovshSo-stEiaio-V«ltniEfca hiša na Ravnem mora kiti pripravljena za vselitev do kanca JuMJa, stanovanjski če-tvcipCcik oib Cacilkatrjevl cesM, M Sa bodo v kratkem začeli zidati, "nora biti dovršen do konca jiu-"tta, nova stanovanja v Prlata-v' 'in v Čevljarski u'iei do kon-ca aprili a in stanovanja v Sebe-niah do konca maja. Na Rav-"■ah bo občinski ljudski odbor Sačei z zidanjem treh novin če-tv«rčikov. Tudi novoustanovlje-na stanovanjska zadruga predll-n'iee in tlkato'ce namerava zi- stanovanja. Lepo kamnito *režje pod trgovsko hišo na •»Bvuato bo letos občinski »jud- odbor podaljšal in tamkaj-^ii leseni most nadomestil z jonskim. Proietarska cesta in **avtie bodo v etapah regulirali, naselja bodo parkovno ure-in bo ta dal mesta, kjer o elektrifikacijsko *te'l'a na Cankarjevi cesti, graid-Jte elektrovoda od Leš do VI-E°'6. nadaljevali bodo s kanalizacijo v Krizah to ker je elek-*™«tta cestna razsvetljava v rne-,tu dotrajala, bo vsaj ena ulica e letos dobila fluorescenčno ^sveMj avo. Vse do letos ob-'ne niso imele nobenih sred- v,^v za komunalna dela. Po no-* Predpisih pa smejo občtoo ^raibijti del stanovanj sfcega pridevka tudi za komunalne na- 'Brave. Nova mostna tehtnica c ostna tehtnica na začetku atifcarjeve ceste, ki ima zmog-4 ton.ej je p0 so krtih P^^rabe dotrajala In vsakoletna d(*ravilIa vza|mejo pretežni del b "odkov. Na tej tehtnici mi »R° mioS'Oče tehtati kamionov, ^»nnunalni obrati« so kupali ^stno tehtnico za 25 ton, ki Va v kratkem dostavljena. No-^ tehtnica bo postavljena na ftioi?* Kolodvorske ceste pred W m' n!»proti Preske. Tajnic ,nJ'' doslej zapuščeni prostor Parkovno urejen. Prostor pa, kjer stoji stara mala mastna tehtnica, bo razš'rjen i,n je namenjen za spomenik padlim borcem iin žrtvam NOV. Gorenjska oblačilnica Mnogi vprašujejo, zakaj podjetja iz Kranja ustanavljajo pri nas svoje podružnice. Gorenjska oblačilnica v Kranju je dobila cd obč'nakoga ljudskega odbora dovoljenje, da. ustanovi pri nas pcxk-užnico„ in že adaptira trgovske prostore v poslopju Mestnega doma. Gorenjska oblačill-nica je močno podjetje, opremljeno z vsemi stroji, ki mu omogočajo izdelavo cenene konfekcije. Naša občina glede na manjšo obsežnost takega podjetja zaenkrat ne zmore. Občinski ljudski odbor je dal dovoljenje za podružnico tz razlogov, ker hoče nuditi občanom priliko nalkupa cenene konfekcije doma, namesto da trosijo nakupov alci denar za potovanje v Kranj zaradi nakupa. Tudi tržiško Modno krojaštvo bo začelo z izdelovanjem ženske konfekcije. Tudi v Križah bo zadruga ustanovila konfekcijsko podjetje Krojačnica v Križah se je lani borila s težfcočami zaradi izostalih naročili. Konkurence niso bili sposobni,, ker niso imeli strojne opreme. Kmetijska zadruga v Krizah bo te dni ustanovila konfekcijsko podjetje v Križah in je podjetju obljubil pcdlovne prostore tov. Zaptot-nik »pri Janku na cesti«. Zadruga bo podjetju nabavila konfekcijske stroje in ima baje že zagotovljena naročila. Krojačnica v Krizah bo v dosedanji obliki prenehala poslovati in se bo vključila v novo konfeicoij-sko podjetje. Mlečna restavracija Saimo v petih mestih slovenske republike so take restavracije. Trajno velik obisk tega podjetja pri nas dokazuje, kako nujno potrebna je billa ustanovitev takega obrata. V kratkem bodo začeli tudi s prodajo slaščic in peciva ter kuhanjem zelo cenenih enolončnic. Občim- POriS PREBIVALSTVA V matičnem uradu občinskega ljudskega odbora je v dneh od H. do 20. februarja 1957 po-p!s prebivalstva. Zglasiti se morajo vsi moiški, rojeni v letih od vključno 1892 do vključno 1940 in ženske, rojene v letih od Vključno 1902 do vključno 1938. Vsakdo mora prinesti s seboj osebno legitimacijo, razen mladincev, ki je še nimajo. Popis poteka po abecednem redu. Od 11. do 14. februarja je popis za črke A do K, v petek, dne 15. februarja bo popis za črki L in M, dne 16. februarja za črke N, O in P, dne 18. februarja za črki R in S, dne 19. februarja za črki S in T, v sredo, dne 20. fe-buarja pa za ostale črke. skemiu ljudskemu odboru ni žal, da je za adaptacijo in opremo izdal 1,714.000 dinarjev. Restavracijske prostore je občinski ljudski odbor vzel v najem za dobo 10 let in bo zanje plačeval najemnino kljub s\>vo-škom za adaptacijo. Seveda je ta najemnina malo nižja kot znaša dejanska vrednost moderno urejenih lokalov. Govorice, ki so se trosile po mestu bo-(Nadaljevanje na 7. str. zgoraj) vest iiik — glasilo SZDL Pet let poteka, kar se je v Turističnem društvu porodila misel, naj bi naše delovno ljudstvo dobilo svoj časnik, ki naj bi spremljali vso njegovo pestro dejavnost na političnem, gospodarskem, kulturnem, športnem in sploh vsakterem področju ter dajal vedno novih pobud k še večji dejavnosti, kritično motreč upe.he in trenutne neuspehe pri njegovem vsakdanjem delu. Porodila se je misel in Turistično društvo jo je osvojilo. Tako je 5. avgusta 1952 Tržaški vestnik prvič pričel med naše Ij'udi. V prvem letu izhajanja je bil mesečnik, od Novega leta 1953 pa je začel — bolj ali manj redno — izhajati kot štirinajst-dnevnOk, da bi bil tako kar se da aktualen in živ. Drugo vprašanje je seveda, toliko je mogel v preteklih letih uredniški odbor svojo zamisel uresničevati, zakaj ta sitvar pa ni odvisna zgolj od uredništva, temveč vse bolj od števrjla požrtvovalnih sodelavcev. Le-teh pa nam je vedno primanjkovalo, bodisi ker so tisti, ki bi mogli marsikaj prispevati, prezaposleni, deloma pa tudi, ker se je nekaterim — bodimo odkriti — zdel naš list kot plod dejavnosti Turističnega društva premalo pomemben, da bi zanj pisali V resnici je ta dejavnost — izdajanje Mata, ki posega v vsa področja družbenega življenja v občimi — preraščai'.a okvir dejavnosti turističnih društev, čeprav imajo le-ta sicer zelo širok delokrog —■ od olepšavanja kraja do organiziranja potovanj, od dajanja informacij do prirejanja festivalov, od dajanja pobud za zboljšanje gostinstva do 'Izdajanja ratznovrstnih publikacij. Njihovo delo naj bi bilo slkraika delo za vsestransko poživitev njihovega kraja. Z izdajanjem, oziroma natančneje: urejevanjem Tržiškega vestnika pa je naše Turist čno društvo le posegalo iz svojega delokroga, čeprav mu moramo priznati velike zasluge v tem njegovem dosedanjem delu. Iz navedenega razloga so se pričeli komec preteklega leta razgovori med izdajateljem lista in občinskim odborom So-ciailisitlične zveze delovnih ljudi, da naj bi le-ta prevzel skrb za urejevanje lista, ker mu ta naloga vse bolj pristoji. Plcd teh razgovorov je bil na kratko ta, da je občinski odbor SZDL imenoval uredniški odbor z odgovornim urednikom ter ustanovil tiskovni sklad lista — in je tako Tržiški vestnik postal glasilo SZDL tržiSke občine —, medtem ko je skrb za izdajanje lista z vsemi admiinistrativ-niimii posli ostala Turističnemu društvu. Oba, tako uredniški odbor Tržiškega vestnika, kakor tudi Turistično društvo kot izdajatelj lista, se zavedata vsak svoje naloge, ki jo imata pred seboj, če hočeta, da ibo list na eni stramiii vsebinsko na dostojni višini iin da bo na drugi strani koiliikor mogoče redno izhajal, spopolnjevail svojo zunanjo £i-ziiioignomijo in se še bolj razširil med našimi, občani. Ne bosta pa slej ko prej mogla zadovoljiti svojih čitataljev, če ne bosta med vsemii občani našla dovolj pomočil. Ta pomoč naj bi bila V prva vrsti v pošiljanju prispevkov z vseh področij našega družbenega življenja. Vsi, k! količkaj utegnete, pišite v naS list! Poročajte sproti o vsem, kar je novega v podjetjih, v družbenih organizacijah, v društvih in sploh v vsem javnem življenju! Osvetlite dogodke z nijlhoive pozitivne, pa tudi z negativne strani, saj tudi s tem lahko mnogo koristite v našem družbenem razvoju. Uredništvo upa, da se bo krog dcipiisnikov zdaj, ko je list glasilo SZDL trž'lške občine, mnogo povečal, saj je dolžnost ste-hernaga člana SZDL, da po svojih močeh sodeluje pri njenem delu. Le na ta način bo postal Tržiški vestnik dober list, tak, kot si ga vsi občani želimo. Uredništvo disi iz nopoučenosti alt iz zlobe, da je občinski ljudski odbor nasilno odvzel hišo lastnici, so seveda smešne iin brez podlage. V Tržiču podružnica okrajne komunalne banke V mestnih občinah kranjskega okraja so obstajale komunalne banke, ustanovljene po občinskih ljudskih odborih. S pristankom vseh občin, kjer so doslej bile take banke, je bila v Kranju ustanovljena okrajna komunalna banka, ki bo imela v občinah in tudi. pri nas svoj«i podružnice. Občinski ljudski dober je na zadnji seji imenoval upravni odbor. Predsednik odbora je tov. Karel Kravcar. Slaba udeležba na zborih volivcev Zadnji zbori volivcev so bih Izjemno slabo obiskani. Predsednik občinskega ljudskega odbora je na občinski seji grajal odbornike, ki se niso udeležili teh zborov In ki niso zainteresirali prebivalstva za udeležbo, ko se vendar na teh zborih rešujejo zelo resni gospodarski problemi, pri katerih bi moral soodločati sleherni volivec. Na zborih so že prenehali z medsebojnimi očitki in razpravljajo samo o resnih zadevah. Treba pa bo temeljito predrugačitn način sklicevanja takih zborov. Otroški dom S sklepom občinskega ljudskega odbora se Otroške jasli preosnujejo v finančno samostojen zavod z nazivom »Otroški dom v Tržiču«. Pravila zavoda so odborniki na seji potrdili. Ali bo okraj vrnil občini posojilo iz obrtniškega investicijskega sklada Predsednik občinskega ljudskega odbora je pojasnil na stavljena vprašanja, da OLO v Kranju najbrže letos ne bo mogel vrniti iizposojenih 5 milijonov dinarjev in bo zato moral verjetno odložiti plačilo na prihodnje leto. Razmere v mehanični delavnici V kratki dobi enega leta sta zaporedoma dva direktorja odpovedala službo v tem podietju im odšla na težji ter nižje kvalificirani službeni mesti. Tretji kempetent pa se je premislil že potem, ko je biil sprejet na direktorsko mesto. Občinski ljudski odbor je imenoval sedaj direktorja tov. Mirka Hrasta. — Medsebojni odnosi kolektiva tega podjetja pa so vse prej kot primerni In take raizmere gotovo ru'so v korist podjetja. Treba bo, da vodilno osebje podvzame energične ukrepe, če noče, da bo to sicer lepo podjetje propadlo. Na Balosu in v Paradižu bodo zidali stanovanja Bombažna predilnica in tkalnica bo v bivšem skladišču na Balosu zgradila 7 družinskih stanovanj in več samskih sob. Lesno industrijsko podjetje pa bo v Paradižu v opuščenem poslopju ILGI zgradilo 4 družinska stanovanja. Občinski ljudski odbor je na zadnji seji izročil obema 'podjetjema obe stavbi v družbeni standard s pogojem, da sezidata navedeno število stanovanj. Prostor na Baioau pa je bil od urbanistov določen za gradnjo novega zdravstvenega doma. Prostor pa ni bil preveč srečno izbran in za tako veliko stavbo na tem mestu res ni prostor-* Pristojni občinski krogi bodo zaio iskali, primernejše stavbi-šče za novi veliki tržiški zdravstveni dom. Stanovanjske skupnosti Občinski ljudski odbor je Bombažni predilnici in tkalnici že Izročil v upravljanje 77 stanovanjskih hiš. Podjetje je zato ustanovilo lastno stanovanjsko skupnost in lastno stanovanjsko upravo. Tudi člani delavskega sveta tovarne obutve Peto so na sestanku izraiaili željo, da jm izroči stanovanjske hiše v upravljanje. Privatne gostilne Gostilne so lani razen ene Izjeme zaporedoma izkazovale ie-gubo v poslovanju. Občinski ljudski odbor se je baivil z načrtom, da zapre vse gostilne družbenega sektorja v privatnih hišah, ker nima sredstev, da krije izgubo. Z odobrenjem odbora je bila likvidirana gostilna družbenega sektorja »Pod Ko-kovnico« in izdano tov. Vinku Koširju dovoljenje, da odpre zasebno gostilno. Likvidirana .bo tudi. gostilna pri Zumru v Bistrici in verjetno tudi gostilna Pod Košuto v Podljubelju, ker so ali bodo hišni lastniki zaprosili za zasebne gostilne. Z ostalimi se še pogajajo, ali naj morda ne preidejo v zasebni sektor oziroma ali naj se posamezna podjetja združbo. Občinski ljudski odbor je sklenil, da bo zaprl vsako gostilno družbenega sektorja v privatnih stavbah, brž ko bo izkazala izgubo. Zadružni dom ali upravno poslopje v Kovorju? Kovorjani so pred nekaj leti sezidali temeljno in kletno zi-dovje nameravanega 30 m dolgega in 13 m širokega zadružnega doma. Za nadaljnjo gradnjo pa niso dobili pričakovanih kreditov. Ker hi gradnja tako velikega poslopja stala mnogo denarja, bodo Kovorjani sezidali na drugem mestu upravno poslopje, ki bo obsegalo tudi nekaj poslovnih lokalov. Občinski ljudski odbor jim je v ta namen dodelil potrebno stavbišče. Na zgrajenih starih temeljnih ■im kletaih zidovih pa bo skušal občinski ljudski odbor v doglednom času sezidati stanovanjski blok in bi v tem poslopju morda .našli prostora tudi za manjšo dvorano za prireditve ali i vsaj prostore še za 1 trgovino. Vendar pa je odbor poudaril, da ima pred vsemi doli prednost preskrba pitne vode za Kovor. Vodovod Bistrica—Kovor— Ziganja vas—Naklo Mnogo se je pisalo o gradnji tega vodovoda. Danes pa je re-s'tov problema že tako daleč, da so že naročeni načrti za gradnjo tega vodovoda. Kompleksni načrti za vso progo bodo stali 3 milijone dinarjev. Po dogovoru bo Kranj plačal 76 %, Tržič pa 24% stroškov za načrte. Izdelava kompleksnih načrtov bi trajala več kot leto dni In so se zato zastopniki Kranja in Tržiča dogovorili, da bo načrt Izdelan v etapah. Letos bo izdelan načrt za prvo etapo od Bistrice do Kovorja. V potih letih bo dograjen v etapah ves vodovod. Občinski ljudski odbor je sklenil, da skupno z občino Kranj osnuje »vedno skupnost«. Na seji je odbor že imenoval člane v iniciativni odbor za ustanovitev vodne skupnosti. Ta odbor bo takoj pripravil vse potrebno za ustanovitev skupnosti, predvsem bo tudi pripravil pravila in pa zbral podatke o uporabnikih vodovoda in O rontabl-nosti naprave.Gradnja tega tako zaželenega vodovoda se torej resno pripravlja. Ljubeljski cestni predor Skupina delavcev nadaljuje dela v tem predoru, ki bo v doiglcdnem času tudi na jugoslovanski strani popolnoma dograjen. Naselje okoli vhoda v tunel je te dni dobilo električno luč, ki jo daje agregat iz predora. Tržičane, posebno lastnike motornih vozil zanima, ah bo do predora zgrajena nova cesta, oziroma ali bo rekonstruirana sedanja ljubeljska cesta. Menda večina Tržičanov želi, da bi cesta proti Ljubelju še nadalje vodila skozi mesto, toda promet se bo leto za letom razvijal in verjetno Tržičani čez 10 let ne bodo več želeli mednarodne ceste skozi mesto. Osamosvojitev Tovarne obutve PEKO Pred desetimi leti je ustanovitelj tega podjetja v Ameriki vzel v najem stroje Goodveair. Vsa leta je podjetje za najete stroje plačevalo visoko najemnino v dolarjih. Od leta do leta pa so bili stroji bolj izrabljeni. Prihodnje leto mora tovarna obnoviti pogodbo za najem. Letna najemnina znaša približno 15.000 dolarjev. Za najemnino nekaj let si bi lahko tovarna nabavila nove stroje. To tudi podjetje namerava napraviti in je že pripravilo načrte. Najeti namerava okoJi 180 milijonov dinarjev posojila za nabavo najmodernejših čevljarskih strojev, ki bodo omogočili za 30 % večjo produkcijo na tekočem traku. Tudi kvaliteta izdelkov se bo seveda z novimi stroji neprimerno izboljšala. Manjši del posojila namerava podjetje uporabiti za gradnjo novih objektov — delavnic v podaljšku obstoječega tovarniškega poslopja. Po računu tovarne bo dolg v nekaj letih odplačan. Prizadevanje tovarne, da se osamosvoji, zasluži vse prizna- RAZPIS Občinski ljudski odbor v Tr-ž'ču razpisuje honorarno delovno mesto za rečnega kontrolorja na področju občine Tržič. Interesenti naj pošljejo pis" mene ponudbe na tajništvo občinskega ljudskega odbora. P»a~ ča po dogovoru. OBJAVA Uprava javnih zemljišč v Tržiču preda živino na posestvih. »Kramarjeva guba« in »Brdo«. Razprodaja bo dne 15. februarja 1957 ob 7. uri zjutraj na omenjenih posestvih. Prednost nakupa imajo državna posestva. Uprava nje. Dolžnost prizadetih krogov, ki dajejo investicijska posojila> pa je, da pomagajo tovarni * krediti. Še nove avtobusne zveze in avtobusna čakalnica Izmed vseh krajev Slovenije ima naše mesto največ avtobusnih zvez. Drugi kraji nam številne in ugodne zveze kar zavidajo. Kljub temu pa so veliki in moderni avtobusi večkrat prenatrpani. Občinski ljudtik' odbor je skupno s Turistični«1 društvom ponovno predlaga' podjetju SAP, da uvede ob nedeljah več avtobusnih zvez, predvsem pa avtobus, ki bi odhajal tako rano iz Tržiča, da bi ujel vse avtobusne in vlakovne zveze v Ljubljani proti Primorski, Dolenjski in Štajerski. Podjetje SAP je tej želji z razumevanjem ustreglo. Potniki bodo torej ob nedeljah in pravnikih imeli zvezo z vsemi dru-g'mi avtobusi. Novi vozni red objavljamo na drugem mestu. Občinski ljudski odbor in Turistično društvo sta sedaj zaprosila pri podjetju SAP še za nadaljnjo ugodnost, da ukine avtobus z odhodom ob 13. uri i* Ljubljane v Tržič in namest" njega uvede avtobus z odhodom iz Ljubljane okoli 15. ure. Ta sprememba je splošno zaželena. Podjetje SAP bo v poslovalnici pekarije Vilfan v kratkem uredilo avtobusno čakalnico. " posredovanjem občinskega ljudskega odbora bo prodajaln* kruha dobila nove prostore na Koroški cesti št. 7. ^Biatei nam pimit Tovariš urednik! Dolga desetletja je bilo delavsko naselje »na fabrikl« najbolj zanemarjeno. Sedanji občinski ljudski odbor pa je začel v tem naselju sistematično zidati lepe hiše, obrežne škarpe, mostove in ograje ter nam obljublja tudi napravo nasadov in parkov ter ured'tev ceste. Dobili smo tudi nekaj cestnih svetilk, ki pa seveda že davno ne razsvetljujejo cest tako, kot so razsvetljene ulice v mestu, četudi nas je »fabrčanov« več, kot je »meščanov«. Toda mi bi bili zadovoljn', če bi bila vsaj ta cestna razsvetljava v redu. Včasih gori pri lepem soncu vse dopoldne. (Kje je tu varčevanja z električnim tokom?) Včasjj1 se prižge pozno ponoči, vČasl" pa vso noč ni razsvetljave. Od- kod ta nered? Fabrčani smo s<< pritožil] že na gospodarske1" oddelku, kjer so nam povedali-da so že dali nalog rajonskemu monterju, naj poskrbi za P0* pravilo električnih stikalnih "r' ki so last občine, pa so menda pokvarjene In bi se morale dati v popravilo v Črnuče. SedaJ smo odvisni od dobre volje Pr ' žigalca svetilk, ki nam daje ll\ mnogokrat pri belem dnev MI bi rad1 cestno razsvetljav ponoči! Dajte, tov. urednik, Pr' občite našo željo, saj doslej v naše pritožbe niso pomagala Fabrca"' S sei organov delavskega upravljanja V Tržiški tovarni kos in srpov 60 na seji razpravljali in skle-Pali o izvršeni inventuri ter likvidaciji ugotovljenih razlik. Sklenili so postopno urediti skladišča in zboljšatd materialno evidenčno poslovanje. V Tovarni finega pohištva 90 sklenili pri ocenjevanju delovnih mest obravnavati kot delovno mesto fazo dela z določenim številom zaposlencev tl-*W faze, medtem ko je doslej delovno mesto pomenilo človeka aii prostor. V Tovarni obutve PEKO 80 zaradi zaključnega letnega računa tudi razpravljali in sklepali o inventur: in razlikah. Tu-. di letos se bodo udeležili razstave n.a Bledu. Posamezni člani so izrazili željo, da podjetje Ustanovi lastno stanovanj sika skupnost in naj hiše prevzame pd občinske skupnosti. Podjetje ho dobilo motorno brizgamo, * zaenkrat nimajo shrambe. Razpravljali so o naročilu fil-^a, ki naj bi prikazoval podaje In njegovo produkcijo. Sindikalna organizacija ni so-Sjašala s pogostnim spreminjanjem premijskega pravilnika, delavski svet je sklenil tudi disciplinske predpise in je razpravljal tudi o tarifnem pravil-JMku. Tovarna se bo pogajala z Bombažno predilnico in tkalnico o možnostih letovanja delavcev in uslužbencev tovarne PEKO v predilniškem letovišču v Poreču. V Bombažni predilnici in tkalnici je upravni odbor sklenil, da bo imel vsak teden sejo in bo na vsaki seji pregledal delo Dod-jetja v preteklem tednu. Upravni odbor je tudi dobil smernice za svoje delo. Potnik1 podjetja so poročali, da uživa podjetje največji renome v državi, da so cene prilično doseglj.ive, da pa manjka blaga in bi lahko vse . količine predal v Beogradu ali Zagrebu. Podjetje se bo letos udeležilo sejma oziroma razstave v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Člani upravnega odbora so se seznanili s perspektivnim planom podjetja za leto 1957. V Kmetijski zadrugi v Kovorju so govorili o sadjarstvu ter sklenili, da mora vsak iadjar sam očistiti sadno drevje, medtem ko bo škropljenje proti sadnim škodljivcem izvrš la zadruga z motorno Škropilnico. Razpravljali so tudi o tem, da mlekarna določa nižjo stepnjo tol-šče od prevzetega mleka, kot jo Ugotavlja moteni kontrolor. Zadruga ima lastne priprave za žganjekuho, toda kmetovalci voz'jo kuhat žganje k privatnikom mimo zadruge, ker so mnenja, da hi s kuhanjem žganja v zadrugi nastal pregled, koliko so skuhali. Upravni odbor s takim početjem ne soglaša. so organizirali tudi volitve v samoupravne organe socialnega zavarovanja. Delo v letošnjem letu bs s'o-nelo predvsem na stalnem stiku s sindikalnimi organ /acijami v občini. Tudi letos bo več seminarjev in predavanj o na- ši plačni politiki, družbenem upravljanju in o naši notranji in zunanji politiki. Pri vsem tem smo trdno prepričani, da bo delo občinskega sindikalnega sveta v letošnjem letu še uspešnejše. Ivan Virnik Dosedanji uspehi in "nove velike naloge obč. sindikalnega sveta Naš občinski sindikalni svet Postaja iz leta v leto važnejši družbeni činitelj v našem industrijskem centru. Kljub znatn'm težavam mu je uspelo z dobro Organizacijo dela preprečiti TOirsikaterj nepravilni ukrep v ■^varnah družbenega upravlja-nia. ki je nastal spričo premajhne delovne storilnosti in slabe analize delovnih mest. J-e bi hoteli na kratko anali-zl'rati enoletno delo sveta s te-stališča, vidimo, da obstoji e~ta predvsem v prizadevanju *a izvrševanje družbenega pla- a ob uvajanju vedno bolj stimulativne tarifne politike in v 'Rrbi za u,rejanije delovnih' po-KOlev. Svojo nalogo so skušale •ndiikalne organizacije v naših lovai Pred varnah in podjetjih rešiti ,edv'sem z večjo, delovno sto-.7a0|stjo, kar jim je tudi v ne-1 meri uspelo. ftaizen s pozitivnimi pa so se i dikati pri svojem delu sre- vali tudi z negativnimi ten-ž°nca,mi i|n :S.talliSc.:_ Na vrsto te_ 1*1 1 Pere*ih vprašanj so na-eu tudi v razpravah z našimi ™s»odarskimi strokovnjaivij, Voa Sem v P°'Slediu na proiz- pnio in organizacijo dela. jje °'djetja. bodo morala v bodo-li®5 |PrG|dvscm na temelju starki ' yS'preie''''h v zvezni ljudski £6^5Wč:,ni _ miaićH v letu 1957 se,rna Povečanje družbenih rele ' "r° P'°™snil'i da bo potrebnu V »oŠ* podjetjih uveljaviti *° 'Politiko, ki bo najbolj ra- cionalna ter bo pospeševala delovno storilnost, pospeševala razvoj proizvodnih in družbenih razmer, kar bo seveda tudi temelj postopnega Izboljšanja življenjskega standarda. Izkušnje kažejo, da višjega življenjskega standarda ni mogoče uvesti administrativno, ker je le-ta sad določene proizvodnje in določenih proizvodnih odnosov. V tem letu bomo torej nadaljevali akcijo za čim večjo produktivnost dela z vsemi svojimi močmi. Te važne naloge bo skušal izpolniti tudi naš občinski sindikalni svet. Poleg tega bo naloga sveta tudi razširiti čim širšo aktivnost z namenom, da zainteres ra vse zaposlene za skrajno varčevanje, racionalno izkoriščanje fondov ter za napredek v proizvodnji in produktivnosti dela. Glavna skrb sveta bo tudi pravilna analit:čna ocenitev delovnih mest. Mnoga podjetja, predvsem večja, so to ocenitev Že napravila, druga so se je lotila, večina pa je takih, ki s tem delom še niso začela, ter o tem samo razpravljajo in se izgovarjajo, da n'majo za to potrebnega kadra; nekateri pa celo, trdijo, da zanje to ne pride v poštev. Vse te napake bo skušal svet odstraniti. Svet je organiziral za naše delavce v tovarnah in podjetjih v minulem letu tudi vrsto seminarjev s predavanji o delavskem upravljanju. Poleg tega Občinska posredovalnica za delo, zaposlitve in nekaj o vajencih V lanskem letu je bila pri občinskem ljudskem odboru ustanovljena posredovalnica za delo, k poleg svojih opravlja tudi določene zadeve v pristojnosti inšpekcije dela, za kar jo je pooblastil OLO v Kranju. Vse zaposlitve v lanskem letu so se izvršile z vednostjo in pristankom te posredovolai.ee. Lan; so delodajalci izkazali GS3 potreb po delovni sili in je posredovalnica zaposlila 631 o.".eb. Nadaljnjih 100 mladih delavcev je hilo zaposlenih preko posredova hice, četudi riso imeli zr.-doslne šolske izobrazbe, da bi rrogli stopiti v uk kot obrtni vajenci. Preko posredovalnice se je vključilo v uk 66 vajencev. Pri nas dejansko ne moremo govor'ti o brezposelnosti. Posredovanje zaposlitve oseb, ki so bile odpuščene z dela zaradi krim.ina.lnih ali disciplin-slch prekrškov, je dokaj težka dolžnost za posredovalnico, težkoče se pojavljajo tudi pri zaposlovanju nižjega uslužbenskega kadra in invalidov. Podjetja hočejo zaposliti samo zdrave delavce. Zato bo treba skrbeti za prekvalifikacijo invalidov in jih usposobiti za druga delovna mesta. Verjetno bo analitska ocena delovnih mest po podjetjih omogočita zaposlitev večjega števila invalidov, ko si bodo podjetja na jasnem, na katera delovna mesta lahko zaposlijo za delo manj sposobne ljudi. — Posredovalnica za delo ima tožkoče tudi s starši, ki zahtevajo zaposlitev otrok, preden so izpolnili 15. leto starosti. Take zaposlitve mora odklanjati.. Menda je v Jugoslaviji zakonodaja, ki urejuje vajenska vprašanja,, najbolj napredna. Toda vfcljub vsem zakonitim predpisom še večkrat prihaja do kršitve le-teh, čemur so krivi tako vajenci.kot starši ali oskrbniki, ki takih prekrškov no prijavijo. V prvem letu vajenske id.olbe v mnogih primerih mojstri neradi plačujejo vajencem zakonito določeno plačo. Tudi v naši občini so bili primeri, da je vajenec podpisal »plačilni seznam«, pa ni dobil cele plače oziroma je sploh ni dobil. Se vedno so primeri izkoriščanja vajencev deloma od strani mojstrov, mnogokrat so pa tudi odnosi pomočnikov do vajenca vise prej kot primerni. Opažamo, da nekatere obrti nimajo, naraščaja. Res je nepotrebno siliti mladino v obrtne poklice, ki. so nasičen', medtem ko na primer v tržiški občini ni naraščaja v zidarstvu, dlmni-karstvu, krojaštvu in še nekaterih drugih obrtnih panogah. Mnogo je tudi primerov, da feu-čeinega vajenca po kratki zaposlitvi kot pomočnika odpuste iz službe in je nato zaradi okoliščin prisiljen, da poišče delo nekvalificiranega delavca v tovarni, zaradi česar raste po tovarnah nekvalificirani kader. Stavljen je predlog, da se za kriti .črie obrti predpiše mojstrom obvezna, doba, v katerih morajo po izučitvi še zaposlovati izučenega vajenca-pomoč-nika. Rok G mesecev bi bil primeren. Pri tem bi bilo treba misliti tudi na davčno olajšavo clbrtinim mojstrom, ki obdržijo pomočnika več kot eno leto po izučitvi. Vajenci tožijo, da jim mojstri neradi dovoljujejo dopust. Mnogokrat ne upoštevajo delovnega časa, starši pa se mojstrov boje in si ne upajo temu ugovarjati v mnenju, da bi petem mojster onemogočil izučitev vajencu. Precej drugačen je položaj vajencev v industriji, kjer mnogokrat širokogrudno dopuščajo prekrške. Primerilo se je, da se je vajenec uč'1 drugega poklica, kot je dogovorjeno v pogodbi. Preveč svoboščin vajencu včasih na vajenca vpliva negativno, ker se potem vajenec premalo zaveda svojih dolžnosti in ne zna pravilno oceniti prizadevnost mojstrov za njegov napredek. V zvezi s tem bi bilo treba prilagoditi tudi šolski program, ki bi vajenca poučil o pravicah In dolžnostih in bi se tudi v šoli morala obravnavati problematika vajencev. — Večkrat ni mogoče enačiti vajenca iz obrti s tistim iz industrije. Oba se učita istega poklica, toda po izučitvi je znanje enega boljše od drugega. Prevelika popustljivost v industriji slabo vpliva na vajenca in je spet res, da pri zasebnem mojstru izučeni vajenci ne obvladajo industrijske proizvodnje, ker se vajenec v industriji nauči rokovanja z modernimi stroji. Spet pa je res, da industrijski vajenec ne zna izdelati predmeta, ki se rabi v življenju, kar mu spet daje samo izučitev pri zasebnem mojstru. Treba bo iskati izhod iz teh nesoglasij. Obstoja še resen problem, da se mladinec uči obrti, ki ga ne veseli. V Tržiču smo lani razveljavili precej učnih pogodb, sklenjenih na zahtevo staršev, ko se je kasneje izkazalo, da mladinci niso bili primerni za uk v tisti stroki. Poklicna posvetovalnica pri občinskem ljudskem odboru ima hvaležno nar logo, da tu pomaga. POPRAVEK V zahvali, ki so jo v prejšnji številki objavili svojci pokojne Vere Kravcar, je nastala v tiskarni neprijetna pomota. Podpis bi se bil moral glasiti: Karel Kravcar, mož s hčerko, in ostalo sorodstvo. Pomoto s tem popravljamo in prosimo svojce pokojnice, da nam jo oproste. Stran 4 trziski vestnik St, Ustanovni rezervnih občni zbor združenja podoftcirjev v Dne 10. februarja je bil pod vodstvom delovnega predsednika tov. Janka Regvata ustanovni občni zbor združenja rez. pod-oficirjev 'v Tržiču. Zbor je potekal v rodu in tako, kakor je bilo pričakovati. Udeležba je bila sicer minimalna, to pa predvsem zaradi tega, ker ni še urejena točna evidenca rez. pod-oficirjev. Kandidacijska in Volilna komisija je ugotovila, da je bilo navzočih 76 rez. podofi-cirjev, 1,5 pa upravičeno odsotnih, medtem ko jih je v tržiški občini preko 100. Iz uvodne besede tov. Stanka Cemilca je bilo razvidno, da je odbor združenja rez. oficirjev že dlje časa razmrsi j al o tem, kako naj bi se poživilo delo med rez. podoficir j i. Zato je bilo nujno potrebno, da se izvoli odbor, ki bo v glavnem skrbel za vzgojo podoficir j sv in delal za sedaj še po statutu združenja rez. oficirjev. V odbor so bili izvoljeni naslednji podoficirji: Jože Sajrič, Milojko Božič, Jože Cernigo, Anton Stri-tih, Franc Bule in Miloš Sovič. Omenjeni odbor bo v bodoče poleg odbora rez. ofeirjev skrbel, da bo delo s pododiieirji potekalo tako, kot to narekuje dolžnost posameznemu rez. oficirju in podoficinjiu. 'Pričakovati je, da bodo navedeni tovariši resno pričeli z delom med podoficirji, poleg toga pa tudi skrbeli za predvojašfco vzgojo In še vrsto, drugih vprašanj, ki se postavljajo prednje. Pripravljalni odlbor je povabil na ta pomembni ustanovni občni zbor tudi vise predstavnike političnih in družbenih organizacij, poleg njih pa tudi OO ZROJ, vendar ise temu vabilu ni odzval nihče, razen zastopnika AMD in enote pred vojaške vzgoje. Tak odnos je pcpolncmia neupravičen in graje vreden, kajti prav le-ti bi morali dati organizaciji vso moralno podporo, Iki je tej organizaciji nujno potrebna. Če bodo druge or-ganizarje in društva imele tak odnos do UROJ, potem nikakor ne moramo pričakovati, da se 'bo delo v UROJ ztooljšaloi. Prav gotovo je, da je UROJ zavzel pravilno stališče, ko je organiziral strokovno politično izobraževanje članstva oficirjev tn podoficirjev, po drugi strani pa organiziral ustanovni občni zbor, s katerim je dosegel, poleg že navedenega izobraževanja budi zbližanie in ustvarjanje ožjega poznanstva in tovarištva, ki je v tej organizaciji zelo potrebno tn pomembno in pogoj za vsako uspešno nadaljnje idelo v organizaciji. Prav to je v Tržiču pokazalo lepe uspehe, saj se je že sedaj pripravila anketa športnega udejstvovanja posameznikov v tej orgainizaciij in tako bodo še v tem letu organizirane športne ekipe v društvu, ki bodo lahko tekmovale z drugimi društvi v okraju, in če bodo uspešne, bodo tekmovale tudi izven okraja. Ko smo začeli s streljanjem, se je med rez. oficirji takoj prikazalo zanimanje še za druge vrste športa, tako da smo že dvakrat odigrali partijo kegljanja z akti vrinil oficirji garnizona v Križah. Uspeh ni izostal, kajti prav iz tega se je rodila misel in volja po or- ganiziranju športnih ekip. To ni samo zabava, to je tudi telesna krepitev posameznika, tako da bo telesno ,in duševno zdrav, sposoben ob vsakem času sprejeti svojo, vojaško dolžnost in tudi v vsakdanjem življenju in pri delu mu to koristi. Poleg navedenega prav s tem odvrnemo marsikoga od pijančevanja, nemorale in podobno. Diskusija je pokazala, da je ito resnično potrebno in Ida se to prenese tudi na rez. podofieirje, kajti tehnika pri nas iz dneva v dan napreduje in to tudi v vojaškem pogledu. Način vojskovanja v NOV je v sedanjosti zastarel, metode so nove, orožje modernejše, kar vse zahteva mnogo znanja. Da je vsak rez. ofic!r in .podoficir ob vsakem času pripravljen sprejeti svojo dolžnost v edinici, zato se mora tudi nenehno, izobraževali v strokovnem in. političnem pogledu. Zelja vseh navzočih je bila, da naj bi bilo čim več praktičnih vaj na terenu poleg osnovne teorije, po drugi strani pa imajo velik pomen ekskurzije in ogledi sodobnega orožja.in opreme naše armade. Pričakovati je, da bo uspeh tega ustanovmega občnega zbora viden že v letošnjem letu. Želimo, da bi se res dosledno in disciplinirano izobraževali vsi člani z zavestjo, da delajo to za sebe in za domovino. Aktivi mladih zadružnikov v novem leto delovanja Na aktive mladih zadružnikov moramo gledati kot na pokret kmečke mladine, v prvi vrsti tiste, ki bo ostala doma na posestvih, kakor tudi ostale mladine iz vasi, ki je sedaj zaposlena kje drugje, vendar pa jo zanima kmečko delo ter vaški problemi. Aktivi mladih zadružnikov imajo prvo nalogo v strokovnem izobraževanju iz področja rastlinske in živalske proizvodnje, mehanizacijo ter organizacije zadružništva. Vendar pa bi bilo popolnoma napačno, ako bi v tem pokretu gledali organizacijo z izkijučno strokovnim obeležjem; ta mladina se mora vzgajati tudi v duhu načel naše stvarnosti ter ideološko političnega izobraževanja na eni strani ter na drugi strani tudi zabave. V preteklem letu so bili v naši občini ustanovljeni trije aktivi, in sicer v Podljubelju, Križah in Kovor ju. Ze v prvem letu obstoja so bili vidni uspehi to to predvsem z organizacijskega stališča ter na področju raznih skupnih akcij, kot so predavanja, ekskurzije, udeležbe na okrajnih tekmovanjih, razni manjši poizkusi ter sodelovanje pri pospeševalnih odsekih ter upravljanju kmetijskih zadrug. V letošnjem letu pa so člani aktivov na občnih zborih sprejeli podrobne načrte za delo v letu 1957. Celoten program se deli na dva dela. Pr,"ič na delo, pri katerem sodeluje aktiv kot celota in pri katerem je potrebna več ali manj pomoč kmetijske zadruge. To je obdelava skupne parcele, sortni in gnojilni poizkusi, poizkusi s herbicfdii, organizacija predavanj, debatni večeri, praktične vaje na terenu, sodelovanje pri pospeševalnih odsekih in pr: upravljanju kmetijskih zadrug, seznanjanje z gospodarskim načrtom kmetijske zadruge in tudi ekskurzije. Drugi del programa pa obsega konkreine naloge vsakega posameznega člana aktiva iz vseh vrst proizvodnje, in sicer poljedeiski poizkusi na manjših površinah, naprava koimpostišč, pr-;ceplja-nje, pomlajevanje in gnojilni poizkus v sadjarstvu ter vzreja mlade živine ali piščancev šta- jerske kokoši, ureditev hleva ter vzdrževanj e higiene v hievu. Vse te naloge kakor tudi skupno delo aktiva se bo opravljalo v obliki tekmovanja med posameznimi člani aktiva ter tudi med aktivi posameznih kmetijsk':h zadrug na področju naše občine ter okraja. V ta namen so pri kmetijskih zadrugah že imenovane ocenjevalne komisije, ki bodo primerno na- gradile najboljše člane aktiva za njihovo delo. Tu pa se še postavlja vprašanje koordinacije dela aktivov z osnovnimi organizacijami LMS na vasi. Najti bi bilo potrebno posebne obl'ke sodelovanja med aktivi in med osnovnimi organiaaeij aimi LMS, SZDl* ter ZKS. Oblik koordiniranega dela je več, predvsem bi se tu omejevali na večje skupne akcije ob priliki kulturnih manifestacij. V nadaljnjem razdobju razvoja pa bodo morali aktivi prevzeti že smelejše nalcgCf predvsem v borbi za maksimalne hektarske donose. Tudi se bo morala ta mladina mo^očne-je politično udejstvovati ter v okviru kmetijskih zadrug sodelovati konkretneje pri upravljanju ter izvrševanju posameznih nalog v pospeševalni službi, to je v pospeševalnih odborih kmetijskih zadrug. Seveda bomo pa morali prt io» stremeli še za tem, da oorno ustvarili pogoje, da bi UhkO' vsak član aktiva obiskoval kine-tijsko-gospodarsko šolo ter jo tudi z uspehom dovršil. Aktivi mladih zadružnikov bodo vzgajali našega kmečkega fanta 1° dekle v človeka s socialistično miselnostjo, poštenega državljana in kmeta, ki bo sposoben dvigniti proizvodnjo. Ja z večjim znanjem in delom dokaže enakovrednost v naši družben* stvarnosti. Dvig živinske rastlinske proizvodnje bom" dosegli samo s strokovno usposobljenimi kmečkimi gospodarji- Skrb ZVVI in ZBMV za otroke padlih borcev Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz naše občine so imeli 30. decembra lanskega leta Novoletno jelko v dvorani »Svobode« in v hotelu »Pošta«. Prireditev je organiziral občinski odbor Zveze VVI ob sodelovanju občinskega odbora ZB NOV. Otrokom so priredili v dvorani »Svobode« igro »Dedek Mraz«, ki so jo uprizorili v režiji tov. Dore Kralj člani Delavskega prosvetnega društva »Svoboda«. Po igri je bila pripravljena otrokom zakuska v dvorani hotela Pošta, kjer so jim bila tudi podeljena darila v denarju v skupni vrednosti 70 tisoč dinarjev. K temu je največ prispeval občinski ljudski odbor z zneskom 50.000 dinarjev. Vel!ko razumevanja so pokazala tudi industrijska podjetja kakor Tržiška tovarna kos in srpov, Tovarna lepenke, Mesarsko podjetje, Pilar na Triglav, Pekarija, Trgovsko podjetje »Preskrba«, Trgovsko podjetje »Prehrana«, Mehanična delavnica, Tovarna obutve »Peko«, Turistično društvo, Društvo upokojencev, Trgovsko podjetje »Runo«, Mestna lekarna, Mestno gradbeno podjetje ter Bombažna pred'lnica in tkalnica, dalje občinski komite ZKS In občinski odbor SZDL. Razumevanje so pokazali tudi privatniki Frančiška Mand'č, Frančiška Babic, Zumer, Ignac Ješe, Boris Mafcsimov, Filip Rozman, Lado Brezar, Janez Horvat, Anton Jelene, Avgust Primožič kakor tudi KmeVjski zadrugi Pod-Ijubelj in Slap. Čutimo dolžnost, da se v imenu otrok in v imenu obeh organizacij prav prisrčno zahvalimo vsem, ki so kakorkoli pri- spevali k uspehu te prireditve-Otroke so obiskali ob Novoletni jelki tudi zastopnik dolinskega ljudskega odbora tov, Kravcar, zastopnik komisije za varstvo in skrbstvo otrok padlih borcev tov. Mirko Brejc, zastopnik občinskega odbora ZP tov. Mihael Karo, zastopal* Društva prijateljev mladine tovariš Janko Regvat in, ravnatelj glasbene šole tov. pton Zazvonil, ki v svojem poklicu zvesto spremljajo življenje otrok Paa" lih borcev in jim pomagajo. Otroke je ob tej priložnost' pozdravil in nagovoril predsednik Zveze VVI tov. Hugo Vcsetv in tudi tov. Karo, Brejc in Reff-vat so otrokom spregovorili Prl' srčne in lepe besede, katerim so otroci prisluhnili in ki i ""J bodo pripomogle k njihov1 vzgoji. Na prireditvi so sodelovali tudi otroci padlih borcev. Ju^' jana Mužan je recitirala Sl<^ vensko pesem Karla Destovn1' ka-Kajuha, Irena Cerkovnik ie zaigrala na klavir Pavč čev" pesmico »Mamca, povej«, Tatjana Stritih pa venček partizan' skih pesmi »Na juriš«. Vsi tri'1 so želi veliko odobravanje. Z otroki je bilo tudi velik0 svojcev in odbornikov skega odbora Zveze VVI '/J Zveze borcev NOV. Lepo Je.bl' lo sredi teh otrok in priredite je minila, kot bi trenil. Kdra" je žc starodavno. Srednjeveške listine ga poznatjo v latinski ob-liioii „sub momtibus". V mlajših nemških ddkumentih pa se pojavlja ime „unter den Bergen". Lese in Begunje sta stari naselbini. Prvikrat se pojavita v zgodovini v 11. stoletju. Podgorske vasi Sv. Lucija, Srednja vas in Slatina so pa dokaj mlajše. Vsekakor je Srednja vas najmlajša, kar je že iž imena razvidno. Ljudje ne l>i bili rabili imena „srednja", če tie bi bila obstajala žc oba skrajna naselita (Sv. Lucija in Slatina). Sv. Lucija je majhna vas v nadmorski višini 582 m. ime je dobila po enako imenovani cerkvi. Leta 1817 je štela 7 hiš in imala 30 ljudi. To slanje jie do danes ostalo, več ali manj ' nespremenjene*, Hiš štejemo prav to'MIko (Pavle, Vrlar-nik, Mežek, Osenek, Meznar, Stumfl, Tone) kakor pred 150 leti. Kraj nima večjih gospodarskih možnosti, zalo manjku pogojev za razvoj. 'V prejšnjih stpJetjlib je Sv. Lucija bila znana daleč po Gorenjskem. V jeseni se je tu zbrala množica ljudi. Trgovci so razstavljali svo'e blago (pletenin«, raševino, platno, poljsko orodje, hišne predmete) na prodaj, krošnjarjii so vsiljevali svojo robo, mešetarji so riašlii jiri'ožnost za svoj zaslužek. Nadalje so se sklepala poznanstva (fantje in dekleta, »ospodarjii in poslii, obrtniki in popio'ČririJu), Da ni manjka'o vmes beračev in zmikavtov, je saimo ob sebi umevno. Tedaj se je pelo in nlesa'o, jedlo i/n pi'o. To poti rianrej dospemo v "Srednjo vas. Naselbina šteje samo T> hilš kakor janeVl 200 leti. Vse so zidane in prostorne, ludi gospodarska poslopja so "ve'ika in prostorna. To pomeni, 'da so življenjske "raz- mere tu povoljmej&e kakor pri Sv. Luciji Ce se poglobimo v notranje živ I jen,;* vasi, potem bo naše zanimanje obrnjeno najprej na hišna imena. Zanimivo je, da tu nastopajo sama izrazito slovenska imena: Triej, Benko, Božič, MurnrJk in Kralj* Imena So preživela cesarstva in kraljestva ter se ohranila do dan.es. 'V nekaterih domovih so se družine večkrat menjale. Nekatere so izumrle, druge KO' se izselile ter se v novem kraju pehale v trudu in znoju za vsakdanjim kruhoimt Na splošno so pa tu ljudje zdravi i"1 trdni. Tak predstavnik trdne in napredne kmečke družine je Ren kov očka, ki mu je vztrajno delo iri zmerno življenje začrtalo na obrazu lepo število starostnih let. Že pred nekaj leti mu je usoda naložila deveti križ na rame. Naša žel'a je, da bi učakal stoletnico življenja po/1 "domačo streho v krogu hvaležnih otrok lin vnukov ter pravnukov kakor tudi številnih prijateljev in znancev. Zadnja in največja podgorska vas j« Slatina. Lepo iin zanimivo ime, kajne? V stari Avstriji je bila ob vhoiu v vas pritrjena tabla z napitom Zlatima. Pozneje je bilo ime popravljeno in se sedaj rabi v edino pravilni obliki Slatina. Včasih so mislili, da je vas poimenovana po zlatu. Po1.emt.akem bi morali kdaj tu kopati zlato rudo. Temu pa ni. tako. Tu je nekdaj prihajala na dan kisla vod* |x> čemer je kraj dobil ime Slatina 0°* pr. Rogaška Slatina, Radenska Slatina)- Vatvator prinovelujic, da je v njegovem času v Sentanski dolini pod'ljube! jem i** Eno najdelavnejših društev Tržiča je zborovalo varstva iz Kranja se daje na znanje, da bo v Kranju dne W. januarja leta 1917 ponovni nabor za letnike 1898 do 1895.« — To je bilo zadnje, kar sem slišal. Oba navedena moža, zlasti pa Martina, smo otroci seveda spremljali na vsej njegovi poti, 8 »pvaca« v »gaso« in v »Zgornji konec«. Boben se nam je zdel nekaj imenitnega in marsikateri izmed nas je moral dobiti — seveda manjši — boben ob kaki priložnosti za darilo. A. Tišlcr NEKDANJA TRZlSKA GOVORICA Karkoli že kdo piše o nekdanjih tržaških razmerah, ne more mimo narečja naših prednikov. Pristno nekdanje tržiško narečje se sedaj že redko sliši. Govorili so ga domačini in se Je. ohranilo iz roda v rod. Bolj ko pa se je začela večati industrija in z njo vred doseljeva-nJe ljudi iz drug:h krajev, zlasti po prvi, še več pa po drugi svetovni vojni, je začel tržiški dialekt polagoma izginjati. Mladina se je tudi v šolah in izobraževalnih društvih naučila Več ali manj knjižnega jezika. Nekdanje, nekoliko pojoče za-tegnjeno tržiško narečje je vsebovalo najmanj tretjino sipake-5rank, povzetih iz nemščine. *ega seveda ne smemo šteti našim prednikom v zlo. Nareč-Je so izoblikovale tedanje ratz-rnere. Velik je bil promet čez Lju-^6lj, imeli .smo prenočišča za tujce (še danes imenujemo hišo na Koroški cesti »Vanderbcvca«). 'Vse uradne l-stine so bile nemške, uradne osebe smo imenovali purgermajster, sekretar, Sernajinedinar, šuldinar, žendar, "ohtvahtar itd. Šolska izpriče-y*»a smo imenovali »cajgnee« «J rede: najslabšega ftnfar, potem firar, drajer, cvajer, seda-"Vlega odličnega pa ajnzar. Ra-jpn uradnih izrazov je hilo med tržiško govorico vse polno spa-kedrank za obrtniško ročno orodje in izdelke, oziroma polizdelke. Naši ljudje so odhajali v »frerad« na Koroško in še dalje. Naučili so se tam svoje stroke, razen tega pa tudi imen za orodje, material itd. Iz tujine prinesene izraze so naši Jljudje rporabljali tudi po vrnitvi v domovino. Tako je nastal za cel slovar spakedrank med tržiškim narečjem. Ko sem bil še vajenec, sem poznal slovenske izraze samo za kladivo, klešče in škarje, vse drugo orodje so po čevljarskih delavucah imenovali z nemškimi izrazi. Sele po prvi svetovni vojni, ko se jo začelo spopolnjevati na'le strokovno šolstvo, so se naši domači strokovnjaki lotili tudi slovenskega izrazoslovja ter naši mladini priskrbeli na stotine imen za obrtniško orodje, material in razne faze dela. Kljub temu pa v domači govoric' še vedno pogosto imenujemo marsikaj po nepotrebnem s tujkami. Zlasti v strokovne na izrazoslovju nam še vedno manjkajo nekatera imena. A. Tišlcr 14. do 15. februarja angleški film »Zgodba iz naslovne strani«. 16. do 18. februarja ameriški barvni film »Velika noč Casa-nove«. 19. do 20. februarja francoski film »Vaš zvesti Blek«. 21. do 22. februarja ameriški barvni film »Gog«. 23. do 25. februarja ameriški barvni film »Rumeno nebo«. 26. do 27. februarja ameriški film »Stopnice za služinčad«. 28. februarja do 1. marca angleški film »Vabilo«. PREKLIC Preklicujem vse neresnične besede, katere sem uporabljala proti Veri Indihar, stanujoči v Tržiču, Kurnikova pot št. 1. Franca Knific, Tržič, Virje 22. Da so se skupščine Avto-moto društva Tržič dne 14. januarja udelež'li zastopniki ljudske oblasti, okraja in občine, zastopniki političnih organlza-zacij, JLA in najvišji republiški športni funkcionarji, dokazuje, kako visoko cenjeno je to društvo. Menda še nobeno društvo v Tržiču ni doživelo takega obiska na skupščini. Velika dvorana TVD Partizan ni mogla sprejeti vseh stotin udeležencev, ki so napolnili tudi stranske prostore in so mnogi morali celo cd:ti, ker ni bilo prostora. Dolge kolone avtobusov in avtomobilov tujih gostov so zasedle vso cesto. V izčrpnem pročilu je predsednik društva tov. Jože Jurjevčič prikaizal delo društva, ki je v kratki dobi svojega obstanka izšolalo že 688 šoferjev, kar že nekaj pomeni v državnoobramnem oei-ru. Društvo šteje 634 članov, ki so vsi do dinarja poravnali članarino. Premoženje društva obstoji v pretežni mer; v voizilih, ki so po skromni oceni vredna vsaj 7 in pol milijona dinarjev. Lani je AMD imelo 3 in pol milijona dinarjev dohodkov in enako vsoto izdatkov. Ogromno delo je društvo zmagovalo s pomočjo gospodarske, tur stične, propagandne, športne, šolske, pionirske in cestno prometne komisije. V rokah AMD je bila izvedba mednarodnih avto-moto dirk na Ljubelj. Da je izvedba celotne organizacije bla brezhibna, so priznali tudi inozemski veliki športni listi. Dirkači društva so se udeleild številnih partrolnih, ocenjevalnih in hitrostni tekem širom po državi in pri tem dosegli številne uspehe. Omembe vredno je, da je ekipa AMD na mednarodni alpski vožnji zasedla dnugo mesto, takoj za ekipo CSR, v generalnem plasmaju pa je v ocenjevalni vožnji od stadiona do Belega dvora v Beogradu za- sedel prvo mesto član AMD v Trž'ču. O delu so poročali še funkcionarji društva. Propagandna komisija je priredila tri razstave in je najbolj uspela zadnja, ki je bila odprta dan pred občnim zborom v sindikalni dvorani. — Neštevilno diplom, pokalov, plaket in drugih nagrad, ki so jih osvojili člani AMD, so prikazali tisočem obiskovalcem te razstave agilnost društva, njegovo rast in krepitev pa je dokazoval razstavljeni društveni arhiv, ki je najbrže mnogo večji kot marsikaterega zelo velikega podjetja. Društvo nima administratorja in so funkcionarji svoje delo opravljali brezplačno. Izvoljen je bil stari odbor, saj bi verjetno vsaka sprememba v odboru bila v škodo društva. Predsednik tov. Jurjevčč je dejal: »Osnovna naloga naše organizacije je utrjevanje gospodarske in obrambne moči naše domovine, v razvoju in napredku turizma, športa in tehnike, napredku varnosti prometa!« Društvu je javno čestital predsednik glav. odbora Ljuddke tehnike Slovenije Milko Goršič, ki je nato podelil srebrno plaketo centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije in diplomo glavnega odbora kot visoko odlikovanje najv;šjih predstavnikov našega športa. POSREDOVANJA Radio znamke Marelli, šest-cevni, v dobrem stanju, po ugodni ceni naprodaj. Več se poizve v pisarni Turističnega društva. Zamenjam enosobno komfortno stanovanje v Ljubljani za enako v Tržiču ali Kranju. Naslov se poizve v pisarni Turističnega društva. vu-ala slatina, o čemer pa'đanes ni nobene s'edi več. Taka slatina izvira blizu Kamne fiorice, ki sem si jp svoj čas ogledal. Svet J111 Gorenjskem je namreč vulkanski. O Jeni pričajo slatine, toplice in kamenine ™°t vulkanski grah, porfir, tonalit itd. Sfttp je najmanj dvomno, da je tudi tu f^j čas obstajal kisli vrelec, po čemer J* vas dobila ime Slatina. Slatina stoja) 633 m visoko nad morjem, gdi se mi, da je zahodni del vasi oh potoku starejšega nastanka, medlem ko je pl ob ce.šti mlajši. Po neki statistiki iz «*« 1817 je vas štela 16 hiš s 77 ljudmi:!, Ufuies je. samo še 13 hiš, hi so medtem izpadle. Slatinska hišna imena so: Matic, Tac-SJfn, Kristan, Matevžek, 7urgelj, Bošlan, 'ctoven, Rnaj, Zebru, Vrbanc, Kolman, 'oinažin, Matizelj, Štefan. Razpadle hiše: «hrevova kajža, Žnidarjeva hiša ter To-^.ičeva. °d hiš naj posebej omenjam J ur gol jc-7° nad cesto ob vliodu v vas. Hiša je *,es'ena, kalor da je ohranjena iz prastare obe. Pred hišo je močno razraščeno gr- iro •> :vje zelenike (pušpana) &i bršljana, kar stavbo še bolj' arhaično iin zanimivo. H, Gelieva j);jSa je tesno povezana s par-s^anst.\<)i|ti) ki so tu imeti svoj dom. Tu ~~ sprejemali za partizane pakete in pisma, |/°.|ei so tu dajali in sprejemati* inlbr-Melje. y.1X1 nslednja, hiša, vredna omemde, je ždo-r,«va Tu .fi g0sp0j(jari;|j ponosni rod Kol- jj'"ovih, ki se je sem doselil iz sosednjih *Sunj. Ljudje' so bil' zelo vedoželjni, mnogo so brali, radi so prebirali Mohorjeve'''knjigo in kar jim je prisilo pod roko. Vneti so bili za domačo oesarn, zalo so se tam radi zbirati vaški fantje in po opravljenem delu kakšno zakrožili. Ždovi-novina je daleč naokrog slovela po izbor-nem sadju in napredni živinoreji. Takih gospodarstev se je tedaj dobilo malo na Coreniiskem. Tradicija in napredni duh sta si tU podajala roko. Žal je zob časa tudi tu navrlal svojo odprtino in nekdanje patriarhalne razmere dokaj spremen;]. V zobrelovi kajži je stanovala stara venca. Lenka in se preživljala z žganjekulo. V tem poklicu je bila neprekosljiva mojstrica. Kuhala je žganje vsike vrste za druge ljudi, ki "so ji princs'i borovnice, brinja, bezga, hrušk, jabolk in češenj. Tudi sama je včasih zvrnila kak kozarček in prii tem po stari navadi zaukala. Imenovana Lenka je bila pravi vaški original, vreden pisateljske obdelavo. V vasi je, živela še druga taka oseba. Vsi so jo pozna',11 pod imenom Kolmanova Lucija. Trgovala je s pečenimi štrukpi. V Hudem grabnu jih je pekla Neža Klein-dienst, podjetna žena itn izborna gospodinja. Strukllji so bili veliki štiri prsle in poroti z orehi1 ter ocvelri. Bili so nenavadno okrašeni, dobri za oko in zob. Prodajali so jih po grošu. Nikjer drugod ni bito dobili takih. Sloveča hiša je hiila tudi Malizcljnova. Stari Matizelj se je snoznal na živinske hoezni in so ga ktiea'i v primerih 1 oezni živine od blizu in daleč. Se mlad je odseli v Tirale, se tam izučil za kovača in prinesel s seboj znam je o živinozdravstvu. Znali je zagovarjati tudi uroke. Se eno posebnost ima Slatina, namreč razvaline starodavnega gradu. Na hribu nad vasjo, ki zapira vhod v dolino Drago, je stal v srednjem veku prostoren grad. Zgodovina o njem malo ve, razvaline pa še, danes sloje. Okoliško prebivalstvo jie grad poznalo pod imenom Klanec (odtod nem. "Glanlz). Ko so se ob koncu srednjega veka Lambergi preselili s Hudega gradu (Altgutlenberg) nad Tržičem na grad Kamen v Begunjah, so hoteli imeti v svoji bližini spomin na nekdanjii Guttenherg, pa so im« Glaintz enostavno zamenjali z imenom Guttenherg. Od takrat " obstoji naziv Glanlz-Gullenberg. Po ljudskem "izročilu, ki še do danes ni zamr'o, j?, pred 350. leti ves grajski hrib pokrivala vinska trta. Ob priliki sem že pisali, da so v zgodnjem srednjem veku po vsej Gorenjski ha raznih krajih imdVi vinograde. To jie izoričano v Lešah, v Slatini in ludi v Kovorju. V teh krajih vinoradov že davno ni več, pač pa tod izl»orno uspeva sadje. ZenVlja v Slatini je dobra in rodovitna. Ljludje so pridni in marljivi. Svet je skrbno obdelati. Marsikaj skr-jva slatinska zrjndovina v sebi. Brrrti: časi so šili tod mimo. Vas je na izpostavljenem ozemlju. Tuđ* v na:no-veišem času, v ('obi okunaniije, so vaščani častno izvršili svojo domovinsko dolžnost Prof. Simon MiSaf. „Saobraćaj" o ljubeljskih dirkah (Nadaljevanje) NEKAJ SLIČIC Pred Kranjem je počila zaradi vibracij« cev, ki spaja rezervoar sistema za zaviranj,« s črpalko. Olje za zavoro je curjaio z našega avtomobilčka. Privlekel sem se do Kranja in nekaj mlinu t pred zapiranjem delavnic (pazite,, bila je sobota, a glavni trejuiig na Ljubelju se je pričel okoli tretje ure), sem prišel c'io sirv'isne postaje „Agrauervis". „Grcsle na Ljubelj?" „Da." In čez nekaj minul, je že ležal pod strojem mehanik. Cev je bila sneta, zakrpana, montirana. Dvajset minul po končanem delovnem času je bila „žabica" ponovno sposobna za vožnjo. Čakali so na to poslovodji* in nameščenec v pisarni, ki je moral napisati račun in še en mehanik za vsak primer. Ko je b.iJ račun napisan, sem. pričakoval tiste lepe dodatke za nadurno delo, za čakanje itd. Vse je bifto plačano z 200 din (z besedami dvesto dinarji) in s prisrčnim nasmehom „Na-svidenje na Ljubelju!" Odbrzel sem v smeri proti Tržiču, opravil posel okoli prijave (tudi to je posebno poglavje), ter okoli treh nadaljeval pot na Ljubelj. Na klancih pred st.arlo.in sem srečal tovariše iz servisne postaje. Prijateljski itn lovariški „Zdravo", „Kako gre lopo lin ček?" Tako jie bilo po lokalih v Ljubljani, po cestah Slovenije, da ne govcortm o Tržiču samem. Zamislite si majhno mestece, polno industrije, v katero se nenadoma zgrne reka ljudi, Vsem tem je treba pripravili ležišče, vse od]xraviti do dirkališča, ki je 7 km daleč, za vsa te se je treba pobrigati, da dobe jr|sl.i, in piti na 5 km dolgi dirkalni poti, vse poleni ponovno odpeljati z dirkališča v Tržič in po celi Sloveniji. Začnimo s prenočiščem. Gostinstvo v Tržiču j c oskrbelo (i (šest) sol) za namesti lev nekaj' IJsoSev ljudi. Alt vendar je vsak poedmec v Tržiču spal v urejeni 3Bi čisti postelji. Skrivnost... ne! Vsak prebivalec Tržilča, ki se jie v svojom lastnem stanovanju lahko stisnil, je dal na razpolago organizatorjem svojo lastno posteljo, svojo lastno sobo. Družina, pri kateri sem stanoval, se je stisnila vsa v eno sobo, da sem se lahko jaz vselil v njihovo solbo, v posteljo enega člana te družine, medtem ko so se oni stisnili na tri postelje, divan in, tla. In stotine ljudi je spalo.. V uradu za razmestitev gostov jie nek* starejši človek z neko tovarišico v dovršenem ■miru pregledoval 'spisek prošlih soj), dajal napotnice za sobe, pobiral nočni-no (za dvojic ljudi 400 dVn ... boj,... hotelirji:.!) in dajal prijavnice. Vse to se je dogajalo na enem in istem mestu, da niti ene minule ni bilo stiske, vpitja in nervoze. Stiska, vpitje in nervoza in dren janje pa je bilo zopet enkrat pri profesionalnih gostincih (zgrešen je la naziv, bilo bi ga treba menjati). Kol vsak prebivalec ne samo Tržiča, temveč tudi Slovenije, so vedeli gostinci v Tržiču, da bo ta dva dni v Tržiču na'tisoče in tisočo ljudi, Toda oni se niso pobrigati, da povečajo število personala za la. dva, dni, tako da je stotine in stotine ljudi čakalo v repu na vrsto. Edino pri njih jie bila napn lakio znana itn tako ne-jiolrebna nervoza in jeza pred loosi-liom,, za časa kosila iin no kosilu. V vsej vzorni organizaciji je edino goi stinstvo odpovedalo1, 'Računamo, da je na strminah Ljubelja bilo Okrog 20.000 ljudi. Ali si tno; rete predstavljati, kaj se pravi regulirali promet, ki je'teh 20.000 ljudi brez kak* nesreče odpravil do 7 km oddaljenega starta? Da dodani: cesta je do starta široka samo 5 metrov, a "večkrat celo ožja, s priličnim vzponom in še lepšimi ovinki. Od Tržiča pa do platoja, na katerem je bila tribuna (okoli 10 km), je na vsakfsm nepreglednem ovinku stal po en mlad Tržičan, (ki bi tudi sam rad gledal dirke), oblečen v sivo delovno olbicko z rdečini trakom okrog roke in urejal promet. Desetine velikih avtobusov mestnega prometnega pod-jfetja iz Ljubljane (zagrebški tramvaji) je prišla v Tržič, da prevaža ljudi, » organizacija prevoza je bila v rokah podjetja ŠAP, (kaj mislile o tem, tovariši] iz naših podjetij?) Ti ogromni iW moderni avtobusi so stalno krožili od /Tržiča do starta, a reka osebnih avtomobilov in motociklov je neprekinjeno tekla, ponavljam, neprekinjeno, eden za drugim v smeri proti startu in dalje na plato proti carinarnici. In ni bilo zastanka niti za trenutek. Tisti, kateremu jie „crknil stroj", in lakih je bilo, na njihovo žalost, precej, so potiskali svojte stroje ;iz le reke vstran, samo da niso motili drugih. Ljubljana Šentv'd Medvode Kranj Naklo Križe Tržič Vozni red proge LJUBLJANA — KRANJ — TRŽIČ Velja od 1. 2.1957 da:je odhod prihod 6.00 8.30 11.00 11.45 13.00 13.30 17.00 US.00 19.00 20.30 23.30 6.10 8.40 11.10 11.55 13.10 13.40 17.10 18.10 19.10 20.40 23.40 6.20 8.50 11.20 12.05 13.20 13.50 17.21) 18.20 19.20 20.50 23.50 6.40 9.10 11.40 12.25 13.40 14.10 17.40 18.40 19.40 21.10 o.io 6.45 9.15 11.45 12.30 12.45 14.15 17.45 18.45 19.45 21.15 0.15 7.00 9.30 12.00 12.45 14.00 14.30 18.00 10.00 20.00 21.30 0.30 7.10 9.40 12.10 12.55 14.10 14.40 18.10 19.10 20.10 21.40 0.40 Tržič odhod 5.10 6.15 7.15 8.00 900 10 '5 13.00 13.30 14.30 16.30 18.20 19.30 Križe 5.20 6 25 7.25 8.10 9.10 10.25 13.10 13.40 14.40 16.40 18.40 19.40 Naklo 5.35 6.40 7.40 8.25 9.25 10 40 13.25 13.55 14.55 16.55 18.55 19.55 Kranj 5.45 6.50 7.50 8.35 9.35 10.50 13.35 14.05 15.05 17.05 19.05 20.03 Medvode R.00 7.05 8.05 8.50 9.50 11.05 13.50 14.20 15.20 17.20 19.20 20.30 Šentvid 6.10 7.15 8.15 9.00 10.00 11.15 14.00 14.30 15.30 17.30 10.30 20.30 Ljubljana prihod 6.20 7.25 8.25 9.10 10.10 11.25 14.10 14.40 15.40 17.40 19.40 20.40 7.00 11.00 15.00 17.00 19.00 23.00 odhod Ljubljana prihod 6.20 8.30 10.10 14.20 18.40 20.40 7.10 11.10 15.10 17.10 19.10 23.10 Šentvid 6.10 8.20 10.00 14.00 18.30 20.30 7.20 11.20 15.20 17.20 19.20 23.20 Medvode 6.00 8.10 9.50 13.50 18.20 20.20 20.05 7.40 11.40 15.40 17.40 19.40 22.40 Kranj 5.45 7.55 9.35 13.35 18.05 7.45 11.45 15.45 17.45 19.45 23.45 Naklo 5.35 7.45 9.25 13.25 17.55 19.55 8.00 12.00 16.00 18.00 20.00 24.00 Križe 5.20 7.30 9.10 13.10 17.40 19.40 8.10 12.10 16.10 18.10 20.10 24.10 prihod Tržič odhod 5.10 7.20 9.00 12.00 17.30 19.30 * Samo ob sobotah ZAHVALA Najiprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so našo ljubljeno H c 1 e n c o spremili na njeni zadnji poti, ji prinesli cvetja na krsto in sočustvovali z nami. Posebej se izahvaljujemo domačemu župniku za tolažilne besede, šol. vodstvu v Krizah za vso brigo in spremstvo' in dragi Mariji, ki se je ob odprtem grobu poslovila od nje. Družina Primožičcva, Križe 77. POZIV VSEM REZ. OFICIRJEM OBČINE TRŽIČ Pozivamo vse rez. oficirje, ki Se n!so vrnili anketnega lista, da ga vrnejo osebno ali kakor koli tov. Bojanu Plahuti, Trg svobode 23, pritličje levo, najkasneje do konca meseca februarja 1957. Odbor UROJ, Tržič FOTO-AMATERSKI KLUB V TR2ICU vabi vse ljubitelje fotografije, da se iprljavijo do 25. februarja v knjigarni za trimesečni A tečaj, ki se bo začel z marcem iin vršil enkrat tedensko. Tečaj bo vseboval teoretično im praktično znanje Iz fotografije. Vodili ga bodo priznani fotografi - .amaterji: Peter Fajfar, Jože Hočevar, Janez Perko itd. OBJAVA Zadružna poslovna zveza VJS obvešča prebivalstvo, da je od' prla svojo poslovalnico v Tržiču, Blejska cesta št. 11, kje1* točijo preko ulice pristna Prl' znano najboljša dalmatinska v'' na z otoka Visa. Cene ndš®$ postrežba solidna. Poslužite Se ugodne prilike za nabavo pri**" nega vina! »TriiSM vesrnikt izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično drufitvo v Miču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj odgovarf$ Maks Stumfel. / Tiska »Gorenjsk'" tiskt v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Triič, Cesta Jugoslovanske ljudske armade j' Tel. št. 256 in 268 / Celoletna naročnina 360 — din, polletna 180.— din. Posamezna Jtevilka 16.— din. / Tekoči račun it. 61-KB-4-2"*^'