TILELSTTJVI Glasilo Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije December 1980 Št. 13 UVOD PREDSEDNICE DRUŠTVA DRUŠTVO PREVZEMA ŠTEVILNE POMEMBNE ZADOLŽITVE Pogoji, v kakršnih je nastajalo in delovalo slovensko društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev pred»dvajsetimi leti, se seveda v marsičem bistvenem razlikujejo od današnjih, vendar pa je vsem tem letom ostala skupna velika zavzetost, brez ka¬ tere si pač nikakor ne moremo predstavljati uspešnega društve¬ nega delovanja. Danes združuje društvo blizu 180 aktivnih članov, prevajalcev s praktično vseh sodobnih jezikov in iz družbenih ter tehnič¬ nih ved. Kakšna je dejanska vrednost in družbeni pomen dela prevajalcev, ki morajo razen popolnega znanja jezikov obvladati do potankosti tudi vse posebnosti področja, še vedno vse pre¬ malo poudarjamo. Ne nazadnje pa tudi nagel tehnični in družbeni razvoj strokovnih in znanstvenih področij terjata od prevajalcev nenehno poglabljanje in izpopolnjevanje v stroki ter zahtevah izrazja. Od vestnega, natančnega in strokovno brezhibnega pre¬ voda je nemalokdaj odvisen uspeh v poslovnem svetu. Zaradi pre¬ malo natančnega prevoda - tudi zaradi nepoznavanja stroke - lahko pride do materialne škode, pogosto pa slab ali površen prevod, na primer pogodbe ali celo reklamnega prospekta, od¬ vrne poslovnega partnerja od sklenitve pomembnega posla, itd. Nerazumljivo je, da neka velika in uspešna gospodarska organi¬ zacija obvešča tuje poslovne partnerje o - na primer - novem izdelku v tako spakedranem jeziku, da zbudi zgolj posmeh, in to le zaradi tega, ker se je nekdo v tej organizaciji odločil varčevati pri stroških za prevod reklamnega besedila, navodila za uporabo, pogodbe ipd. Zveni kot anekdota, a žal so takšni primeri običajna vsakdan¬ jost, s kakršno se srečujemo pri delu društva, ko je treba navadno že storjene napake popravljati. Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije seveda ni poslovna ali gospodarska organizacija, vse dela v njem še vedno sloni predvsem na prostovoljni zavzetosti, člane pa druži iskrena skrb za večjo čistost, strokovno natančnost in nadaljnji razvoj prevajalskega znanja, ob poudarjanju osebne odgovornosti - tako tistega, ki prevod naroča, kakor prevajalca, ki delo opravi. Takšno vodilo bo usmerjalo delo društva tudi vnaprej. Dragana Kraigher-Šenk Glasilo Društva znanstvenih in tehničnih pravajalcev Slovenije Izhaja po potrebi s sofinanciranjem Kulturne skupnosti Slovenije December 198o št. 13 Predgovor uredništva : In zopet: SREČKO POT! Dne 6.dec. 1961 je Društvo /takrat še "strokovnih" prevajalcev Slovenije/ na moj predlog sklenilo pokreniti glasilo; prva tro¬ jica "uredniških delavcev" smo izbrali ime "Mostov" in v marcu 1963 izdali prvo številko. Ko danes, "post^tot discrimina rerum", berem takratni otvoritve¬ ni članek /"SREČKO POT!"/ me greje dejstvo, da smo kljub neiz¬ kušenosti tistih časov kar pravilno čutili in ocenili tako po¬ trebe kot možnosti našega organa: strokovna vprašanja našega tedaj še mladega "strokovnega" prevajalstva - prosvetne, razis¬ kovalne, humanistične, tehnične in druge probleme - na eni, in organizacijske na drugi strani. Na obeh toriščih smo se kaj hitro zavedeli resnih, težavnih na¬ log, ki so se pred nami kopičile. Spopadli smo se s premnogimi, reševali mnoge, rešili samo nekatere ... morda. Hud udarec je bilo za nas, ko smo morali po 12.številki za se¬ dem let in nekaj mesecev prekiniti izdajanje "Mostov". Ker je bilo na vsaki številki zapisano "Izhaja po potrebi", bi kak ironičen opazovalec morda ugotovil, da toliko let pač nismo ču¬ tili potrebe, a to ne drži. Objektivne težave so nas enostavno zasule. Toda prevajalci so trdoživa bitja: izkopali smo se, manemo si oči in - polni sedemletnih sanj o lepši bodočnosti - stopamo pred članstvo, ki se je medtem zelo pomnožilo in kako¬ vostno močno vzdignilo: stari člani so za sedem let modrejši, novi pa so bili vsi sprejeti po strožjih merilih kot v prvih letih; in vsi smo željni napredka. Pavza "Mostov" je nemara bila celo nekam koristna, naprej - in še enkrat "SREČNG FOT!" Zato veselo ,<5. Golias - 2 - In še beseda odgovornega : Prevajalci smo - nekateri celo v samostojnem poklicu - vedru ze¬ lo zaposleni, ker prevajanje le ni, kot nekateri laiki mislijo, toko enostavno, da se opravi mimogrede. Res pa je, da skoraj vsak prevod, ki je avtorsko delo, zahteva dosti truda, koncentra¬ cije in preverjanja, če ga hočemo lepo opraviti. Pa še veliko moramo brati v svojem in v tujih jezikih, če hočemo biti na vi¬ šini in še napredovati. In tako je preteklo sedem suhih let - kar se tiče Mostov. Smo pa v društvu - nekaj let sem bil tudi predsednik društva - bili"aktivni v teh sedmih letih in v celih dvajsetih letih na¬ šega obstoja, in to obletnico zdaj praznujemo. V zadnjem letu nam je uspelo urediti še svoj sedež na Resljevi 16 in še reali¬ zirati med drugim akcijo /zapisano v našem srednjeročne’" planu/ za uvajanje svobodnega poklica znanstvenih in tehničnih prevajal¬ cev s socialnim zavarovanjem /ki pa je še danes v hudo breme ti¬ stim prevajalcem v samostojnem poklicu, ki imajo že daljši de¬ lovni staž/. In vendar je prav, da že imamo jedro samostojnih prevajalcev, ki se lahko v celoti posvetijo svojemu delu, čeprav ni lahko in tako rožnato, kakor se sliši. Delo na sedežu društva bo treba še poglobiti in razmahniti, saj vse ne more biti takoj napravljeno. Naj vas še v zvezi s tem opozorimo na to, da so naši računi in tudi računi za prevajalce, ki še niso člani društva, registrirani-pred izvršbo-pri našem društvu, in da je prav, če jih pošiljate naročnikom preko društva, S tem pomagate društvu pri uresničevanju raznih akcij v prid pre¬ vajalcev, še posebno mlajšim. Zdaj nas je že kar lepo število /blizu Igo/ in tudi naš popreček v letih ni več tako "visok", kot je bil pred nekaj leti. Dosti imamo mlajših in delovnih moči, ki smo jih veseli in se že vključujejo tudi v delo in naloge društva Omenil sem akcijo o samostojnem poklicu, ki smo jo že izrel 4 ali. Pred seboj imam načrt kratkoročnega in srednjeročnega plana, hi ga je pred dolgimi leti pripravil naš Nestor dr. Golias, in me kar veseli, da smo marsikaj že uresničili. Marsikatere naloge iz tega plana so pa seveda stalne. To so na primer kontrola prevajal ske etike, spremljanje kvalitete prevodov, javna strokovna kri¬ tika v biltenih, v tisku, na RTV in na strokovnih sestankih, zbi¬ ranje znanstvene in tehnične terminologije, lektura prevodov, za¬ stopanje interesov znanstvenih in tehničnih prevajalcev v kultur¬ nih in raziskovalnih skupnostih, prevajalski servis, prevajalske tarife, bilten in seveda Mostovi, ki so zdaj spet oživeli in jim želim, da bi res večkrat izhajali... po potrebi! V. Jesenik P.S. Malo pred že obvezno oddajo materialov te številke Mostov tiskarju /da bo zares izšla še v decembru/, sem zvedel za smrt soproge našega častnega člana in člana redakcije Zdenka Kneza. Naj mi bo dovoljeno, da v imenu nas vseh izrečem še tu iskrene sožalje našemu zaslužnemu članu. Moram pa se mu še opravičiti, ker se nisem mogel več pogovoriti z njim o članku, ki mi ga je dal za Mostove in ga nisem^mogel objaviti v tej številki. V njem obravnava gospodarsko izrazje, katero, kakršno je danes v javni rabi, res ni"vedno najbolj pri¬ merno in posrečeno. No, o tem boste predvidoma brali v naslednji številki, ki jo mislimo pripravit i že na pomlad 1981.leta - vse¬ kakor pa pred kongresom FITe v začetku maja." V.J. SREČNO IN USPEŠNO NOVO 81*LETO VSEM NAŠIM BRALCEM! - 3 - Dr. Janko Golias POSKUS KONTRASTNE ANALIZE ZNANSTVENEGA IN LEPOSLOVNEGA PREVAJANJA /17.XII.73/ Verjetno vsak prevajalec ve, kaj in kako delajo znanstveni in tehnični prevajalci, in kaj leposlovni prevajalci. Neka¬ terim je tudi znano, zakaj so v Jugoslaviji organizirani v ločenih republiških društvih in v dveh zvezah. To čudno in škodljivo stanje je bilo vpeljano od zunaj, in mnogi so se ga že kar privadili. Tu bom skušal razčleniti resnične raz¬ like med obema vrstama prevajanja kot pismenega medjezikov- nega posredovanja. Najprej bi omejil celoto izvirnikov, ki prihajajo v poštev za prevajanje, na kreativne tekste, se pravi kulturno-ust- varjalne; le-te lahko ločim v znanstvene in leposlovne . Tu se mi zdi bolj primerno govoriti o tekstih kot o besedilih. Izraz "beseda" namreč poudarja vlogo besede kot nekakršne celice v stavku, "tekst" /textum/ pa prvotno pomeni "tkani¬ no", tudi "gradbo", kar veliko bolj ustreza sodobnemu pome¬ nu tekočega, celovitega sporočila.- Tudi izraz "književen" v tej zvezi ni najbolj posrečen, saj ne pove ničesar o kon¬ trastnih lastnostih v primerjavi z znanstvenim in tehničnim prevajalstvom; "književne" sta vendar obe vrsti, kajti obe imata lahko bolj vzvišeno ali bolj vsakdanje izvirnike, in samo prevajanje je spet lahko na olimpijski, ali pa tudi zelo zemeljski ravni: znanstveno in tehnično poustvarjanje npr. pozno, poleg Einsteinovih spisov, tudi navodila za rav¬ nanje s kakim strojem, leposlovno pa - poleg "Fausta" - recimo, tudi kako reportažo, kriminalko, anekdoto. Kreativ¬ nih elementov bo zelo verjetno tudi v omenjenih "nižjih" iz¬ virnikih, čeprav manj kot v vrhunskih primerih. Isto velja za same prevode, kajti v obeh območjih obstajajo celo močno ustvarjalni prevodi izvirnikov skromne kulturne ustvarjalnosti, in narobe, šibki prevodi moj stenskih tekstov znanosti in le¬ poslovja. Vsi poznamo "subkreativno" produkcijo prevodov tako v območju znanosti in tehnike kakor v leposlovju. Je pač stvar strogosti meril in ocene, kaj bo izkušen bralec priznal za kreativno /se pravi za osvajanje novih vrednot/ v primer¬ ni - avtorski - in v pravajalski - soavtorski - produkciji, tak kriterij pa velja v raziskovalni in v prosvetni dejav¬ nosti znanosti in tehnike prav tako kot v vseh zvrsteh lepo¬ slovja. "Nižjih oblik" je kajpada tako v znanosti kot v beletriji; v prvi govorimo npri o "praktičnem, uporabnem, banalno stro¬ kovnem, vsakdanjem", in v drugi o "pretežno zabavnem elemen¬ tu"; sodba o tem, ali gre še za - več ali manj - ustvarjalno storitev, ali za neustvarjalno, bo stvar kvalificiranih kri¬ tikov, toda nikdar v takem smislu, kot da bi bila ali zna¬ nost ali beletrija načelno inferiorna. ZNANOST lahko delimo: po smeri v raziskovalno in v prosvetno 4 - /učečo/; po strokah pa v vede /humanistično, zgodovinsko ^ znanje/ in znanost v ožjem pomenu = naravoslovne in tehnič¬ ne znanosti. Predmet vede je lahko tudi jezik, npr. v jezi¬ koslovju ali v teoriji in zgodovini slovstva, vendar samo kot eden izmed številnih predmetov. UMETNOST z neštetimi izrazili in na neštete načine ustvarja in izraža svet lepote. Umetnosti so, po stari in še vedno koristni delitvi: ali likovne /prostorne/ ali časovne; li¬ kovna izrazila so mrtva gradiva /npr. ilovica ali les/, časovna pa/npr. glasbila, mimika, pantomimika, govorica/. Jezikovna umetnost - leposlovje - obsega po šolski delitvi: lirično, epsko in dramsko zvrst. Treba je opraviti z obrabljenim sloganom o "leposlovnih pre¬ vajalcih, ki da sodelujejo v graditvi kulture, medtem ko znanstveni in tehnični prevajalci pomagajo graditi "civili¬ zacijo". Zanimivo je, da znanstvene in leposlovne avtorje nikjer ne postavljajo v antitezo civilizacija kultura, pri ustreznem prevajanju pa, kot rečeno /marsikje, ne le pri nas/ pripisujejo znanstvenemu in tehničnemu prevajalstvu nekam nižji, "subkulturen" status. To stališče je ne samo plehko, temveč škodljivo, saj sta obe prevajalske dejavnosti enako¬ vredna nepogrešljiva stebra kulture, kjer sodelujeta z enako vzvišenima njenima oblikama - znanostjo in leposlovjem. Tu ne more biti nikakršne prioritete v kulturnem učinku. Sloven¬ ski znanstveni in tehnični prevajalci, po izročilu, ki sega stoletja v našo preteklost, zelo uspešno sodelujejo z vsemi vejami znanosti in tehnike v domovini, jim prinašajo tuja dog¬ nanja in pridobitve, hkrati pa našim pridobitvam odpirajo vra¬ ta v svet. Kaj to pomeni za našo kulturno rast in za naš ne¬ posredni ugled v svetu, o tem je vsaka beseda odveč. Znanstveni prevajalci so soavtorji znanstvenih piscev. Lepo¬ slovni prevajalci so soavtorji leposlovcev. Soavtorstvo je sekundarno po času, ne pa po rangu. Če si osvetljujemo zna¬ čilnosti znanstvenega in tehničnega prevajalstva na eni in leposlovnega na drugi strani v kontrastu, moramo pač izhajati iz statusov njihovih primarnih avtorjev: I. IZVIRNI AVTORJI: - 5 - Seveda je narobe res: zelo redko se dogajajo napake pri pre¬ vajanju ozko v strokovnih tekstov; povzročajo škodo vselej tudi prevajalcu. Če pa leposloven pravajalec naravnost rabeljsko prevede primarnega avtorji /ki tega niti ne sluti/, in se tudi nedolžni bralec na vsakih nekoliko strani spotika nad težko razumijivini, ali naravnost abotnimi, pasusi, bosta trpela zgolj avtorjev ugled med slovenskimi bralci in še bralec, saj je kupil problematičen prevod; le "pravajalcu" se niti las ne bo skrivil. Toliko v čast resnice. Po že večkrat na naših javnih prireditvah in v "Mostovih" ob¬ ravnavani doktrini je v poprečnih slovenskih izvirnikih na¬ menjenih prevajanju v tuje jezike troje težav: /1/ hibe izvir¬ nika, /2/ objektivne, skoraj rutinske, težave iz danega načel¬ nega kontrasta med jezikoma, in /5/ subjektivne težave, spe¬ cifični problemi prav tega avtorja, prav te snovi z njenim enkratnim besediščem in izrazjem, morda žargonom, narečnimi elementi, izrazjem raznih asocijacij, citatov, besednih iger itn., in še specifični problemi prav tega prevajalca, zaradi njegovih let, predsodkov, spola itd z ozirom na ta izvirnik. Ti trojni problemi različno delujejo pri pragmatskih in pri beleterističnih tekstih. Zelo shematično bi lahko te trojne težave nakazal v tejle obliki: ZNANSTVEN /pragmatski, "Non-fiction"/ prevod: LEPOSLOVEN /"Fiction"/ prevod: s s s Stopnja težave: realne ali^t/B/ .jezikovne Hibe izvirnika: objektiv¬ ne težave subjek¬ tivne težave maksimalna srednja minimalna: maksimalna srednja minimalna: šibkost izvirnika se vsekakor mnogo bolj pogosto v nižjih vrstah pragmatskih tekstov kot v leposlovjih; so pa te šib¬ kosti ali realne /iz neznanja dejstev/ ali jezikovne. V bele- triji normalno jezikovnih ni: če so, je ta izvirnik že dokaj diskvalificiran. Realne hibe pa prevoda dosti ne motijo. Objektivne težaVe : Realne prevajalčeve napake so npr. "Bunar robova" v srbskem prevodu "Robbovega vodnjaka", ali "violinski števec" za "Geigerjev števec". Subjektivne težave : Take napake prevajalčevega poustvarjanja so npr. "Duchy of Kranj" za "Vojvodina kranjska" /pravilno: Duchy of Carniola, kar je bilo ameriški prevajalki čisto špan¬ ska vas/; ali "triglavska roža" prevedena kot "three-headed Znanstveni prevajalec potrebuje poleg jezikovne še tehtno strokovno /humanistično ali tehnično/ kvalifikacijo - danes jo mnogi imenujejo "pragmatično" leposlovni pa poseben prirojen ali privzgojen estetski čut. Organizacijska delitev med eno in drugo zvrstjo prevajalstva to naravno razmejitev še pojačuje. V svetovnem prevajalstvu povsod poudarjajo osnov¬ no povezanost med znanostjo in umetnostjo kot stebroma vsake kulture, in tudi sorodnost med znanstvenim in leposlovnim av¬ torstvom na eni in celokupnim prevajalstvom na drugi strani $ v Jugoslaviji pa so se v zadnjih desetletjih nekaterniki nava¬ dili znanstveno in tehnično prevajalstvo podrejati leposlovnemu se pravi, videti v prvem manjvredno delo, ne pa enakopravno kulturništvo. Na vsak način naj bi bil sodoben pragmatski prevod tudi pri¬ vlačen, leposlovni pa precizen in zvest, ŠEST ZAPOREDNIH DEJAVNIKOV PREVAJANJA V prevajalskem dogajanju kot družbenem procesu se vrsti vsaj šest zaporednih dejavnikov: naročnik prevoda: izvirni avtor: soavtor-prevajalec: lektor: potrošnik-bralec: kritik. NAROČNIK je pri znanstvenih in tehničnih prevajalcih navadno: potrošnik za industrijo ali veletrgovine*, založba; visoko¬ šolska, akademijska ali podobna ustanova, ali redni delodaja¬ lec prevajalca v delovnem odnosu; pri leposlovnih prevajalcih je to večinoma založba. Izbira izvirnega avtorja, teksta, je¬ zika in smeri prevoda /iz slovenščine ali vanjo/ je pri znan. in tehn. prevodu skoraj vselej stvar naročnika, pri leposlov¬ nem ponekod v rokah prevajalca, zlasti, če je že preskusen. Glede smeri velja v Sloveniji, da znanstveni in tehnični pre¬ vajalci pogosto prevajajo tudi i_z slovenščine, leposlovni pa skoraj vedno v slovenščino. To velikokrat povzroča tarifne razlike: medtem, ko so honorarji leposlovnega prevajanja še danes večinoma minimalni, so za znanstvene in tehnične prevode nekoliko ugodnejši. Tudi glede pogodb in uzanc velja ta razlika IZVIRNI AVTOR je znanstvenemu in tehničnemu prevajalcu pravi¬ loma dosegljiv, leposlovnemu redkeje /zlasti, če živi v tuji¬ ni/.Posledice so na dlani.: čeprav je sodelovanje med primernim avtorjem in soavtorjem vselej nepogrešljivo, leposlovni pre¬ vajalci to dolžno^ kaj radi zanemarjajo, ponekod tudi zaradi večkrat skoraj manufakturne izdelave prevodov, ki ne pusti ča¬ sa za tako sodelovanje. PREVAJALEC leposlovnih del si ponekod pomaga s t.i. kosmatim prevodom in soprevajalec ali lektor ga šele potem "zlika". Glede zvestobe prevodov vseh vrst je treba pripomniti, da lepo¬ slovni prevajalci včasih "umetniško svobodo" prevoda samodržno raztegujejo do nezaželenih ali celo nedopustnih meja; sankcije tu praktično ni; pri znanstvenem in tehničnem pravajanju pa je zelo huda. Znamenit hrvaški leposloven prevajalec je rad pri¬ povedoval zgodbico o tem,, da npr. slab prevajalec Shakespeara škodi zgolj sebi, češ blamiral se bo ter zgubil ugled in naro¬ čila, medtem ko^> "narobe prevedeno navodilo za lift ogroža zdravje ali življenje uporabnikov naprave,ne pa prevajalca". - 7 - rose", čeprav ni niti triglava niti vrtnic«.. Citati v nareč¬ ju, asociacije iz tujega slovstva, poklicni termini so neka¬ terim leposlovnim prevajalcem trd oreh. Priljubljeno opravi¬ čilo je "kreativna svodoba", čeprav taki spodrsljaji nimajo opravka s to svobodo. Znanstveni in tehnični prevajalci skoraj vedno prevajajo iz izvirnika, le zelo redko iz prevodov in to mora seveda biti na novem prevodu označeno /npr. "po francoskem prevodu an¬ gleškega izvirnika"/, po načelu pravajalske etike veljavnem za vsak prevod. Premalo je znano, da prevajanje kočljivih tujih tekstov zelo olajšajo že obstoječi prevodi danega teksta v kak tretji jezik, ki je prevajalcu vsaj pasivno znan. Lahko celo trdimo, da je slavne "težje" tekste v nekaterih primerih laže prevesti od manj slavnih /in manj "težkih"/ prav zato, ker so slavni že večkrat prevedeni v mnoge kulturne jezike, kar zavaruje pravajalca pred marsikatero napako. Po drugi strani pa je, če je npr. kak "velik tekst" tujega avtorja dva¬ krat preveden v slovenščino, zanimivo preverjati kakovost obeh verzij: ponekod se pokaže, da je navidezna briljantnost enega prevoda resnično izvirniku odtujena, ker mu je ostala dolžna pomemben del avtorjevega sporočila, njegove umetniške izpove¬ di, medtem ko je drugi prevod nemara prav to sporočilo kon- genialno ohranil. LEKTOR prevoda je pri znanstvenem in tehničnem prevodu navad¬ no ad-hoc lektor v osebi strokovnega ali jezikovnega mentorja, katerega pravajalec po potrebi konzultira in honorira. Pri leposlovnih prevodih je to lahko poklicni lektor založbe ali njen zaupnik. Pri leposlovnih prevodih,ki so pri nas skoraj vsi v smeri v slovenščino, navadno lektorirajo slovenščino kot tako, se pravi v glavnem glede sloga, češ da "se lepo bere", ne ocenjujejo pa pravilnosti /ali nepravilnosti/ kontrastov med prevodom in izvirnikom, se pravi kvaliteti prevajalčeve slovenščine ne zaupajo slepo, zaupajo pa prevajalčevi kvalite¬ ti, da je kos kongenialnemu, t.j. enakovrednemu, poustvarjanju avtorjevega /tujejezičnega/ teksta. Priznati je traba, da to nevšečno stanje ni omenjeno na Jugo¬ slavijo, temveč velja v premnogih državah, kar pa škodljivosti ne omiljuje, ampak še slabša. BRALEC - potrošnik, publika - je predzadnja postaja v procesu prevajanja. Če je to hkrati naročnik prevoda, se proces zaklju¬ či na izhodišču. 0 komercialnih vplivih tu le toliko, da so pogosto nevarni, če namreč upošteva množični, velikokrat plehki ali vulgarni okus. Pri znanstvenemu in tehničnemu prevajanju te nevarnosti navadno ni, saj so edicije teh prevodov /v slovenščino in iz nje/ vedno zelo potrebno, morda celo subvencionirane. šesti in poslednji dejavnik v procesu prevajalskega poustvarja¬ nja je stalna, kvalificirana RECENZIJA. Do zdaj je bilo pri nas - in ne le pri nas - zgolj nekaj priložnostne, ponekod iro¬ nične in zato manj učinkovite kritike; potrebna nam je redna profesionalna kritika, pomagljiva in vzgojna, po ustaljenem tridelnem modelu: navedek zadevnega pasusa v izvirnem jeziku; predlog ustreznega prevoda v eni ali tudi v več primernih ver¬ zijah: navedek kritiziranega prevoda s kritično analizo tega - 8 - prevoda in njegove neprimernosti, ob razlaganju njenih vzro¬ kov /Jezikovnih ali realnih šibkosti in njih nastanka/; pri tem Je točno ugotoviti obseg in posledice vsake napake: pri pragmatskih tekstih s težiščem na stvarnih znanstvenih,^teh¬ ničnih, varnostnih, političnih idr. posledicah, t.J. kaženju ali zmanjševanju znanstvenega Jedra informacije, pri leposlov¬ nih tekstih pa na slabljenju ali izkrivljanju izvirnikovega umetniškega sporočila. Večina nakazanih nevšečnih stanj ni doma samo pri nas, temveč v premnogih deželah in Jezikovnih območjih sveta. To smo ugo¬ tovili že na 7* Kongresu Mednarodne prevajalske zveze v Nici /1974/• Naj bi se vsi prevajalci zavedeli, da prevajanje ne more in ne sme ostati samo nekak žlahten konjiček niti samo vadba ali odskočna deska pisateljskih ambicij, ampak da Je to zares samostojno kulturno delo, ki terja vse sile resnega, vi¬ soko kvalificifanega podviga. Janko Golias A CONTRASTIVE ANALYSIS OF SCIENTIFIC AND GF LITER^RY TRANSLATIGN Paper Submitted to the 7th World Congress of F.I.T /Mav 197^, Nice/ by Janko Golias, Ljubljana /Yugoslavia/ Yugoslavia is one of those rare countries where scientific and technical translators are organized separately from literarv translators. This situation weakens the professional solidaritv between the groups, sharpens the differences, and in some cases brings about mutual estrangement. It also explains the need for some critical thoughts that might prove to be useful on today’s ocaasion. Since our World Congress at Dubrovnik in 1963, quite an amount of discussion has occurred in many European countries on accounl: of this contrast. In Yugoslavia, the scientific and technical translators have never ceased being profoundly convinced that the antithesis between scientific and technical translation on the one and literarv on the other hand is not at ali antagonism. but merely a fruitful contrast. What are its constituents? A scientific or technical text communicates elements of knowled£ a literarv text is art uttered in speech . Scientific and tech¬ nical translators are co-authors of scientific and technical authors; literary translators are co-authors of literary authors Ali four groups of authors are men of letters. Science comprises man.y branches /besides linguistics/; and art affords many means of expression /besides literary language/. Hence, the scientific translator, too, has /in ali fields of Science/ only one means of expression - the language; and so ha; the literary translator /in ali fields of literature/: this is what unitgja. .ali translators . What then divides them? - 9 - Scientific translators work in ali branch.es of Science , including that of language, and literary translators only in one branch of art - the one expressed in language. Bellestristic translation rests on belle-lettres, wich seem narrower than the vast domain of countless Sciences: this is what makes the literary translator’s field of work look to the outside observer compacter than that of scientific translation; consequently, the general public tends to identify the literary translator with his original author, but much less so the scientific translator with his author. Inconsis- tencies are hardly ever presumed within the literary and much oftener within the scientific pair sf authors. In the contrast between scientific and literary translation, two extremes come to the fore: a scientific text exacts in the first plače precision, and a literary text artistic beauty. Certainly, the former also ought to be pleasant, and the latter accurate. Unfortunately, this so rarely happens. A scientific translator needs, besides proficiency in a second language, reliable knowledge in one or several scientific branches; a literary translator is supposed to be endowed with literary ta¬ lent. Both are said to be born, and both can improve through work- ing, but are not sure to. The percentage of university-trained people is higher among scientific and technical translators. Sometimes, scientific and technical translators, with pleasure and passion, attempt a piece of literary translation, quite often successfully; literary translators seldom try their hand at scien¬ tific or technical translation work, and very rarely prove to be up to this task. Scientific translators incline to treat both the original and the target language most precisely, even to the disadvantage of their aesthetic merits; literary translators again frequently disregard and even despise any technical* terminology, and neglect in the original text facts, idioms quotations and the like. It has been said that some scientific translators proceed too much in a masculine, and some literary translators too much in a feminine way. Perhaps there is something to it. As a social process, translating goes through five or six succes- sive personal stages: ORDERER, ORIGINAL AUTHOR, TRANSLATOR, MEN¬ TOR, CONSUMER, CRITIC. The ORDERER is with scientific translation usually an industrial or commercial firm, a publishing-house, a university, academy or institute as contractual partner or as employer. With literary translation, the orderer is usually a publishing-house. V/ith scientific or technical translations, the original author and text, and the /original or target/ language are usually chosen by the orderer, and with literary translations sometimes suggested by the translator. The ORIGINAL AUTHOR and the TRANSLATOR :The former is frequently within the reach of the scientific or technical translator, rarely so with the literary translator:,- and cooperation between original author and coauthor is frequent in the first, and very rare within the second pair of authors: besides, literary translation is more lo often than not a matter of rapid mass production. These are two of the causes of the so frequent faults and errors m literary translation. Temporally the first problem encountered by the translator are the " weak points” in the original text ; they occur m scientific or technical originals much oftener than in literary ones, and their elimination means a weighty extra task for translator. The translator’s second challenge /or shall we say, ordeal.''/ consist in what is called "objective difficulties", in other words ali the immanent differences between the two languages: thev certainly occur both in informative and in artistic texts. Just take the°British v. American situation: Gscar Wilde savs: "we and the Americans have much in common; of course, there is always the language barrier', 1 . Transcription is another ticklish domain. A Yugoslav shoe-shop once advertised its "trotteu®" footwear as "troter" /without accent/, which to English readers suggests "trotter" = pig’s foot. In 19o5, the good old cobbler of Lošinj /then a village on an Adriatic island/ used to put every Saturday into hi s shopwindow a message for his Viennese customers: "Aiti nomito suspir" - "Heute Nachmittag zugesperrt" /This afternoon closed/. And finally, there are sub.jective difficulties , i.e. the problems connected with a given author, his/her šex, age, style in a defini te period, and plače, with a definite education, tendency, physice condition, mood, in a given text, its terminology, syntax, cant, localisms, associations, allusions, quotations, dialectal passages etc. Here, the literary translator is especially exposed to peril. Most regrettablv, some literary translators in such cases resort either to omitting entire passager or interpolating several sentences of their own, thus suppressing or corrupting a whole paragraph. • As to the two contrasted languages, a simple, yet often disregarch circumstance ought to be stressed: if a great literary text is to be translated, sometimes an earlier translation into a third language is available; the greater the text, the likelier such a translation alreadv exists, which in this čase means a powerful help to the nev/ translator and of course reduces his merit, -vith j scientific and technical translations, this ouite rarely happens. The MEImTGR of a scientific translator is an ad-hoc reader, i.e. a specialized technician or a language expert, consulted /and paid/ by the translator, who feels he needs a mentcr. The literar: translator, mostley imbued with a sense of his impeccable mastership of both languages, yet frequently not interested enough in technical or terminological issues, and too often work- ing in a hurry, prefers doing without linguistic and technical mentors, to the serious detriment of the original text and the reading public - yet without so much as dreaming of his mis- translations and their grave sequels. Here, the crucial point of the translator-reader relation consists in some literarv"transla¬ tors simplynever being supposed to err;. there is always the original writer as scapegoat beside them, whereas an informative text is ,presumed to be - as a text - incontestable, and the translation then easily seems questionable. The CGNSUMER /READER/: If he happens to be the orderer of the translation, then the process ends where it has be°’uni this 11 - frequently occurs with scientific and technical translations. As for commercial initiative, it is rarely needed with scientific or technical translations since they are always necessary and oC-hacionally even subsidized both in the ease of translation into and from the vernacular. With literarv translations into the vernacular, commercial influences are usually harmful because they aim at the /mostly vulgar/ taste of the masses. The CRITIC: In general, there is a bad lack of gudicious criticism. Literary critics review the original text, and only exceptionally a translation, in cliches and vaguely, without elaboration. In contemporary critical essays, a translation might be just called "excellent", "enjoyable","fluent", or, stili more commonplace, "as readable as the original" /by the way, a doubtful or even misleading praise: not every original is actually "fluent" or "readable", nor is it necessarily supposed to be, readability not being an essential feature of literature: so why should it be essential in every literary translation?/ Vice versa, a critic now and then blames a literary translation as "clumsy", or "stylistically unsatisfactory", more or less in the genre of a school-teacher’s comm'ents. to.Widmer in "F\ig und Unfug des Uebersetzens" /1959/ calls the situation of literary translating "catastrophic". R.Leonhardt /"Zeitnotizen", 1965/ says that in the so-called utility literature three quarters are translations, and by far the most oftfcuem are bad. H.Gipper /"Metamorphosen bei Gedicht- ubersetzungen", 1966/ writes that the French translations of German romanticists are very poor and uniform. G. Korlen /Konstruktive Uebersetzungskritik", 1966/ ascertains in many modern literary translations outstanding stylistic quality, and at the same time a surprising number of avoidable blunders: and he suggests practical cooperation between the publishing-houses and the linguistic institutes at the faculties, in the shape of controlling the manuscripts of literary translations, and revising them before printing. Klopfer in his "Theorie der literarischen Uebersetzung" /196?/ emphasizes that the quality of scientific and teahnical translation has risen, whereas in literary translation a decav has occurred because of the literary translators’ deficient education and the absence of constructive criticism of trans¬ lations, due to the literary translators’ dependance on the given original language, the original writer’s period and his subjective parlance. Novels and dramatic works are fairly near to "informative prose" lyric poetry is much more rooted in subjective elements concerning the author, his period and locality, his individual and momentary personal conditions, and are theAore less pragmlttic. The crisis of literarv translations seems to go hand in hand wItH the crisis of reviewing such translations. The Science of translations, in itself a branch of Science more than of art, 12 - has in the last twenty years developed only on a linguistic basis, neglecting the art of reviewing literary translation, on art that needs must Join theory with practice. it is therefore highly desirable that experienced cntics aevote themselves to .ludging certain lit erary translations bv t. . e metho ds of both literarv and linguistic criticism. ihis is of course practical only then if the proposed improvemen - s are heeded by the translator. Neither literary critique alone nor mere linguistic analysis is able to solve the problem of contemporarv translation criticism. Gnly both together promise to develop a.method likewise serviceable for scientific and for artistic translation. In reviewing a literary translation, there should be clear dis- crimination between slight and grave errors, dependent on whether they mar (or even injure) the original writer’s artistic message. It is essential to distinguish minor - even though frequent - bona-fide blunders from serious translation offences perpetrated with cynical routine. It is shocking indeed that any single blunder in communicative translation is unanimously treat- ed as an unpardonable sin, while a conspicuous quantity of grievo mistranslations, e.g. in a novel, is generallv considered as common, venial, and as fully compensated by a few attractivelv rendered other passages in the same book. And what fills the cup to the brim, is the lame excuse of "Creative liberty" ... It is quite imaginable that one fine day a hurt reader might sue a publishing-house for selling a sadly mistranslated novel for good money. In a very famous German novel, the words "schlaksiger Junger Mann" (meaning "a gangling youth") have been rendered with "slaggy youth", because the deplorable translator had connected "schlaksig" with "Schlacke" (slag, dross) and thereby hopelessly ruined a charming episodic character. Here, of course, any "Cre¬ ative liberty" is out of the question, and nothing remains to be done except putting the "translator" between quotation marks and withdrawing him from circulation. Light blunders should bfe simplv registered as less important, yet worth mentioning, for rectification in a subsequent edition. On the other hand, grave errors, especially in major numbers, should be denounced as infringements of the writer’s artistic message and reviewed to some extent, always proposing a better version and motivating it linguisticallj and artistically. The basic question should alwavs be: Has the writer’s artistic messag been distorted or not? And has the translator acted as an irres- ponsible habitual offender or not? The Translator’s Charter, art. 4, 6, and 7, is quite definite about the pertinent Profes¬ sional duties: " Every translation shall be faithful and render exactlv the ides and form of the original ... The translator shall possess a sound knowledge of the language from which he translates ... He must likewise have a broad general knowledge and know suffi- ciently well the subject matter of the translation ... The great German author Stefan George has translated the "Divina Commedia" so freely that he has deliberately altered certain meanings to substantialize his ovm ideals. Villiam Faulkner’s - 13 - and Ernest Hemingway’s influence upon a generation of German writers has been to a large extent the work of their translators, who were (consciously or unconsciously) vying with the original authors for the sympathies of their readers. These were certainly encroachments, but also the outcomes of great talent and hard- working effort, whereas mutilations and distortions by untalented translators are nothing more than ugly slips. In conclusion, let me emphasize: scientific and technical trans¬ lators frequently fail in elegance and transparent style; and literary translators ali too often neglect their artistic debt of an honest, congenial rendreing. The former had better strive for greater charm, and the latter for ampler accuracy,- Plentiful public discussion is required within the professional organizations of translators, to clear away inexperience, neScience and the taboos of vanity. Only in a full equality of rights and duties, and in mutual trust will we be able to accomplish this task, able to bring nations together and to confirm time and again the millennial kinship within our happy tribe of translators. J.G. UNE ANALYSE CONTRASTEE PES TRADUCTIONS SCIENTIEIQUES ET LITTERAIRES * Exposd pržsentd au 7 e Congres Mondial de la E.I.T.' a Nice en Mai 1974- par Janko Golias, Ljubljana (Yougoslavie) R d s u m 4 Beaucoup d’articles ont dtž žcrits sur le contraste entre les traductions scientifiques et litt^raires. Quelles sont done leurs caract£ristiques? - Un texte scientifique ou technique communique des 41£ments d’information, un texte littSraire, c’est de l’art exprim£ par le langage. Les tradueteurs scientifiques et techni- ques sont les coauteurs des premiers auteurs, les tradueteurs littčraires des seconds. La science comprend (outre la linguistique) une infinitd de branches, et l’art a de nombreux moyens d’expression. Les tra¬ dueteurs- scientif-iques et littdraires n* *ont qu’un seul moyen d’expression - le lamgage. C’est ce qui les unit. Mais qu’est-ce qui les sopare? - Un texte scientifique exige surtout de la prd- cision, un texte littSraire - la beautd artistique. Le tradueteur scientifique a besoin, outre la connaissance d’une -autre langue, de connaissances spžciales; pour le tradueteur littdraire, il faut du talent artistique. Parmi les premiers, le pourcentage des personnes de formation universitaire est plus alevd. En tant que processus social, la traduction passe par 5-6 personnes succ-essives: commettant, auteur original, tradueteur, mentor, lec- teur et critique. - L’auteur original est fr£quemment a la portže 14 - du traducteur scientifique et technique, mais rarement du traducte littčraire - ce qui contribue š. la plus grande frdquence des faute dans la traduction littdraire. Temoorellement, le premier probleme du traducteur, ce sont les faiblesses de 1»original; il y en a davantage dans les textes d*in formation que dans les dcrits artistiques. Le deuxieme probleme - les diffdrences objectives - embrasse le contraste immanent des deux langues, et le troisišme - les diffčrences subjectives - ce sont celles qui sont pr£senties par un auteur et _ son texte ddter- minžs et leurs particularitžs. Ici, h&las! certains traducteurs omettent des passages entiers du texte ou y interpolent quelque succ£dan£. Un mentor est quelquefois consult£ par un traducteur scientifique ou technique, il ne l’est presque jamais par un traducteur litdrai - La critique des traductions est encore fort imparfaite. Les crit ques littiraires jugent presque toujours seulement 1’original; pou les traductions, ils se bornent & de vagues platitudes. Dans maint livre, la situation actuelle de la traduction litt^rair ainsi que de la critique des traductions, a £t£ jugde comme tres peu satisfaisante; il faudrait y introduire une mSthode combin$e des critiques litt^raires et linguistiques. Toute critique d’une traduction litt£raire devrait distinguer enti les peccadilles ou b£vues commises de bonne foi, et les včritables ddlits de traduction. Dans ce dernier cas, il ne peut etre questic de cette "libertž cr#atrice" š. laquelle tant de p^cheurs se r£fer« La critique doit les traiter en d&tail, leur a^jouter une version r<*form§e, avec pleine motivation, et indiquer si le traducteur a compromis ou 14s4 le message artistique de l’£crivain et s’il a en transgresseur r^cidiviste.,La Charte du Traducteur - art. 4, 6 et 7 - ©st tres ne-tte a ce sujet. Tl faudra encore beaucoup de discussions dans nos associations professionnelles pour icarter 1‘ignorance et les tabous de la vani Seulement en pleine dgalitA des droits et devoirs, nous serons ž. meme d’accomplir cette tache comme il se doit. LSS IAYS EN (V0I2 DE) DEVELOPPEKENT Les pays du Tiers Monde ont £tč successivement appelčs sous-ddve - loppds , insuffisamment ddveloppds , moins ddveloppds « puis en voie de ddveloppement . C‘est la loi de 1 * euphdmisme. 6n peut, cependani se demander si en voie de ne doit pas s‘entendrei qui va comme ncei a. Mais depuis quelque temps, la tendance est ž. remplacer cette Tourde expression, peut-etre meme ambigud, par e n d rvelo, p e m e n t . Notons en passant que l’espagnol dit en desarrollo. Rdsumons: done, ce qui autrefois s’appelait un pays arridr$, est successivement devenu "sous-ddveloppd, puis "en voie de ddveloppe- ment" et enfin "en ddveloppement". D’apres J.D. - \ - 15 - ZANIMIV ODGOVOR Neka slovenska tovarna je napisala bosanski tovarni, kakih 5o km oddaljeni od Sarajevo, pismo v SLOVENŠČINI. Tole je odgovor - dobesedno prepisan : ... (kraj), hevta do kasuma L.p. (naslov) Maribor Efendum benuml Taman sada primismo knjigu od Vas što joj naš insan haber ne tendi “ P a je pored sve muke i nevolje nemogosmo rasterdumati. Haman čemo morati za sve Vaše knjige komšiluk bihazuriti da nam hin razaberu i rasterdumene - ili kad nam šta doje od Vas, asaleten čemo Vas zijaret učiniti da promuhabetimo o torne. - Zato bogavam, drugi put nam (ali dinavam nek to ne bude maksuzija) vazda knjige samo tako pišite da bi mogli lahko proučiti, a nije ko mazlumi samo gledat. Kažete nam da če Vaš haberdžija ovijeh dana doči nama radi muhabeta i zdogovora, jer bi nam trebalo još vašeg čuseleta do prvog zulhi- džeta. To nas je plaho obradovalo i dobro došlo, to ijest munasib. Ma vala i nije trebalo da se zahmetite kad se moglo i bez toga srkleta - preko knjige to učiniti. Ovo ’nako, samo kažemo, nek on doje i od nas mu hodžgeldum - kad god došo nek došo, ko i dost - ako nije kakva tevečelija. Eto toliko, a kad doje biče vala muhabeta o svemu, a bogme i ahinjka uz akšamluk - pa natanane o svemu. Nemojte da Vam ovo bude bihaber. Nemojte što zamjeriti o dojte nam Maksuz Selam, Vaš (Podpis firme in direktorja) r Da bi naši Mostovi prišli zares bolj pogosto na svetlo in da bi bili čimbolj pestri, Vas - člane Društva in tudi druge bralce našega glasila - prosimo, da se oglasite in nam pošljete svoje članke in prispevke o vsem, kar mislite, da bi zanimalo širši krog naših bralcev - pa še kak kritičen članek o tem ali onem pojavu ali prevodu, ki Vas je zbodel. Ob prevajanju ne pozabite si beležiti termine iz Vaše stroke, ki jih bomo radi priobčili, ko jih boste nekoliko uredili. J.G. 16 - JEZIKOSLOVJE IN SLOVENSKO PREVAJALSTVO / 11 . 04 . 78 / Kaslov nemara preveč obeta. Želim zgolj osvetliti nekaj pogle¬ dov v posebni luči i^z prevajalske prakse in zanjo. - Zakaj je človeku potreben t.i.drugi jezik? - Kako se znanstvene in praktične naloge filologa razlikujejo od prevajalčevih, in kaj je pretežna domena enega in drugega? - Ko vendar filologija in prevajalstvo imata toliko skupnega in se vseskozi sprepletata, sta morda sestri? Ali mati in otrok? Ali pa samo sorodni tekmici? - Kaj jezikoslovje pomeni prevajalstvu, in kaj prevajalstvu je¬ zikoslovju? Odgovorov na ta vprašanja je kar dovolj, toda zelo različnih. Termin "filologija" se navadno uporablja za celotno jezikoslov¬ je, ki se lahko deli na lingvistiko in na literarno vedo: prva obravnava vedo o funkciji avdio-vizualnih občil, ki ji pravimo "jezik", in druga raziskuje jezik v umetniški rabi. Razlike med filologijo in prevajalstvom še vedno nihajo od plodnega kontrasta do jedke antiteze. S to dediščino kontro¬ verznih gledanj smo vsi obremenjeni; v novejši dobi se je celo stopnjevala in filologi imajo ponekod znanstvene in tehnične prevajalce za inferiorne prakticiste, prevajalci pa v filologih neredko vidijo toge didaktike. Seveda je ena kot druga predstava zgrešena. Filologe in prevajalce vsekakor druži znanstveno-raziskovalni odnos do jezika, in tudi to, da filologe njihove prosvetno-peda- goške dolžnosti, znanstvene in tehnične prevajalce pa upreženost v potrebe gospodarstva odtegujejo raziskovalnim nalogam. SHEMA AVDIO-VIZUALNEGA OBČEVANJA: Jezik ima troje^elemente: "notranje" /semantične in logične/, slusne /pravorecne/ in vidne /pravopisne/. Shema prikazuje šest komunikacijskih dejavnosti: zamišljanje - govor in pisanje - poslušanje in branje - dojemanje s trojnim rangom: - 17 - I. "Notranji jezik" /zamišljanje in dojemanje/ je vodilo dru¬ gih štirih dejavnosti /oddaje in sprejema/. Če je notranji je¬ zik slab, je prevajanje mnogo težje. Notranji jezik je pa lahko močan celo v nepismenem človeku; II. Govor in poslušanje sta starejša od pisanja in branja. Go¬ vorica sicer izraža manj kot zamisel vsebuje /ker je notranji jezik večinoma bogatejši od "zunanjega"/, toda obsega več kot pisanje izraža /saj pisava ne prenaša npr.intonacije/. Vidne jezike so izumili prvotno v primitivnih tehnologijah, za obvla¬ danje časa /z "jezikovnimi spomeniki" in arhivi/ in prostora /s poslanicami /; Danes imamo mikrofilm,televizijo, teleprinter; III. Vseh šest komunikacijskih dejavnosti živi predvsem v stav¬ kih, mnogo manj v besedah, otavek pa je, na določeni stopnji ovedenosti in artikulacije, izdelek predikatne opredelitve v go- vorčevi vsakokratni "celotni predstavi". Skratka: V celotnem obtoku informacij notranji ^ezik po pomem¬ bnosti prvači pred oddajo in sprejemoma Na današnji stopnji slušno-vidnega prenosa informacij notranji jezik seveda še ne prvači vseskozi; to bi - in morda tudi bo - mogel šele v neki bodoči dobi neposrednega prenosa misli na phvsem nov način/. - Govor in poslušanje po pomembnosti prvačita pred pisanjem in branjem. - Stavek pa po pomembnosti prvači pred besedo. Kdaj je človek potreben "drugega jezika"? Ko se zave prisotnosti številnih "aloglotov" v /tujejezičnikov/, se pravi pripadnikov neke izvenregionalne jezikovne skupine. Narodnost in državljan¬ stvo pri tem prideta manj v poštev; te tri lastnosti - jezik, narodnost, državljanstvo - se ne pokrivajo med seboj. Irec iz Eire-a, mož iz Rodezije in dekle in 0 Sri Lanke imajo nemara sku¬ pen občevalni jezik - angleščino. Pi^nogi Kanadci in Švicarji, ljudje v Louisiani in v Dahomeyu pa so "frankofoni". V prazgodovinskih časih so prva srečanja domačinov s tujejezič¬ nimi ljudmi pomenila nekaj grozljivega, pravcat šok: ljudska bi¬ tja, ki so govorila glasno, vendar "drugače", nerazumljivo, so demonstrirala nezaslišan pluralizem nečesa, kar je vendar dote- daj veljalo kot absolutno enotno.... jezika. Ta šok je ob takih prvih srečanjih ponekod gotovo vzplamenel kot divja želja ubija¬ nja, kot pokolj. Potovanja trgovcev, vohunov, osvojiteljev, avanturistov in od¬ kriteljev, begstva pred invazijami in kugami, migracije zaradi ujem in lakot so bile najprej izjeme, kasneje vse bolj pogoste oblike prezgodovinskih množičnih selitev; potrebe za "drugimi jeziki" pa so postale močne in stalne. Med skušenimi in razumni¬ mi ljudmi je nemara že zgodaj nastalo nekakšno praktično jeziko¬ slovje: razglabljanje o materinščini - ne več "edinem jeziku pod soncem"; plaho primerjanje domačih stavkov s "tujimi"; pouk perspektivnih potnikov v govorici sosednih ali tudi oddaljenih plemen. V filologiji zgodovinskih časov ta nastali, kot v vsaki znanosti, raziskovalna veja in prosvetna veja: prva osvaja novo znanje, druga hrani že pridobljene dosežke ter jih posreduje profanim interesentom, z vzgojo jezikovnih pojrednikov /tolmačev in preva- 18 - Jalcev/ in Jezikovnih učiteljev in raziskovalcev vseh stopenj. Razvile so se tri osnovne metode raziskave in pouka: - opisna, ki študira dan Jezik izoliran, « zgodovinska, ki upošteva časovni element v obliki zaporednega pluralizma razdobij v istem Jeziku, in - orimerjalna, ki uvaja še prostorni element, se pravi hkratni pluralizem Jezikov. Ta komparacija danes vse bolj postaja kontrast; : poudarek preha¬ ja od podobnosti na razlike, ne le pravorecne in pravopisne, temveč zlasti v "notranjem Jeziku". Lingvist-neprevajalec doje¬ ma prevajalski podvig kvečjemu kot premostitev razpoke /čeprav gre za prepad/; ko premeri obe pobočji te "razpoke", razmišlja^ o podobnostih in sorodnostih med ločenima območjema, morda celo o skupnem "praJeziku". Sodobni prevajalec pa se zanima za nas¬ protja, študira njih razloge in posledice, ter se najrajši za¬ držuje na obeh obalah hkrati. Ničesar ne "prestaviJa""preliva" ali "pretaka", pač pa miselno in čustveno podoživlja naenkrat obe območji, izvirnega in prevodnega Jezika v nenehnem kontras¬ tu, in poustvarja ob izvirniku /ne toliko go njem/ prevod. Kakši pustolovščina? Takšno prevajanje se nam kaze kot najčistejši produkt in obenem obvladanje vseh medjezičnih nasprotujočih si postavk: kot umsko tveganje in nadvse mikaven dosežek. Ena izmed prevajalskih raziskovalnih nalog Je npr. izpreparira- nje - z metodami lingvistične dialektike - iz prazaklada fraze¬ ologij, pregovorov, idiomatike itn. specifičnih "geofiloloških lastnosti t.J. Jezikovnih"/ne toliko nacionalnih ali državnih/ atrubutov danega Jezika v kontrastu z vzporednimi primerljivimi atributi drugih Jezikov: Angleži npr. navajajo "credit and debil v pomenu našega "imetja in dolga" /"dolga in imetja", bi morda bolje ustrezalo okolnosti, da so v knjigo vpisovali dolg na lev: imetje pa na desni list/. No, Nemci res pravijo "Soli und Haben' /kar Je tudi naslov znanega romana G.Ereytag-a/. Morda pa kaže ta razlika samozavestno razporeditev v knjigah bodatih Britance' - z imetjem na prvem mestu - in z druge strani Nemčevo zadržano razvrstitev iste snovi? To že spada v "Volkerpsjchologie" nem¬ škega filozofa W.Wundt-a, ki Je odkril prav presenetljive Jezi¬ kovne simptome raznih sicer bolj skritih "nacionalnih atributov 1 Ta metoda Je draga vsakemu prevemu prevajalcu in najmanj tako varna kakor so recimo analize nacionalne nošnje, kihinje in dru¬ gih navad. Še en primer: angleški "to and fro" ustreza našemu "sem in tja" tudi- po razporeditvi smeri;^podobno franc.ga et la ital.qua e 1&, špansko de aca para alla, vendar v nemščini: hin und her /dobesedno: tja in sem/; ali to ne kaže kančka sunkovite ekspan- zivnosti, katero tevtonska zgodovina tako obilo spričuje? — Naj starejše pisave so šle menda z desne na levo; tak gib razode¬ va, rekel bi, žetev, mirno gesto poljedelca pri zbiranju pri” delka. Nasprotni gib, z leve na desno, pa snominja na setev, io na pohod, na poveljujočo roko, ki se steguje. Daljnovzhodne pisave — od zgoraj dol — so asociirane s predstavo blagodejnega dežja v modrovanju tisočletnega kmet oval J stva. Anstleži nravi i o "peace and war" Suši in Senci pa "vojna i mir", "Irieg Snd Erieden^. Ta razlika med Jezikoma največJih pomorščakov in najvecjih pehot verjetno ni naključna. - 19 - Tu bi nevede1 nekaj primerov leksikalnih pasti pri prevajanju; vsebujejo zanimive "narodno-psihološke"prvine. Ene so npr. nevarni omnibusi, se pravi, imajo preveč pomenov;"urediti" jih ima nekako osemnajst, ali več - naj jih osvetlim v nemščini: ordnen, anordnen, gestalten, redigieren, ausbessern, regulieren. sanieren, einrichten, zurichten, herrichten, bereinigen, ins zurechtlegen, organisieren. V angleščini pomeni samostalnik "condition": /1/ izpolnjen pogoj, stanje, telesno kondicijo in v množini: razmere, okoljnosti, položaj; ta pomen besede "po¬ goji" je neslovenski: pod takimi pogoji, °v takih pogojih = razmerah, okoliščinah; nemara so to rabo "pogojev" zanesli k nam slovenski izseljenci povratniki iz ZDA, ali pa srbski in hrvatski povratniki najprej v štokavskega območja Jugoslavije, od koder je ta.'raba prodrla še v slovenščino. - Kako sam naglas lahko spremeni pomen, na^ kažeta dva druga angleška primera: mankind = možje, in mankind « človeštvo; "heir malle" /dedič po moški liniji/ in "air male" /zračna pošta/ se ločita samo, po naglasu. Na področju semantičnih preobrazb mnogih tujk navajam tri pri¬ mere : naš "elaborat" pomeni "izčrpen strokoven spis", nemški "Elaborat" pa "zmašilo, skrpucalo, Machwerk", slab pismen iz¬ delek) ! "Elend" je v stari nemščini pomenil "tujina", danes "beda" /primerjalna točka je očitno "revno življenje v tujini/; nehote se človek spominja na nemški pregovor "Bleib im Land und nahre dich redlich!" /Ostani doma in preživljaj se pošteno!/ po nekem psalmu, češ zunaj je človek revež. Nemški "auslandisch" ima sicer priokus nenavadnosti, toda s kancem občudovanja, med¬ tem ko angleški "outlandish" ima močno pomensko vsebinsko vseb¬ nost barbarstva... - Nemški "Ersatz" pomeni /1/ obnovo izrablje¬ nih snovi ali stvari /tudi nadomestitev človeka/, kot dejanje, in /2/ nadomestek, tudi rahlo slabšalno. V 1.Svetovni vojni se je slabšalni pomen pojačal do stopnje "slabše nadomestilo, su- rogat". Od takrat velja povsod izven nemškega jezikovnega po¬ dročja: za "nadomestek" brez slabšalnega odtenka: angl. "repla- cement" /obnova/, "Špare"/nadomestni ali rezervni del/; franc, /piece de/ rechange, ital. pezzo di ricambio, špan./piezo de/ repuesto, s slab|alno vsebino pa: angl. substitute, tudi "ersatz" /!/, franc, succedane, tudi "ersatz" /!/, ital. sostituto, surrogato, succedaneo, Špan. sucedaneo, sustitucion. V vseh podobnih primerih dialektični prevajalski prijemi pri¬ hajajo sintaktičnim,semantičnim in drugim vprašanjem kongenial- ne ustreznosti učinkoviteje do živega kot striktno komparativna metoda. Na videz daljša pot iskanja enakopravnih korelatov v smeri od kontrasta do "zvestobe prevoda" je nesporno bolj znan¬ stvena od komparativne poti s pozicij podobnosti. Sicer pa: dobro prevajanje je dobro uporabljena lingvistika. V prosvetni filologiji pouku jezikov, je bilo prevajanje od nekdaj na pomembnem mestu. Kot v vsaki znanosti je dialektika življenja - teza, antiteza, sinteza - tudi tu povzročila va¬ lujoče spremembe: v preteklih stoletjih so bile.vaje prevajanja rutinski del pouka; raziskovalni moment prevajalstva je tedaj ostal v ozadju, in zaradi prosvetnih /šolskih/ namenov je 2o - prevajanje dobilo obliko šolskega "truda, gnjavljenja, celo mehaničnosti. Same vaje so polagoma prišle ad absurdum, se pravi na raven klišajev, prepisovanja, "prestavljanja . ven¬ dar pa PREVAJALSTVO NIČESAR NE PRESTAVLJA/nemško "ubertragen, iiberset zen"/. Angleško "render into, do into" sta že boljša; francoščina ima zanimivo razliko med "version" /v materinšči¬ no/, od sr.lat.versio" = obrat /!/, in "theme" = iz materin¬ ščine; tudi španščina ima "versifin" v pomenu "prevod v mate¬ rinščino" . V prvi polovici našega stoletja se je razvila na tem področju, vsekakor tudi pod vplivom dveh svetovnih vojn, antiteza: v šolah je obveljala značnica "NE PREVAJAJ !", češ misli kar v prevodnem jeziku in poustvarjaj ob izvirniku nov tekst. Kot kuriozum naj omenim izjavo nekega zaslužnega literarnega pre¬ vajalca /v gradivu objavljenem v DELU 27.1.1979 P°d naslovom "Vsak prevod je uveljavitev slovenščin?": ta prevajalec namreč v uvodnem poglavju tega sestavka trdi, da geslo, naj bi učenec tujega jezika skušal misliti v tem tujem jeziku, "lahko posta¬ ne zelo nevarno, kadar učenec hkrati s tem neha misliti po slovensko" , češ da "takšna metoda ima lahko izrazito kolonialis¬ tičen izvir", /sic !/. Tak strah je odveč, kajti prevajalec se ves čas prevajanja napeto drži v kontrastivnem položaju in rav¬ nanju. Kdor prevaja, se krepi in spopolnjuje v obeh jezikih, zlasti v materinščini, kar pomeni, da materinščine prevajalec nikdar ne more podcenjevati, ker kontrastivna pozicija nenehno terja močno ovedenost ne le tujega, ampak prav toliko še mater¬ nega jezika; brez njega kontrast zbledi in prevajanje izpareva. Vzpostavitev pomembnosti prevajalske vadbe v sodobnem pouku tujih jezikov je bila seveda tudi v zvezi s spoznanjem prvenstvi notranjega /mišljenega/ jezika nad slušnim in nad pisanim je¬ zikom. Tako je v zadnjih letih tudi tu nastala v višji ravni sinteza med jezikoslovjem in prevajalstvom, tudi v smislu sta¬ rejšega ranga slušnega nad pisanim jezikom, in stavka nad besedi Tudi slovenščina ima svoje "geofilološke" značilnosti, opazne v živem kontrastu z drugimi jeziki in utemeljene v notranjem jeziku Slovencev, se pravi v njihovi zgodovinsko in geografsko pogojeni miselnosti in' čustvenosti, in v njihovih svojskih psihosomatskih razmerah. Zgolj kot - šele problematske - pri¬ mere navajam le-te: - podzavestno hotena meglenost in nepreciznost: namesto "gos¬ tilne" še vedno rajši uporabljamo "gostišče", kot bolj ime¬ nitno besedo; in brezupno zastarelo "ležišče" še vedno na¬ mesto "postelje". "Oziroma" je "notranji nemčizem", v 9o % primerov slabši izraz od "se pravi,""ali"; neokusne rečeni- ce so tudi: "stroji so romali nazaj v skladišče"; ali "vi- z geografskim porekom" /iz slovitih vinorodnih krajev/; ali DELO 17.o9.198o str. E "Na Poljskem se širi podpora krepitve samourravnih procesov" /... se sirijo samoupravni nrocesi/; ali tisto znamenito "še kako potrebno" sredstvo; - "služba" kot delovni kraj /°delovišče/, ne le kot funkcila, delovni odnos: "je že odšel v službo"; ta raba je menda se¬ mantičen unikum v Ervopi. Kar ne odseva nekako ritualno spo¬ štovanje do kraja poklicnega cela /in zaslužka/? - "Ne kot rutinski uvod pritrditve , prijetnega presenečanja, 21 in "da" pred zanikanjem : "Ne, da si že danes prišel!" - Ne, da ste toliko daril prinesli!", nasprotno na npr.: "Lahko gremo gor?" - "Ja, gor pa ne smete!" - "Ali jutri prideš?"- Ja, jutri pa ne morem!" Prvi način se oslanja na ustrezno dunajsko rečenico, je torej "podedovan notranji nemčizem", druga pa je pristno slovenska in z nedolžnim "da" vljudno uvaja odklonitev, češ "da da, te že razumem, a kaj hočeš, ne gre!" Seveda je od Nestrovevega "Da stehst machtlos vis-ž- vis" do kranjskega "Kaj" pa moremo?" dolga pot od modre samo¬ ironije do onemogle resignacije. Na drugi strani pa drži, da se slovenščina lahko ponaša z orjaško odpornostjo skozi sto¬ letja in z neomejeno ustvarjalno močjo v sedanjosti; -"parazitski primernik": "dovršenejše sodelovanje"; črni te¬ čaj dinarja ne odstopa bistvenejše od uradnega". To je na¬ sledstvo dunajske "boljše gospe" in "starejšega gospoda", sa¬ mo da je ta elativ v "naši verziji" /zlasti z deležniki/ neužiten; -" velja biti marljiv" je neokusen "notranji nemčizem" po ko¬ pitu H es gilt" in srbskega "valja", ki ga slovenščina v tem pomenu ne pozna in /kar je hujše/ ne potrebuje, saj že ima več dobrih izrazov s tem pomenom /je treba, je dobro, korist¬ no idr./. Irevajalstvo, posebno še poklicno prevajalstvo, se v luči vse¬ ga navedenega kaže kot nepogrešljiva sestavina filološke de¬ javnosti in učinkovitosti v našem kulturnem in gospodarskem prostoru in življenju. Znanstveni in tehnični prevajalci ima¬ mo kvalifikacije in naloge pri vseh dosedanjih in bodočih tuj¬ kah v naši kulturi in našem gospodarstvu, in tudi pri poustvar¬ janju jugoslovanskih terminov v tujih jezikih, kadar so to termini za specifične dosežke naše pravne, gospodarske, politič¬ ne in kulturne ureditve. Skratka, znanstveni in tehnični pre¬ vajalci smo poklicani, da v režimu tujk - in odstotek mednarod¬ nih tujk med vsemi termini je že zelo visok in še narašča - v jugoslovanskih jezikih /in jugoslovanskih tujk v tujih jezikih/ tehtno sodelujemo. Glede sintakse pa imamo vsi prevajalci, znanstveni in tehnični glede znanstvene preciznosti in logičnosti, leposlovni pa glede umetniške lepote jezika, svojo kvalifikacijo in svoje dolžnosti pri kritični primerjavi dobrih slovenskih tekstov z dobrimi teksti vseh tujih jezikov. Pri slavistih to velja zgolj glede slovanskih jezikov, kar pa ne zadostuje. Prevajalec je šolan in vajen da gleda na jezik večdimenzionalno, se pravi hkrati deskriptivno, historično in kontrastivno, zraven pa še semantično, fonetsko in pravopisno, torej v vsa¬ kem pogledu pluralistično, neizolirano in v povezavi z mno¬ gimi drugimi vedami in znanostmi, saj prevajalcu nobena ne sme biti tuja. 22 JUELGUES MOTS EN FRANCAIS SUR LES MATIERES DU PRESENT NUMERO DES "MOSTOVI" (LES PONTS) - Un avant-propos de la Rkdaction (p* 1) - Le mot du rkdacteur responsable (p. 2) - Le Dr. J. Golias a prksentk au Congrks de Nice un briliant expo avant pour titre: Une analyse contrastke des traductions scient: fiques et littkraires. Ici, nous le publions en slovene, en ang! et en franqais (rksumk). (p. 3) - Du meme auteur: La linguistique et la traduction slovene (en sli - M. Rode: La traduction simultanke (en slovkne) 23 - Otto Back, de Vienne: Les difficultks du langage et 1*orthograp des mots (en allemand) - confkrence faite k 1»Association des Traducteurs scientifiques et techniques de Slovknie k Ljubljana - Au lieu d »une critique classique, V. Je senik met en parallkle uni page d»un roman franqais, la traduction en slovkne publike et ui exemple de ce qu»elle aurait du etre. 35 - Du meme auteur un compte rendu sur les consultations concernant "la langue slovene en public" qui, hklas! s’altkre de plus en p! ce qui n’est certes pas le propre du slovene. 38 -+L. Baumgartner a fait (ici en allemand) un trks bon article sur "le traducteur et la linguistique". 41 - Ivan Hubad prksente ici 400 noms gkographiques en 6 a 7 langues ce qui sera certainement apprkcik et utile aux traducteurs et S nos lecteurs. 45 Aux pages 14, 15, 22, 34 et 43, il y a encore de la "menue monnai pour votre divertissement et aussi pour klucider une expression o 1»autre. LE GONSENSUS C*est seulement aux Conversations d»Helsinki, kcrit notre collkgu Jules Delattre, en vue de la Confkrence sur la skcuritk et la co- opkration en Europe que j*ai enfin compris le sens qu’il fallait donner au mot anglais consensus . C’est Ik que l’on s’est prkoccup de bien prkciser le sens du mot consensus emplovk a propos de la prise de dkcisions: une proposition ktait adoptke par consensus , par voie de consensus , quand il n»y avait pas eu d»opposition. Le sens donnk k Helsinki ne se dkgage pas encore de cette citatio "Lar voie de »consensus’, c’est-ž-dire k 1’unanimitk" (Le Monde). En revanche, il n’v a plus de flou dans celle-ci: "Dkcisions pris par la voie du "consensus" (ce qui signifie qu»il ueut y avoir ds abstentions mais pas d’opposition dkclarke)".(Tribune de Genkve) - 23 - Matej Rode SIMULTANO PREVAJANJE Simultano ali sočasno prevajanje je najmlajša zvrst prevajanja. Razvila se je iz prvotne oblike ustno-ustnega prevajanja, a se je dokončno izoblikovala šele v najnovejšem času ob pomoči tehnike. Simultanega prevajanja si namreč ni mogoče misliti brez telefonije in v zadnjem času tudi radiofonije. Prve nap¬ rave, ki so omogočile simultano prevajanje, so patentirali 1926. v Ameriki. Do praktične uporabe sinhronega prevajanja je prišlo v Sovjetski zvezi šele v tridesetih letih. Dokončno pa se je uveljavilo šele po drugi svetovni vojni. Navadno štejejo za njegove začetke sojenje vojnim zločincem v Niirnbergu. Cd tedaj si le s težavo predstavljamo kako mednarodno v srečanje, kjer bi se ne posluževali simultanega prevajanja. Še več, uveljavilo se je tudi ob drugih priložnostih, kjer udeleženci govorijo različne jezike. Na primer pri delu zveznih pa tudi republiških skupščinah v naši državi. Kaj je simultano prevajanje? Kadar govorimo o prevajanju in prevodih, imamo navadno v mislih pisna besedila, ki s® prvot¬ no nastala v nekem jeziku, pa so jih nato "prestavili" v dru¬ gega. Taki pogledi na prevajanje kot na izrazito pisno delo¬ vanje ima oporo tudi v dejstvu, da nekateri jeziki za ustno prevajanje uporabljajo tudi samostojno besedo "tolmačenje". Sodobna translatologija ali veda o prevajanju pojmuje preva¬ janje bolj široko. Prevajanje ji je vsak proces, pri katerem pomene, dane v enem jeziku, posredujemo s sredstvi drugega je¬ zika ne glede na način, kako se to godi. In šele znotraj tega pojma loči različne oblike in zvrsti prevajanja. Tako je si¬ multano prevajanje zvrst ustno-ustnega prevajanja. Osnovna značilnost ustno-ustnega prevajanja je, da besedilo izvirnika le slišimo in ga nato v jeziku: prevoda le izgovo¬ rimo. Po tem se loči na primer od pisno-pisne oblike, kjer izvirno besedilo dobimo napisano in ga prevedemo prav tako v pisni obliki. Znotraj ustno-ustne oblike prevajanja pa ločimo dve zvrsti: konsekutivno ali zaporedno in simultano ali sočasno. Osnovna razlika je v tem, da pri konsekutivnem prevajanju govornik izvirnega besedila pri govorjenju dela premore med posameznimi deli besedila in s tem omogoča prevajalcu, da njihove prevode sporoči uporabniku. Členitev na dele je zadeva dogovora med prevajalcem in govornikom. Zgodi se lahko, da govornik pove celotno besedilo in ga prevajalec nato v celoti prevede. Bis¬ tveno je, da ima prevajalec za svoje delo določen čas, ko mu ni treba poslušati govornika, ampak lahko sam govori. Se to¬ rej z govornikom vrstita. Odtod ime zaporedno prevajanje. Za razliko od konsekutivnega prevajanja je glavna značilnost simultanega prevajanja, da prevajalec istočasno posluša go¬ vornika in sporoča svoj prevod uporabniku, ne da bi pri tem karkoli oviral ali drugače vplival na govornika. Da to lahko počne, so mu nujno potrebni določeni tehnični pripomočki. Go¬ vornik mora govoriti v mikrofon, ki je preko ojačevalnega si¬ stema povezan s slušalkami, ki jih ima prevajalec. Prevajalec besedilo, ki ga sliši, prevede in prevod nemudoma s pomočjo drugega mikrofona, ojačevalnega sistema in slušalk sporoča uporabniku. Uporabnikov je lahko več. Navadno je tehnična 24 - izvedba taka, da se v sistem vključi poljubno število slu¬ šalk za uoorabnike. V velikih konferenčnih dvoranah imajo kar ob sedežih sistem vtičnifc, vsako za določen jezik. Upo¬ rabnik lahko vključi svojo slušalko na izhod katerekoli ve- rige jezikov. V zadnjem času se vedno bolj uveljavlja radij- sko posredovanje prevodov. Uporabnik dobi poseben radijski sprejemnik in na njem na določeni valovni dolžini sprejema prevod v določen jezik. Vsi ti tehnični pripomočki imajo kljub mnogim prednostim tudi svoje slabe strani. Iz ene izmed njih izvira se ena razlika med konsekutivnim in simultanim prevajanjem. Konse- kutivni prevajalec je v neposrednem stiku z govornikom. To mu omogoča, poleg ostalega, da v sili lahko vpraša za nasvet, ga zaprosi, da ponovi kako posebno zapleteno misel. Razen tega mu stik z govornikom omogoča, da se pri razumevanju za¬ teče tudi k nejezikovnim sredstvom, kot so mimike, geste, reakcije okolice in podobno. Simultani prevajalec je za vse to praktično prikrajšan. Svoje delo opravlja navadno v po¬ sebej za to določeni kabini, ki mu sicer omogoča, da vsaj v glavnem vidi govornika, nikakor pa ne more priti z njim v neposredni stik. Še na eno razliko med konsekutivnim in simultanim prevajanjem je treba opozoriti. Medtem ko si konsekutivni prevajalec vsaj načeloma lahko pomaga z beležkami, simultani prevajalec tega ne more. Konsekutivni prevajalec si lahko medtem, ko posluša govornika, to in ono zapiše, kar mu potem pri prevodu lahko pomaga. Nekateri so se pri tem imenitno izurili in si ustvari¬ li lasten sistem zapisovanja. To seveda ne more biti navadna pisava, za to ni časa. Tudi stenografija ne. Le-ta zahteva ve¬ liko časa za dešifriranje, tega pa prevajalec kljub vsemu nima na pretek. Simultani prevajalec si ne more privoščiti nobenega zapisovanja. Pri svojem delu je tako zaposlen, da tega ne uteg ne. Mora namreč poslušati govornika, prevajati in kar se da hitro sporočati prevod uporabniku. Prav ta naglica povzroči pojav, po katerem se ta zvrst imenuje - simultanost. Simultanost pri simultanem prevajanju je seveda le relativna. Prevajanje je namreč proces, ki mora slediti nekemu drugemu procesu - govorjenju besedila izvirnika. Zato mu nujno mora časovno slediti. Stremeti je treba za tem, da bi ta časovna razlika bila kar najmanjša. Izurjenemu simulativnemu orevajal- cu uspe to razliko zmanjšati za nekaj desetink sekunde. Sicer pa je časovni premik največ nekaj sekund, odvisno od predmeta, o katerem je govor, ter od tempa, v katerem govori govornik. če skušamo povedano strniti v neko splošno oznako, bi lahko rekli, da je simultano prevajanje zvrst ustno—ustnega prevaja- nja, ki naj bi se pričelo in končalo sočasno z govorjenjem besedila izvirnika. Pri tem je prevajalec ločen od govornika in je vključen v poseben sistem tehničnih pripomočkov. Osnov¬ na zahteva simultanega prevajanja je poleg zahteve, ki ji nujn mora zadostiti vsako prevajanje - največja stopnja adekvatnost - zahteva po kar največji simultanosti. Kako doseči, da bo cas od trenutka, ko je govornik izgovoril svoje besedilo, do trenutka, ko ga izgovori tudi orevaialec v jeziku preboda, kar najkrajši? Kje so tiste prvine, ki omogoča simultanost sploh? To so predvsem tri lastnosti vsakera člo- llZU Že e seŠiia redUndantD0St ' -P-edlJivost - situftivnort - 25 - Redundantnost ja lastnost *znak&, da poleg osnovne informaci¬ je nosi v sebi tudi take, ki jih je mogoče razbrati že iz sobesedila. Ce torej beseda poleg nove informacije nudi še kakšno že znano informacijo, govorimo o redundantnosti te besede. Če si v stavku "Nama bo pisala" ogledamo besedo "pi¬ sala", bomo lahko ugotovili, da je v njej nova informacija le koren "-pis-". Ostale informacije, kot je pretekli čas, ki ga razberemo lahko iz morfema "-1-*, in ženski spol, ki ga zaznamuje osebilo "-a", sta v tej besedi redundanti, saj jih je bilo mogoče razbrati iz predhodne besede "mati", ki je ženskega spola in glagola "bo", ki skupaj z deležnikom na "-1" signalizira prihodnji čas. Raziskave so pokazale, da je redundantnost lastnost, ki je razširjena veliko bolj, kot si navadno mislimo. Fri razvitih jezikih dosega do sedemdeset procentov vsega besedila. V nekaterih funkcijskih stilih pa ta stopnja dosega tudi do devetdeset procentov. Naprimer pri nekaterih uradnih dokumentih. Redundantnost omogoča prevajal¬ cu, da še predno sliši celotno besedilo, že vsaj načelno na¬ pove vsebino tistega, kar bo sledilo. Tako smo prišli do dru¬ ge lastnosti vsakega jezika. To je njegova napovedijivost. V vsakem jeziku veljajo določene zakonitosti, po katerih se manjše enote vežejo v večje: fonemi v morfeme, ti v besede, besede v sintagme, stavke in besedila. Za slovenščino je zna¬ no, da se glasovi zbirajo okoli samoglasnika po vzorcu: ne¬ zvočnik -zvočnik-samoglasnik-zvočnik-nezvočnik. Fri sintagmah je levi prilastek vedno pridevniški. Ce je teh prilastkov več, so razporejeni po določenem redu: najprej količinski, nato svojilni, kakovostni in vrstni /vseh pet naših znanih smučar¬ skih skakalcev/. Poznavanje teh in takih zakonitosti omogoča prevajalcu napovedovati informacije še predno sliši celotno besedilo. Prav posebno vlogo ima pri napovedijivosti členitev po aktualnosti. V prostem stavku si stavčni členi praviloma sledijo tako, da najprej povemo tisto, o čemer se v stavku govori - temo ali izhodišče, nato pa tisto, kar o tem pove¬ mo novega - rema ali jedro stavka. Kar velja za prosti sta¬ vek, velja v glavnem tudi za zloženega. Vse te zakonitosti, če jih pozna, prevajalec lahko obrne sebi v prid in si vsaj načelno lahko pomaga s tem, da že delno napove besedilo, ki ga bo govornik šele izrekel, da ga nato ko ga govornik izgo¬ vori, laže in hitreje prevede. Izredno pomembno za delo simultanega prevajalca je tudi tako imenovana situativnost. Gre za sklop prvin, s katerimi odgo¬ vorimo na vprašanja kdo, komu, kdaj, čemu in zakaj govori govornik. Podatki govorniku: kdo je, odkod, kakšni so njegovi pogledi in nazori vse lahko vpliva na oblikovanje izvirnega besedila in s tem tudi na prevod. Ni vseeno, ali je govornik ki govori nemško, iz Nemške demokratične republike ali iz Zvezne republike Nemčije ali sploh ni Nemec. Ni vseeno, ali govori človek, ki mu jezik, ki se ga poslužuje, materinščina, ali ne. Prav tako na besedilo lahko bistveno vpliva govorni¬ kova pripadnost tej ali oni teoriji v okviru posameznih ved ali podobno. Vednost o vsem tem omogoča prevajalcu vrsto na¬ povedi, ki so mu v pomoč pri prevajanju. Tudi podatek, kje govori govornik, bi brez pomena. Ena od osnovnih ugotovitev sociolingvistike je, da govorni položaj 26 - bistveno voliva na stilne prvine govora. Isti človek bo dru gače govoril v intimnem krogu ob kozarčku v gostilni kot na velikem zborovanju ali srečanju strokovnjakov, ki se menijo o svoji ozki specialnosti. Prav tako bo govornik drugače go¬ voril zbrani množici pod milim nebom kotače bi to počel v pogovoru z novinarjem in zopet drugače, če ve, da njegovo go¬ vorjenje snemajo na magnetofon ali ga snemajo^za televizijo. Drugače človek govori, če to počne v svoji deželi in drugače, če to počne kot gost v tujini*. Poznavanje teh pogojev so lah¬ ko dragoceno pomagalo vsakemu prevajalcu. Pri vsem tem pa je bistveno in neizogibno, da prevajalec poz¬ na snov, o kateri govornik govori. Nanjo se lahko prevajalec pripravi tako osnovno kot jezikovno. Nujno mora poznati vsaj osnovne podatke in nazore o predmetu, o katerem bo govor. Tu je poleg*poznavanja terminologije nujno potrebno poznati tudi sintakso in stil odgovarjajoče stroke. Nemajhno vlogo pri prevajanju imata tudi motiv in cilj go¬ vorjenja. Podatek o tem, zakaj kdo govori in kaj hoče doseči s svojim govorjenjem prav tako lahko nudi prevajalcu vrste možnosti za predvidevanje. To je nekaj osnovnih pogledov na simultano prevajanje iz zor¬ nega kota translatologije. Njihovo poznavanje in nadaljne preučevanje bo koristilo tako prevajalcem kot tistim, ki se na ta zahtevni poklic šele pripravljajo, še posebej pa tistim, ki se uslug simultanih prevajalcev poslužujejo ne da bi vsaj v osnovi poznali njegovo delo. Nekaj literature 1. Aleksieva B. Za njakoi problemi na sinhronnija prevod. Izkustvoto na prevoda III . Sofija 1978, str.6o-74. 2. Barhudarov L.S. Jazyk i perfvod . Voprosy obščej i častnoj teorii perevoda. Moskva 1975» 3. Černov T * B * Teorija i praktika sinhronnogo Perevoda .Moskva 4. Hendrickx F. Simultaneous Internreting . A Practice Book. London 1971. ' - 5. Jankovič V. Osvrt na konferencijsko nrevodilaštvo u Jugo¬ slaviji. Zbornik "Bled 75" . Ljubljana 1975. Str.119-123 6. Knez Z. Simultano prevodjenje u samounravnom društvu. Simposium Ohrid 1972 . Skopje 1973. str. 57-65. 7» Komissarov V.N. Slovo o perevode « Ocerk lingvističeskogo učenja o perevode. noskva 1973.'“ 8. Longley P. Conference Internreting . London 1968. 9. Rode M. Teorija prevajanja kot sistem. Nestoto na kniževnosl za deca vo prevodot . Zbornik za trudovi“ot simnoziumot za Osmata medjunarodna sredba na knizevnite preveduvači. Tetovo 198o. 10. Seleskovitch D. Langage, langues et mčmoire . Pariš 1975. 11. širjaev A.P. ^inhppnnjj perevod. Dejatel’nost’ sinhronnogo prerevodcika 1 metodika prepodavanija sinhronnogo perevoda. 12 * Pbersetzer und Dolmatscher . Uredil V.Kapp. Heidelberg 197A. - 27 - Otto Back DER UBERSETZER UND DIE SPRACHWISSENSCHA?T Kann die Sprachwissenschaft dem Ubersetzer etwas geben? Das Ubersetzen wurde viele Jahrhunderte lang praktiziert, ehe es eine Wissenschaft von der Sprache gab. Es benotigt Einfuhlung und Intuition, ja es ist eine Kunst - was kann da eine Wissen- schaft dazu zu sagen haben, nocb dazu eine im Fuf steht, so unpraktiscb und gegenwartsfern oder auch so tbeoretisch und abstrakt zu sein wie die Sprachwissenschaft? • • Das Ubersetzen ist praktisches Tun im menschlichen Arbeits- prozess. Die Sprachwissenschaft ist diejenige Disziplin, die diesem praktischen Tun auf dem Gebiet der Theorie zugeordnet ist. Das Verhaltnis der Wissenschaft zur Praxis ist hier das gleiche wie auch sonst: die Wissenschaft ist zwar logisch das Fruhere, zeitlich aber das Spatere. Erst tut der Kensch etwas, dann - lange danach - macht er sich Gedanken iiber die theoreti- schen Grundlagen dieses Tunš. "Primum vivere, deinde philoso- phari." Um die Sprachwissenschaft in ihrer.reinen Form, um ihre theore- tischen Aussagen braucht sich der Ubersetzer in seiner Alltags- arbeit tatsachlich nicht zu bekummern. Aber in ihrer ange- wandten Form ist Sprachwissenschaft implizit immer um ihn herum gegenwartig: die grammatischen Kenntnisse des Ubersetzers sind Resultate angewandter Sprachwissenschaft, und jedes toorter buch, das er konsultiert, ist die Konkretisierung von Beobach- tungen, welche der angewandten Sprachwissenschaft zuzurechnen sind. Was man heute kontrattive oder konfrontative Linguistik nennt, gibt es - unausgesprochen und unsjstematisch freilich - schon seit jeher und ist dem Ubersetzer vertraut gewesen, ohne dass er sich dariiber Gedanken gemacht hatte. Gleiches gilt insbesondere auch von der Ubersetzungswissenschaft. • • Der Ubersetzer hatte also schon immer Kontakte zur Sprachwissen schaft - sei es auch, dass er sich dessen nicht bewusst war. Umgekehrt sucht heute die Spraohwissenschaft neue Kontakte von sich aus zum Ubersetzer: Etwa darum, weil sie sich in den IStzten Jahrzehnten wieder mehr soleh allg'emeinen Fragen zuwendet wie zum Beispiel: behen verschiedene Sprachen die Welt auf verschiedene ^eise? Und: Gibt es Charakterziige, die allen Sprachen gemeinsam sind /Universalien/? Das sind Pro¬ bleme, die zur Arbeit des Ubersetzers in enger 3eziehung ste- hen.,,Ein weiterer Beriihrungspunkt zwischen Sprachwissenschaft und Ubersetzen hat sich dadurch ergeben, dass sich in den letzen Jahren eine Textlinguistik konstituiert, die sich mit sprachlichen Einheiten befasst, welche grosser sind a^.s Satze: Auch hier ist der Zusammenhang mit der Tatigkeit des Uber- setzens offenkxmdig. Allgemein konnen wir sagen: Jeder einzelne Schritt, den der Ubersetzer in seiner Arbeit tut, ist zugleich auch ein Thema der Sprachwissenschaft. Jedes Problem, das sich bei der iiber- setzerischen Tatigkeit stellt, ist eine spezielle konkrete Form eines allgemeinen Problems, das zugleich auch die Sprach- wissenschaft interessiert. Die Sprachwissenschafter haben erkannt, dass sie grossen Kutzen 28 - aus der Beobachtung der Praxis des Ubersetzers ziehen kbnnen. Vielleicht kann aber auch der Praktiker, der Ubersetzer, em Interesse daran haben, Kenntnis davon zu nehmen, wie die theoretische Nissenschaft seine Probleme sieht. Die v%issen- schaft ist bestrebt, in die Vielfalt,.die wir wahrnehmen, eine innere Ordnung zu bringen, Gemeinsamkeiten aufzufinden, '-'rsachen aufzuspiiren. Kan wirft ihr mitunter vor, dass sie einfache Dinge kompliziert ausdriicke. Vielleicht konnte man besser sagen, dass sie die Dinge des Alltags. in eine rationa- lere, abstraktere Form bringt, wobei das Zufallige wegge- lassen wird und das Allgemeingiiltige hervortritt. Im folgenden wollen wir einige Fragen der iiberset zerischen Praxis auswahlen und versuchen, sie aus sprachwissenschaftli- chem 31ickwinkel zu sehen. • 4 Beim Ubersetzen geht es darum, zu einem Text der Ausgangs- sprache einen Text der Zielsprache zu finden, der die gleiche Geltung bat - "aquivalent" ist - oder: den der Erzeuger des ausgangssprachig Textes verv/endet hatte , wenn er zielsprachig gewesen ware. Damit ist schon ein Problem aufgeworfen: Es kann mitunter zweifelhaft sein, ob der Inhalt eines bestimmten ausgangs- sprachlichen Textes ebenso, ja ob er iiberhaupt ausgedriickt worden ware, wenn das Kedium eine andere Sprache gewesen ware 1/ Das Polnische besitzt ein Wort kilkanascie . das eine nicht naher bestimmte Zahl zwischen 11 und 19 bezeichnet. Erst das Vorhandensein eines solchen Wortes fiihrt den Sprach- beniitzer - des Polnischen - dazu, eine ungefahre Zahlen- angabe aus dem Bereich der zweiten Dekade zu machen. In anderen Sprachen, die einen solchen Ausdruck nicht an- bidten, kommt man meist erst gar nicht auf den Gedanken einer approximativen Mengenbezeichnung des genannten Bereiches und empfindet dementsprechend auch nicht den Bedarf danach. Der Ubersetzer freilich hat seine Not mit der Wiedergabe von ‘ kilkanascie /etwa: "uber ein Dutzend"/ In der Philosophie Hegels spielt im Zusammenhang mit der Lehre von der Dialektik das Vort aufheben eine Rolle. In der Synthese sind These und Antithese "aufgehoben". Kan kann sich schwer des Gedankens erwehren, dass die Tatsache der Kehrdeutigkeit von aufheben /slowen.:/l/ odpraviti, /2/ shraniti - an sich ein zufalliges und der Klarheit abtragliches Zusammentreffen, das eine Besonderheit der deutschen Sprache ist - die Vorstellung von der Dialektik zumindest begiinstigt hat. Geltungsgleichneit, Aquivalenz, eines ausgangssprachigen und eines zielsprachingen Textes. oder Textteiles kann zu finden sein: — Zwischen einem V.ort der Ausgangs — und einem ’w'ort der Zielsprache: Dies wird nur bei Uortern mit klar umschreibbaren Bedeu- tungen ohne Nebenbedeutungen /Konnotationen/ zu erwarten - 29 - sein, z.B. bei Zahlwortern, bei genormten Fachausdriicken. Zwischen einem Satz der Ausgangs - und einem Satz der Zielsprache; das ist wahrscheinlich der £aufigste Fali. Kanchmal erst zwischen Textabschnitten, die grosser sind als ein Satz. 3/ Nehmen wir den einfachen,aus zwei Satzen bestehenden en- glischen Text: "This is our teacher. Her name is Miss Cook." Der erste Satz, fur sich allein genommen, findet im Deut- schen keine eindeutige Viedergabe: "Das ist unser Lehrer"? oder "Das ist unsere Lebrerin"? Erst fur beide Satze zu- sammengenommen lasse sich ein aquivalenter deutscher Text erstellen: "Das ist unsere Lehrerin. Sie heisst Kiss Cook." 4/ Im Englischen fehlt eine Unterscheidung, wie sie zwischen deutsch du und Sie, slowen. ti und vi, besteht. Dieses Fehlen kann in Ubersetzungen teilweise dadurch kompensiert werden, dass die du-Anredeldurch Anrede mit Vornamen im Englischen wiedergegeben wird. Aber natiirlich wird der Vorname nun nicht in jedem Satz stehen, in dem deutsch du vorkommt. Erst der gesamte Text, deran einigen passenden Stellen durch Vornamensanrede gekennzeiclpiet ist, erreicht die &quivalenz mit dem gesamten deutschen Text und seinen du-Vorkommen in den einzelnen Satzen. 5/ Angenommen, im ersten Satz eines Textes stiinde die Bezeich- nung fiir den Begriff "Aussenminister" - dt. Aussenminister , sin. minister zunanjih zadev , frz. ministre des affaires etrangeres . Bei weiterem Auftreten dieses Begriffe s ih spateren Satzen des Textes wiirde sehr wahrscheinlich im Deutschen wiederum das Wort Aussenminister stehen, hingegen im Slowenischen bzw. Pranzosischen eher nur minister bzw. ministre - weil der gesamte Ausdruck mit <šeinen drei bzw. vier Vortem fiir eine Viederholung zu umstandlich ware. Dadurch ergint sich aber, dass einem Ausdruck Aussenminister in einem deutschen Satz ein Ausdruck minister/ ministre in einem slowenischen/franzosischen Satz gegenuberstehen konnte. Auch hier sind dann nicht diese Einzelsatze miteinander aquivalent /Aussenminister / minister !/, sondern nur der Gesamttext. Betrachten wir n\in den Fali, wo je ein Satz der Ausgangss*^ spjrache je einem Satz der Zielsprache aquivalent ist. Die bei- den Satze konnen sich voneinander sehr stark unterscheiden in Verwendung von Vvortarten, Gliederung und Anordnung der Bedeutungselemente. Erst die Gesastsumme der Elemente ergibt beiderseits Geltungsgleichheit. "Whoever takes upon frimself to translate contracts a debt; to discharge It he must pav not with the same mqj^ey but the same sum." /West, in: Revue de litterature comparee, 1932, 3^/* 6/ dt.l 2 34 5 6 er durehschwamm den Fluss eng.l 34 2 5 6 he swam across the river frz.l 24,5 6^ il traversa la riviere & ' Bedeutungselemente: 1.. ."er"; 2..."durch"; 3.. . "schwimmen"; 4... ... Vergangenheit; 5-•• 3 ... bestimmter Artikel; a nage 6... "Fluss" - 3o - 7/ frz. la pluie continue dt. es regnet weiter "Regen' Substantiv Verb For tsetzunc Verb Adverb t /c;/ irnH / 7 / brin^en die beteiligten Sprachen gleic„ viele4lemente zu* lusdruc*, aber>sie benut: teI '’ pchiedliche syrT.taktischsranmatisehe t.ittel. »enn be.m Ubersetzen ein Bedeutungselement der Ausg»ngsspracne in ae. žielspracSe duroh eine andere Vjortart ausgedruckt vird, spricht man von "Transposition . X ? Sf B SSj #1 3l5 1 58-39/ a ist°zu f sehen” «^4^ ?Ln bei ihrenVussagen nitunter verschiedenartige Auswahl aus den Tatbestanden der Virklichkeit treffen - dass fi-r si« unterschiedliche Dinge v/esentlich sind. 8/ Englisch X--- have arrived 0 Sprecher weiblich Ankunft zu Fuss vergangen+ Bezug zur0 Gegenv/art vollendet+' +. Russisch ja .prišla Run zu£ Besprechung einiger T f ypen von Ubersetzungsproblenen v/iederum in sprachvisseiischaftlicher Schau: Unrichtige Wahl der Aguivalente von Wortern Rinem Wort der Ausgangssprache konnen oft mebrere unter verscbiedenen Bedingungen mogliche Kquivalente in der Zielsprache gegeniiberst-ehen. Die Wahl des passenden Vortes kann nun dadurch gestort sein, dass im Bewusst^in des Ubersetzers ein bestimmtes zielsprachiges Wort mit dem ausgangsspracbigen Wort besonders fest gekoppelt ist und si eh daher - oft zu Unre cht - in den Vordergr un d d r angt. lian konnte solehe zielsprechige Worter in ihrem Verhaltnis zu den betreffenden ausgangsspracbigen Wortern deren Irimarentspreebungen” oder "Frimaraquivalente" nennen. Frimarentspreebung ist ein Wort oft dadurch, dass e s sicb tatsacblich in der iiberwiegenden Zahl der vorkommenden Falle - nur eben nicht in allen! - als taugliches ’4qui- valent erveist, daher mit Recht in Vokabellisten und Worter buchern an erster Stelle genannt wird und demzufolge vom -uernenden vorrangig ins Bewusstsein aufgenommen worden ist: - 31 - be killed . sin. slovenščina nemščina . .. etc. russ. r.jad . getotet werden die slov/enische Sprache die deutsche £>pr . etc. eine Reihe von uiti s Leben kommen das Slowenische das Deutsche etc. einige , mehrere Vielfach. bietet sich ein wort als 1rimarentsprechung deswegen an, weil es auf analoge «.eise gebildet ist wie das ausgange- sprachige wort: Dies trifft auf einige der in /9/ genannten Beispiele zu, ferner auf: russ. podpisat ’ - dt. Primarent- sprechung unterschreiben /oft. besser: unterzeichnen, unter - fertigen/ ; prevratit’v - verwandeln zu /oft besser: machen zu/. Der Ausgangspunkt fur Primarentsprechung kann in formaler Shnlichkeit gelegen sein. Dies gilt fur mehrere der vorhin aufgezahlten Beispiele; sodnan waren hier zu nennen: lo/ Russ, l.jubo.j ist dem dt. lieb formal ahnlich und mit ihm auch etymologisch verwandt. Demzufolge drangt sich als I rimarent sprechung oft beliebig vor, wobei .jeder , .jeglicher alle moglichen leicht ins Hintertreffen geraten,- Russ. l.judi , sin, l.jud.je : ahnlich, verwandt und oft gleich- bedeutend mi& dt. Leute - es ist aber ebensooft besser mit tlenschen zu iibersetzen. - Eng. allow : zufalliger Anklang /ohne etymologische Verwandtschaft/ an dt. erlauben , das manchmal, aber beiweitem nicht immer, die semantische Sntsprechung von allow ist. • • In vielen der hiehergehdrigen Falle ergibt sich fur Uber- setzungs - praxis der Nachteil, dass bestimmte V/orter und Ausdrucksweisen der Zielsprache niemals "drankommen", weil sie eben durch die Primarentsprechungen ^tets verdrangt werden. Dadurch kommt im zielsprachigen Ubersetzungstext fur manche Wdrter und Vendungen - die Primarentsprechungen - eine relative VorkommenshaBfigkeit zustande, die anders - hoher oder niedriger - ist als in einem Origi^altext der Zielsprache: so sind iibersetzte Texte oft leicht als solche erkennbar. Hier konnte man das Kapitel der sogenannten "falschen Freunde" /"faux amis"/ anreihen: zwei 'Worter ahneln einander i^ der Form, aber ihre Bedeutung ist nicht die gleiche. Der Ubersetzer gerat manchmal in Gefahr, von der Gleichheit der Form falschlich auf eine Gleichheit der Bedeutung zu schliessen. 11/ billion/Billion : dt. brit. -engl.Uo 12 , frz., US-eng. ’lo q ; librairie / librarv : frz. 'Buchhandlung r , engl. ’Bibliothek’; listopad : kroat. 'Oktober’, tschech. ’November’ Besondere Aufmerksajgmkeit erfordern die Falle, wo die beiden Bedeutungen einander ahnlich sind, wie: bolest - slowen. ’seelischer Schmerz’, serbokroat. '/korperliches/ Leiden’; oder wo die Bedeutungen sich zum Teil decken, wie: narodni - sloven. ’national’, serbokroat. /1/ ’national’, / 2 / ’Volks-’. - 5? - • » Notwendigkeit der Erganzung von Information beim P~ber.set.zen Es kommt vor, dass ein ^.usdruck der Ausgangssprache die gesamte Information enthalt, die fiir d#s bbersetzen m die Zielsprache notig ware. Dann muss der Ubersetzer eine Ent#- Jcheidung zwischen mehreren Koglichkeiten treffen, also Information hinzuerganzen. Hier ist eine tjpische Erscheinung_das, was man als "Spezifi- zierungszwang" bezeicbnen konnte: -i-n bestimmten Gallen lasst die Ausgangssprache etwas offen, wogege,n die Zielsprache eine Entscheidung fordert - sie zwingt den Ubersetzer dazu, zu spezifizieren, genauer und expliziter zu informieren, als es das Original tut. 12/ Frz. Le tableau est au mur, la bibliotheque est dans un coin, le vivre est sur la table - eng. The picture hanrs on the wall, the bookcase stands in a corner, the book lies on the table - dt. hangt . steht , liegt . /Nach: Vinay/ Darbelnet, Stylistique comparee du fran^ais et de 1’anglais 196o, 59-6o/. 13/ Dt. Geschwister in eine Sprache zu iibersetzen, die eine solche Sammelbezeichnung nicht besitzt, bietet Probleme: Handelt es sick um mehrere Bruder und eine Schwester, oder um mehrere Schwe,stern und einen Bruder, oder nur um Bruder, oder nur um Schwestern? - Umgekehrt lasse engl. študents , teachers, die Frage offen, ob es sich um mannliche oder veibliche individuen /dt.Študenten - Studentinnen, etc./ handelt, oder um sowohl diese als jene. 14/ Die Art und Weise, in der eine Bewegung oder ein Transport erfolgt, wird in der einen Sprache unspezifiziert gelassen, wahrend in einer anderen Genaueres daruber mitgeteilt werden muss: dt. bringen - frz. apporter, amener ;frz. aller , eng. _go - dt. gehen, fahren ; kommen - russ. prihodit *, priezzat *. An diesen Problemkreis - Informationsmangel in dem ausgangs sprachi|*n Ausdruck und Notigung des Ubersetzers, diesem Kangel durch Informationsauffullung abzuhelfen - waren die Falle anzuschliessen, wo eine syntaktische Struktur der Ausgangssprache nicht eindeutig ist. /Solche Falle von "Folvsyntaktizitat" sind iibrigens ein bevorzugtes Thema einfuhrender Darstellungen der generativen Grammatik./ 15/ Wie gemeldet, haben die Vorbereitungen fiir die Konferenz in Wien schon begonnen. In Laibach kann man sich leicht verlieben. - Avoid infection killing germs. - Visiting relatives can be boring. - Flving planeš can be dangerous. - The fat major’s vrife. - He hit the man with the stick. Alle diese Satze haben je zwei Bedeutungen. Kan hat es jev/eils mit zwei verschiedenen zu Grunde liegenden strukturen zu tun, die aber beide die gleiche Oberflachen^ struktur ergeben. Beim Ubersetzen muss erkannt werden, dass ein derartiger Satz /oder Ausdruck/ polysyntaktisch /mehrdeutig/ ist, und es muss die jeweils zutreffende zu Grunde liegende Struktur ausgewahlt und zur Ausgangsbasis fiir die Wiedergabe in der Zielsprache gemacht werden. - 33 - Probleme der Umreihung und lieuorganisierung de s Textes beim Ubergang von Ausgangs - zu Zielsprache iius der Tatsache, dass Ausgangs - und Zielsprache unterschiedliche Satzbauregeln haben und dass etwa die Ausgangssprache Moglich- keiten der Wortstellung besitzt, welche der Zielsprache fehlen- kann es sich manchmal ergeben, dass der Ubersetzungstext eine weitgeltoM£ide Umorganisierung /Umschichtung, Umreihung/ gegeniiber dem Original erfahren muss. 16/ /...XY.../ shall communicate extracts form and information relating to judicial records /.../ /...XX.../communiquera /.../ les extraits du casier judiciaire et tous renseignements relatifs !F~dernier /...XX.../ ubermittelt /.../ erbetene Ausziige aus dem Strafregister und auf dieses bezugliche Auskiinfte Der ungleichartige Bau der Satze hangt zusammen mit Ver- schieden - artigkeit der Syntax der Praposition in den drei 17/ Por the purpose of this Agreement: "Tin" means tin metal /../ Pur die Zweck dieses Ubereinkommens gilt folgendes : "Zinn" bedeutet Zinnmetall /../ Hier ist es ervmnscht, dass die Definitionen der Art "Tin means tin metal" auch in der deutschen Zielsprache diese Form "A bedeutet B" beibehalten wird. Wegen der Zweit- stellung des Verbs im deutschen Hauptsatz ist dies nur durch Teilung des Satze s und Hinzufugung von " gilt folgendes " zu erreichen. In den Beispielen /18/ bis /21/ ist der jeweilige ausgangs- sprachliche Text /Špan., Engl., Serbokroat./ so organisiert, dass ein Wort oder eine Wortgruppe zugleich das Ende der Praambel /eines Abkommens/ und den Auftakt oder die ilberschrift zum eigentlichen Abkommenstext bildet. Das Deutsche als Zielsnrache kann dies wegen seines eigen- tiimlichen Satzbaues /Rahmen/ entweder nicht nachvollziehen- in /18/ und /19/ - oder ist genotigt, eigens zu diesem Zweck die Verbalform zu andern - in /2o/ und /21/. 18/ El Gobierno de /...XX.,./y el Gobierno de /...XXX.../: hadibo cuento de /.../; convencidos de /.../; movidos del deseo /.../; considerando /.../; acuerdan concluit a tal efecto, el siguiente Convenio /.../ Die Regierung /...XX.../ und..die Regierung /...XX.../ sind in Anbetracht /.../, in der Uberzeugung /.../, vom dem Wunsche geleitet /.../, in der Erwagung /.../ iibereinge- kommen, zu diesem Zwecke ein Abkommen folgenden Inhaltes zu schliessen /.../ Trennbarkeit d.Prap.vom Bezugswort Kasusrektion D. Prapos. Engl. Frz. Dt. 0'a nein nein nein nein - 34 - 19/ The CONTRACTING PARTIES HAVE AGREED to establisk the Development Bank which shall ooerate in accordance with the following ARTICLES OF AGREEMENT /.../ Die VERTRAGSCHLIESSENDEN PARTEIEN SIND tlBEREINGEKOMMEN, hiemit die Entwicklungsbank zu errichten, die ihre Tatigkeit den folgenden ARTIKELN DES ABKOMKENS ausiiben wird 77777 2o/ THE COUNCIL, DER RAT hat, Having regard to /&.../ and to /&.../ gestiitzt auf /&.../ DECIDES und auf /&.../ BESCHLOSSEN 21/ Izmedju /...XX.../ i /...Y.../ sklopljen je dana /.../ ovaj OKVIRNI UGOVOR C ZaJEDNIČKON ISTRaZIVANJU RIIiSKOG LOGORA U/, /...XX.../ und /,..YY.../ schliessen /oder: schlossen (?)/ am /.../ die sen RAHMENVERTRAG UBE& Dl E GEMEINSAkE ERFCRoCfflJl DES ROKIbCHEN LAGERS IN /.../ "DEUTSCH IST SCHVER" Kurze Geschichte aus dem Sprachbastelbuch von Vera Ferra-fikurs Verlag fiir Jugend und Volk. DEUTSCH ist schwer, Das kann ich beweisen, Bitte sehr. - Herr Niaus heisst zum Beispiel Mauserich, Herr Laus aber keineswegs Lauserich. Herr Ziege heisst Bock Aber Herr Fliege nicht Flock. Frau Hahn heisst Henne, Aber Frau Schwan nicht Schwenne. Frau Pferd heisst Stute Frau Truthahn Pute Und vom Schvein die Frau heisst Sau. Und die Kleinen sind Ferkel. Ob ich mir das merke? Und Herr Kuh ist gar ein doppeltes Tier. Heisst Ochs oder Stier. Und alle gemeinsam sind Rinder Aber die Kinder Sind Kalber. - Na, bitte sehr, Sagt doch selbst, Ist Deutsch nicht schwer? - 35 - V.Jesenik NAMESTO KLASIČNE KRITIKE PREVODA - LARALELE Pogosto govorimo o slabih prevodih, ki jih opravljajo ljudje, ki niso dovolj usposobljeni, ki ne znajo zadosti jezika, iz katerega prevajajo in se lotevajo dela, ki je pretežko zanje. Večkrat tudi rečemo, da bi bila kritika takih prevodov umest¬ na, pa se le težko odločimo zanje. Tokrat sem si dovolil - naj mi bo odpuščeno! - vzeti nekoliko pod lupo eno stran prav na začetku v Franciji zelo uspešnega romana iz taboriščnega življe¬ nja, ki je bil preveden v slovenščino, in to stran predstaviti našim bralcem brez posebnega komentarja v treh verzijah: v ori¬ ginalu, v objavljenem prevodu in v prevodu, kakršen bi naj pri¬ bližno bil. Mislim, da bo primerjanje posebno zanimalo vse, ki znajo francosko in morda tudi druge - zaradi obeh slovenskih verzij. Pripominjam, da je ta roman bilo težko prevajati, ker je na¬ pisan v francoskem žargonu iz taborišč. Naj navedem le nekaj besed iz teksta*, ki sem ga vzel res slučajno za mojo paralelo: la gamberge, les dingues, sinoque, les -bobonnes, les diams, les pecores fridolins, les valoches, les Ruskis, les morbacs, uac.cha- -bSes, morpions, bacchantes, grešil itd. Ali ni to hudo za eno samo stran? Prevajalec, ki se je lotil tega zanj pretežkega dela, je bil le preveč pogumen. Ker sem imel roman v francoščini že pred sloven¬ skim prevodom v rokah - z družino Andreja Menarda, ki mu je ro¬ man posvečen, sem že dolgo v prijateljskih odnosih - sem še rekel svojim doma, da kljub temu,- da sem dolgo živel in študiral v Franciji, bi mi ne bilo vedno zelo lahko prevajati oz. pre¬ sajati 535 francoskih strani tega romana v našo ljubo slovenšči¬ no, če bi se kakšna založba obrnila name s tako željo. Pa še to: roman je napisan v žurnalističnem slogu. Avtor je nam¬ reč novinar in se je lotil zelo nadrobnega opisovanja strahot v taboriščih Mauthausen in Ljubelj šele dvajset let po dogodkih na prošnjo sojetnikov. Glede na vse"izraze", ki jih je težko najti, pa spada knjiga bolj k "strokovnim" kot "literarnim" pre¬ vajalcem tako, da ga menda smem čista na kratko razčlenjevati tudi v našem glasilu. Originalni francoski tekst Cet optimisme ne dura qu , t*n jour. Le lendemain, Paulo avait dej& beaucoup moins l’air d’un caid. II se fajiait tout petit dans la foule de Mauthausen. Sa gamberge etait devenue noire,sinistre. - Des dingues, avait-il decrete. On est chez les dingues mais c’est les infirmiers qui sont sinoques. Pourtant, en arrivant, Paulo, qui avait le sens du gag, n’avait pu s’emplcher de sourire, d’apprlcier mirne: - Quel vice, ces Fritz! Ils nous ont demande d’ecrire aux bobon- nes pour bourrer les valises de vivres et de vetements chauds. Et hop! ž. poil tout le monde, avec juste 'la ceinture! - 36 - Les valises? Elles dtaient entassčes dans la cour, ptle-m&le, sans dtiquettes, sans noms. Terminč les petites chatteries pour supporter la sdparation. Termini aussi les pardessus bourrds de dollars et de louis d’or, les montres-bracelets, les chevali^re Termind, les diams dans les braguettes pour soudoyer les pdcore fridolins chez qui on allait travailler, la Releve, et se faire vite la paire en Suisse, comme dans la Grande Illusion. Mdrne les sentimentaux ne pleurnichaient plus apres leurs valoches amourei sement prdpardes et leurs trdsors envolds. Ils dtaient soufflds, Quelques-uns, comme Paulo, se marraient et la rigolade avait fa: li devenir gdndrale dans la salle des douches. II faut dire que tous ces bleus ignoraient qu’š. Mauthausen, douches et chambre ž gaz ne faisaient qu’un, invention d’un SS productif pour envoye: les macchabčes tout nus*?crdmatoire. Avant de balancer le gaz, pričre de bien plier les frusques pour qu’elles resservent aux nouveaux. Le m£me complet pout dix, d‘apres les statistiques. Mais ce jour-la, il n’y avait pas d’arrivage de juifs ou de Rus kis ž. Mauthausen. Les douches, c’dtait vraiment pour se laver. Plus que 9 a m§me, et la rigolade qui s’4tait emparde des Franca: venait de ce qu’ils assistaient a leur premiere grande chasse 6ux morbacs. La premiere d’une longue sdrie. Line Laus ... dein Tod: Un pou ...ta mort, disait une pancarte. Pas un pou, pas un morpion ne devaient pdndtrei* dans le sanctuaire, et comme, pour les nazis, le Fran^ais est par ddfinition crasseux et vdrold, 1 chasse aux mfrrbacs dtait particulierement consciencieuse ce *oi A coups de tondeuse, et malheur aux barbus, tout y passait, le crStne, le pubis, les fesses, le poitrail, les dessous de bras, les bacchantes et jusqu’aux sourcils, rdserve & morpions. Impos sible de reconnaitre son meilleur ami dans cette cohue de peau. Seuls les chauves n’avaient pas changd de gueule. De quoi se m rer, en effet, malgrd le grdsil qui arrivait a grands coups de pinceau sur les poils arrachds. Objavljen prevod Toda ta optimizem je trajal samo en dan. Naslednji dan bi v Paolu že teže videli kaidija. Prav neznaten se je zdel v mno¬ žici Mauthausenčanov. Njegovo kraljestvo je postalo črno, mračni "Norci," je izjavil. "V norišnici smo, toda norci so bolničarji /odstavek manjka/ "Kakšni šaljivci, ti Priči! Ukazali so pisati našim pestunjam, naj nam natlačijo kovčke z živežem in toplo obleko. Tu pa - hop! - vsi do golega in stisni pas! - ’ 1 Kovčki? V divjem neredu so ležali na kupu na dvorišču, brez na¬ slovnic, brez imen. Konec dobrot, ki naj bi olajšale ločitev. Konec tudi na dnu skritih dolarjev in zlatnikov, ročnih ur, poročnih prstanov, pečatnikov. Konec draguljev v hlačnih šivih* s katerimi naj bi pri kmetih, kamor naj bi šli delat, najeli goveda in se z njimi kot pastirji pretihotapili v Švico, kakor se dogaja v Veliki iluziji. Vendar se niso cmerili za ljubezen¬ skimi spominki in ukradenimi zakladi. Ta čustva so ugasnila. Nekateri, med njimi .Paolo, so se bučno smejali ob tem in kazalo je, da bo njihovo krohotanje v prostoru s prhami postalo vse- - 37 - splošno. Kajpada, ti norci niso vedeli, da so prsne in plinske celice pravzaprav eno in isto, nadvse produktivna iznajdba es- esevcev, katero so obsojence čisto gole pošiljali v krematorij. Ireden spustimo plin, vas najlepše prosimo, da odložite vaše ca¬ pe, ker bodo lahko rabile drugim. Taista garnitura za deset, kot kažejo statistike. Toda tega dne ni prispel v Mauthausen noben transport Zidov. Prhe so v resnici služile samo za umivanje. Nič drugega kot to, in veselost Francozov je vzbujalo golo dejstvo, da so prisostvovali svojemu prvemu lovu na mrčes. Prvemu v dolgi dolgi vrsti ... EINE L^-aus ... dein Tod, ena uš ... tvoja smrt, kot je dejal neki kreten. Niti ena sama uš, niti en sam picaj- zelj ni smel vdreti v svetišče, in ker je za naciste Francoz že po definiciji umazanec in ušivec, je bil tega večera lov na mrčes še posebej skrben. Vse, kar je poganjalo na nesrečnikih, na glavi in trebuhih, okrog zadnjic in na prsih,v pazduhah in na spolovilih, celo trepalnice^ prav vse je bilo nevarno za mrčes in je izginjalo pod strižcem. Spričo tega guljenja je bilo nemogoče spoznati celo najboljšega prijatelja. Samo plešci niso izgubili svojega videz*. Res vzrok za veselost, kljub apnu, ki so si ga s čopiči v velikih zamahih nanašali na kožo, koder je izginjala dlaka. Prevod V. .^» Ta optimizem je trajal samo en daruJNa slednji dan je Paulo bil že dosti manj videti kot kak kadi l jaj?"*t)elal se je čisto majhnega v množici Mauthausna. Njegove misli so postale črne, mračne. Norci, je sklenil. Pri norcih smo, ampak nori so bolničarji./Ven¬ dar, ko je prišel tja, si Paulo, ki je imel smisel za burke, ni mogel kaj, da se ne bi nasmehnil, celo da ne bi ocenil: Kako so ti Fritzi pokvarjeni! Prosili so nas, da pišemo našim negovalkam, naj natlačijo kovčke z živežem in toplimi oblačili. In hop! vsi do golega, le pas obdržite! Kovčki? Bili so nagrmadeni na dvorišču, križem kražem, brez na¬ lepk, brez imen. Konec je bilo dobrot, da bi laže prenašali lo¬ čitev. Konec tudi površnikov nabasanih z dolarji in zlatniki, ročnih ur, poročnih in pečatnih prstanov. Konec "diamantov" v hlačnih durcah, da bi kupili švabske kmetavzarje, h katerim bi šli delat, Izmena, in bi jo hitro popihali v Gvico, kakor v Veliki iluziji . Celo sentimentalneži se niso več cmerili za z ljubeznijo pripravljenimi kovčki in 'obletelimi* zakladi. Bili so osupli. Nekateri, kakor Paulo, so se smejali in krohot je skoraj postal splošen v umivalnici s prhami. Treba je povedati, da vsi ti novinci niso vedeli, da so bile v Mauthausnu prhe in plinska soba le eno, iznajdba produktivnega SSa, da so pošiljali /bodoče/ mrliče čisto gole v krematorij. Preden zaženemo plin, vas prosimo, da lepo zložite obleko, da bo spet služila novim. Ista obleka za deset, po statistiki. Vendar tega dne ni bilo pri¬ hoda Židov ali ^usov v Mauthausen. Prhe so bile zares za umiva¬ nje . Celo še več, in krohot, ki se je polastil Francozov, je vzbujalo dejstvo, da so prisostvovali svojemu prvemu velikemu lovu na mrčes. -Prvemu v dolgi seriji ... EINE Laus ... dein Tod , ENA uš ... tvoja smrt, je pisalo na plakatu. Niti ena uš, niti e n picaj želj ni smel prodreti v svetišče, in ker je za naciste Francoz po definiciji umazan in sifilijttičen^ je-bil iovma mrčes posebno vesten tistega večera. - 38 - ■tel je stroj za striženje in gorje bradatcem; vse je šlo skoz: lobanja, dimeljnica, zadnjica, prsi, pazduhe, brki, celo obrvi, rezervat za picajzlje. Nemogoče je bilo prepoznati najboljšega prijatelja v tej kožni gneči. Samo plešci niso spremenili lica, Res je bil to vzrok za zabavo, kljub apnu, ki je prihajalo z velikimi zamahi čopiča na izpuljene kocine. V.Jesenik "SLOVENŠČINA V JAVNOSTI" 15. oktobra 1980 je bila v Ljubljani ustanovna seja sekcije "Slovenščina v javnosti” v prostorih Republiške konference SZDL Slovenije. Na tej seji je bil imenovan sekretariat sekcije, ki šteje 15 članov; za predsednika pa je bil izvoljen Matjž Krneče! Potem je bila daljša razprava o imenovanju članov delovnih sku¬ pin za slovenščino v a/ politiki, samoupravljanju - sodstvu, upravi, b/ gospodarstvu, turizmu, c/ šolstvu, č/ množičnih ob¬ čilih, d/ umetnosti - kulturi, e/ znanosti, f/ zamejstvu in med izseljenci g/ vojaškem življenju in h/ delovna skupina za slove: ski pravopis. Poleg v spremne materiale zapisanih imen članov so prisotni še predlagali nekaj drugih v vsaki skupini. Poudar¬ jeno pa je bilo, da sedanji sestav skupin ni dokončen. Od pre¬ vajalcev /književnih/ je bil imenovan Janko Moder /v umetnosti in slov.pravopisju/ in Kajetan Gantar /v umetnosti/. V skupini •za umetnost "kultura" sta še med drugim Janez Gradišnik in Čiri Zlobec. V skupini za znanost je med drugimi - poleg nosilke sku pihe Zinke Leben-Pivk in Brede Pogorelec ter Aleksandre Korn- hauser - še prevajalec dr. Franjo Smerdu. Poudarjeno je bilo, di je slednja skupina prešibka in da bi jo kazalo diferencirati. Prav bi bilo, da bi tudi mi znanstveni in tehnični prevajalci imeli tu predstavnika. Imeli bi ga tudi lahko v skupini za po¬ litiko, samoupravljanje - sodstvo in upravo ter v skupini za go- spodarstvo-turizem. Na to je bilo imenovanih še pet članov je¬ zikovnega sodišča; ti so: Matjaž Kmecl, Janez Sršen, Janez Gra¬ dišnik, Janez Stanič in Jože Toporišič. V akcijskem programu sekcije "Slovenščina v javnosti" bi pouzel le nekaj glavnih misli, ki so posebno zanimive tudi za nas. "Doslednejša razprava o slovenščini v javni rabi, predvsem po¬ svetovanje v Portorožu maja 1979, je izoblikovala temeljna, str kovna in politična izhodišča našega odnosa do slovenskega jezi^ do njegove vloge in pomena v naši socialistični samoupravni družbi. Se posebej je poudarila skrb za takšen jezik, ki naj bi kot sredstvo izražanja in sporazumevanja ne ponarejal samouprav nega dogovarjanja in^ga ne zavajal v prazne in nepristne obrazi ki bi - dalje - izražal slovensko kulturno, politično, narodno zavest, ustvarjalnost in samostojnost in ki bi bil končno, pa ne nazadnje, čim bolj uporaben, gospodaren in izrazno bogat. ^ s( to seveda niso samo strokovna, marveč tudi politično daljno¬ sežna in pomembna vprašanja, prav zato jim je SZDL sklenila po' svetiti posebno pozornost." Nekatere tudi za nas najvidnejše naloge pa so: - poskrbeti za naglejši sporazum v zvezi z novim slovenskim s - 39 - pravopisom, uskladiti in okrepiti delo za posamične področne strokovne terminologai je; -za trgovski jezik preučiti možnosti zakonskega urejanja nekate¬ rih oblik javnega jezikovnega sporočanja /poimenovanja TOZD, naslovne table,^prospekti, letaki/ in poiskati možnosti za kak¬ šne davčne^olajšave,/ali obremenitve/, če gre za neoporečno /ali oporečno/ jezikovno opremo izdelkov; pripraviti*povsem do¬ ločne, jasne in izvedljive predloge; -z gospodarsko zbornico SRS čimprej doseči uresničljiv sporazum o ustanovitvi jezikovne posvetovalnice in popravijalnice za po¬ trebe slovenskega gospodarstva; ker bi bila ena sama takšna služba v Ljubljani s časoma verjetno premalo, naj bi sekcije pri področnih konferencah SZDL preučile možnosti za ustanavlja¬ nje področnih posvetovalnic te vrste in pripravile tudi določene načrte zanje; -za populariziranje najhujših slabosti in najbolj pohvalnih do¬ sežkov v javnem jeziku bi posebno jezikovno sodišče pri sekci¬ ji razglašalo "jezikovne pohvale in graje tedna", ki bi jih po vnaprejšnjem dogovoru objavljala vsa javna občila na vidnih mestih, predloge zanje pa bi morali zbirati iz najštevilnejših virov: občinskih sekcij, družbenopolitičnih in strokovnih orga¬ nizacij, od posameznikov, osrednjo pobudo pa bi seved i? morala prevzeti žirija. V celoti bi morala sekcija z ustreznimi delovnimi prijemi doseči najširšo pobudo in obenem razvneti zavest o odgovornosti do na¬ šega materinega jezika; niso dovolj samo jasna in dobra teoret¬ ska stališča, vsaj enako pomembna je tudi ustrezna praksa. To bi moralo biti njeno temeljno vodilo. Delo za s lovensko terminolog ijo / j z posvetovanja v Portorožu Dosedanje delo za slovensko terminologijo je na temelju daljše tradicije in obstoječih terminoloških komisij že dalo veliko sadov - slovarjev, priročnikov ali vsaj pripravljenega karto¬ tečnega gradiva ipd. za kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, medicino, narodoslovje, tehniko, elektrotehniko, metalurgijo in rudarstvo, kemijo, tekstilno tehnologijo, urbanizem, pravo, ekonomijo, filozofijo, umetnost, pa tudi druge, v poročilu ne¬ omenjene panoge. Lereča jezikovna in terminološka vprašanja na¬ stajajo zlasti v dejavnostih, ki so novejše ali je bila v njih dolgo dobo uveljavljena terminologija v drugih jezikih /v nem¬ ščini, srbohrvaščini/. To velja tudi za nekatere pomembne gospo¬ darske dejavnosti /turizem in gostinstvo/ ali velike sisteme /žel eznice, pošta - telegraf-telefon/, kjer terminoloških pri¬ zadevanj še ni ali so v začetkih in jih bo treba podobno kot drugod šele razviti in ustrezno povezati. Poročilo in razprava sta ugotovila : “ pomembnejše dosežke pri terminološkem delu imajo tista področ¬ ja, kjer organizirano in načrtno delujejo terminološke komi¬ sije; njihovo delo se kaže v že izdanih in objavljenih raz¬ lagalnih slovarjih ali vsaj v nomenklaturah in v sistemetičnih pripravah za izdelavo slovarjev; ~ prizadevanja posameznikov v tem pogledu so dragocena vendar vse manj zadostna, zlasti kadar ostajajo osamljena v ozkem krogu strokovnjakov; - 4-0 - - financiranje terminološkega dela ni urejeno j številni stro¬ kovnjaki delajo bolj ali manj kot ljubitelji in marsikdaj opravljajo sami tudi tehnična dela. - zato je potrebno predvsem; - povezati delo obstoječih terminoloških komisij in pritegniti k delu komisij pri SAZU, v strokovnih društvih in v organiza¬ cijah združenega dela posamična ali skupinska terminološka prizadevanja; v Inštitutu za slovenski jezik SAZU voditi stro¬ kovno in kadrovsko evidenco terminoloških prizadevanj tudi tistih panog, ki niso zajete v komisije SAZU; - izdelati programe terminološkega dela, kjer ga ni, in po¬ skrbeti za redno financiranje vsega terminološkega dela na temelju svobodne menjave dela z gospodarskimi organizacijami in založbami in oziroma s pomočjo zainteresiranih samouprav¬ nih interesnih skupnosti; - vpeljati - kjer je le mogoče - tudi pri pripravi enciklopedič¬ nih slovarjev skupinsko delo, usklajeno z delom terminoloških komisij s sodobnimi jezikovnimi spoznanji; - poskrbeti, da bo prek računalniške obdelave mogoče posamezne slovenske terminologije primerjati s terminologijami drugih, posebej svetovnih jezikov. Slovenščina v prevodih I oročilo o slovenščini v strokovnih, književnih prevodih in raz¬ pravah o njem sta opozorila na izreden pomen prevajanja v slo¬ venščino, kot tudi iz slovenščine v druge jugoslovanske ali tuj! jezike, ^akor je prevajalstvo na Slovenskem že od nekdaj so¬ razmerno razvito, tako je čedalje bolj tudi potrebno na vseh po¬ dročjih družbenega življenja, zlasti pa kot ustvarjalna dejavno! ki nas povezuje s svetom, hkrati pa nas v njem uveljavlja. Razprava je opozorila na tole,: - treba je posvetiti večjo skrb jezikovnemu izobraževanju pre¬ vajal cev; k temu nas obvezuje tudi Helsinška listina, ki go¬ vori o tem, da bodo države podpisnice "spodbujale širše pre¬ vajanje literernih in drugih kulturnih del s posebnimi ukre¬ pi, kot na primer z večjim prizadevanjem za izobrazbo in iz¬ popolnjevanje prevajalcev". To pa se ne sme omejiti samo na učenje drugih jezikov, ampak mora vključevati nenehno izpo¬ polnjevanje v slovenščini; — skrb za vzgojo bodočih prevajalcev se mora začeti že v os- novni šoli, kjer O e treba odpirati več možnosti za kvalitet¬ nejši pouk tujih jezikov, in nadaljevati v usmerjenem izobr9' ževanju. Iri tem je treba pretresti metode pouka tujih jezi¬ kov, ki ne smejo biti golo posnemanje tujih metod, ampak se morajo oblikovati ob soočanju s posebnostmi slovenskega je¬ zika; — vsakoletna tekmovanja srednješolcev v znanju tujih jezikov lahKO prispevajo dragocene spodbude za kakovostno vredno¬ tenje prevajalskega dela, obenem pa se v njih že nakazujejo možnosti za izbiro bodočih prevajalcev; /nadaljevanje in konec na strani 44 / - 41 - Ladislav Baumgartner SPRACHSCHWIERIGKEIT USD WORTSCHREIBUNG W&hrend meines langjahrigen Aufenthaltes in den deutschsprechenden Landern bemerkte ich immer wieder, in den Zeitungen und auch andervrarts, Klagen, dass es in Deutschland, bezw. in Oesterreich so viele Menschen gebe, die trotz einer achtjahrigen Schulbildung die deutsche Sprache nur unzulanglich und mangelhaft beherrschten und nicht imstande seien, ein Schrift stiick orthograpbisch richtig und fehlerfrei zu verfassen. Diese Klage ist leider nur allzuoft be- rechtigt. So macht man denn bald diese, bald Jene Einrichtung fiir solchen Misstand verantvortlich, vergisst aber dabei, dass die deutsche Sprache tatsachlich zu den schv/ierigsten der Welt gehort, dass kaum eine Sprache an die physiologisehen Vorziige der Sprech- organe so hohe Anforderungen stellt wie die deutsche. Man vergisst, dass im Deutschen der uniibersehbare Wortschatz und die Schwierig- keiten in der Formenlehre und der Satzlehre ganz besondere An- spriiche machen an ein nie versagendes Gedachtnis, an ein klares, logisches Denken, an ein lebendiges Sprac hgefiihl und einen feinen Sinn fiir Klangreinheit und Klangschonheit. Zu diesen Schwierigkeiten kommt noch der Uebelstand, dass die deutsche Wortschreibung noch immer belastet ist mit pedantischen Spitzfindigkeiten, mit offen- baren Widerspruchen und mitgeschlepptem Ballast. Es ist erklarlich, dass in der Revolutionszeit sogleich der Ruf ertonte, man solle die unterbrochene Vereinfachung der Wortschrei- bung weiterfiihren. Zugleich vrurde gefordert, dass man sich in der Schule und im offentlichen Verkehr nur noch der lateinischen Schrift- zeichen, der sogenannten Antiqua, bediene, und dass man die falschlich "gotisch” genannte Schrift, die Fraktur-, bezw.Kurrent- "šchrif■t, auf gebe. Nur eine Schriftart diirfe beibehalten werden, und das musse aus Grunden des Weltverkehrs die Antiqua sein. Diese Forderung rief heftigsten Widerspruch hervor. Man hielt in ge- wissen Kreisen die Fraktur fiir eine "ausgesprochen deutsche Schrift- form w , fiir ein "vaterlandisches Gut", fiir ein "altes, geheiligtes Erbteil der Vorfahren". Diese Ansicht ist leider nicht ganz richtig, denn bis zum 13.und 14.Jahrhundert haben sich die Deutschen, wie alle Volker des Abendlandes, der lateinischen Schrift bedient,auch in der Bliitezeit der mittelalterlichanr. deutschen Literatur. Erst nach dieser Zeit wurden in allen Abendlandern, nicht nur in Deut¬ schland, die lateinischen Schriftzeichen /dem gotischen Kunststile entsprechend/ verschnorkelt, versteift, verrenkt, eckig und winklig gemacht, so dass man an vielen kaum noch die urspriingliche Form vriedererkennt. Wahrend andere Volker, z.B.die Englander, sehr bald wieder die einfachen, das Lesen erleichternden lateini¬ schen Buchstaben annahmen, blieben die Deutschen /mit den Danen und Schweden/ bei den Fraktur - Schrift - Eeichen. Der grosste Sprachforscher, Jakob Grimm, vervarf die Fraktur vollstandig und verlangte die Ruckkehr zu den einfachen latein¬ ischen Schriftzeichen eines Walther von der Vogelweide. Ja, er ging noch weiter - und forderte, dass der nach dem DreissigjShrigen Krieg eingefuhrte Missb rauch, alle Substantiva grošs zu schreiben, wieder beseitigt vrurde, denn in einem Satze seien die hauptsach - 1ichsten und hervorzuhebenden Worter sehr oft gar nicht die sogenannten Hauptv/orter, sondern die Verben oder andere Worter. - 42 - Was die Wortschreibung anlangt, so sah Jakob Grimm auch im klassischen deutschen Mittelalter mit seiner einfachen und schlichten Schreibweise ein nachahmensvrertes Vorbild. Aber Jakob Grimm fand mit seinen Forderungen nur in gewissen wissen- schaftlichen Kreisen Beifall. Im ubrigen verfiel die Wortschrei- bung einer volligen Willkiir, da jeder nach Adelungs falschem Grundsatz handelte: "Schreibe, wie du sprichst". /?/ trst im Jahre IŠ80 wurde mit: der amtlichen Rechtschreibung eine feste Grundlage geschaffen, auf der eine zeitgemasse Entvricklung weitergehen solite. Uach der heutigen Wortschreibung ist die deutsche Sprache iiber- wiegend konsonantisch ; etwa zwei Drittel der Buchstaben sind Konsonanten, zuweilen sogar noch mehr, z.B. in dem toorte "Fort- schritt", wo das "o” und das "i" umwuchert sind von nicht wenigerrals neun Konsonanten, von denen man aber nur sechs zu horen bekommt. Ja, es gibt viele Worter, bei denen die Deutsche! nach ihrer Schreibweise noch weit mehr Farasiten mitschleppen mussen. Es ist ein grosser Uebelstand, dass sie einen der am haufigsten gebrauchten Mitlaute, den lingual - palatalen Zischls den andere Sprachen mit einem einzigen Zeichen, z.B. "s" oder "š", wiedergeben, durch nicht weniger als drei Buchstaben s+c+h schreiben mussen. Die Englander haben wenigstens das "c" hinaus - geworfen und begnugen sich mid dem "s+h"; aber die beutschen schleppen diesen plumpen, schwerfalligen Dreifuss "sch" durch viele 'Tausende von Wortern wie ein unabanderliches Verhangnis weiter mit sich und verfalschen und verhasslichen durch diesen dicken Farasiten die ganze Anmut eines Vortes. Drei Tasten muss man auf der Schreibmaschine in Bewegung setzen. um diesen einen Laut auszudriicken. /Eine Fabrik, die das kleine "sch" und die vielgebrauchten Silben,"ein", "er" auf je eine Taste bringen konnte, wiirde mit dieser Neuerung jede Konkurrenz schlagen!/ Wieviel Hunderttausende von Buchstaben konnten taglich in einer Druckerei gespart werden, wenn man fiir diesen Zischlaut ein einžiges Zeichen hatte und etwa schriebe "Šreibmašine"! Auch der Widerspruch zvischenAussprache und Schriftzeichen bei Worter wie Stein, Stock, Speise usw. w\irde dadurch verschwinden. Ein anderer widerwartiger Vrortschmarotzer, der die Harmonie zwischet dem horbaren Klangbild und dem sichtbaren Schriftbild stort, ist das gevrohnheitsmassig mitgeschleppte "h". Kan ist diesem Farasiten ja schon gehorig zu Leibe gegangen, obgleich er seinerzeit selbst von Bismarck in Schutz genommen wurde: aber es konnten noch manche beseitigt werden. So hat man z.B.aus dem Worte Hoffahrt /mittelhochieutsch: hove - vart/ das "h" mit Recht gestrichen, den Farasiten aber in dem vielgebrauchten •Vonte "hahren" und seinen unzahligen Ableitungen stehen lassen - Dieses Wort geht ja nicht auf das mittelhochdeutsche varen mit langem "a" zuruck, das "anfeinden , nachstellen, gefahrden" bedeutet, sondern auf varen mit kurzem "a", das "gehen, wanderCi sich bewegen" heisst. Das "h" in "Gefahr" liesse sich also sprachffeschichtlich rechtfertipen . aber nicht das "h" in "fahret un< i seinen Ableitungen^ wie "Kahre"; man miisste sonst auch "fahrtig" und "anfahrtigen" schreiben, hat aber richtig "fertig" und "anfertigen" in der amtlichen Rechtschreibung gefordert. Die neuhochdeutsche Schriftsprache leidet an einer Konsonanten' -Hypertrophie und an einem Vokalschvamd. Es ist demnach durchau 5 - 43 - angebracht, alle liberfliissigen Konsonanten hinwegzuoperieren und die Vokale moglichst zu pflegen und sie aller Kraft, Fiille und Reinbeit zu erbalten. Au-jd en Konsonanten - Hypertrophie in der Wortschreibung ist vor/aer nissbrauch schuld, die Kurze eines Vokals, anstatt durch einen geeijdgneten Akzent, durch die schwerfallige Verdoppelung des folgenden Konsonanten auszu- driicken. Daher auch die zahllosen toorter mit "ck", obgleich es verhaltnismassig nur wenig Worter gibt, in denen vor "k" ein langer Vokal steht. Daher die zahllosen "mm", "nn", "ss", "tt" usw. Gerade hierbei zeigen sich pedantische Qualereien. Jedermann spricht z.B.dem Worte "Sangerin" die Silbe "in" kurz aus. Weshalb muss nun im Plural diese kurze Silbe durch Ver- doppelung des "n" noch mehr gekiirzt werden? Das Adverbium "zusam" ist ebenso richtig gebildet wie zumeist, zugleich, zunutz, zurecht usw. Wenn wir "zurechtsetzen" schreiben, wes- halb sollten nicht "zusamsetzen" schreiben, weshalb das schwerfallige flektierte "zusammen" dabei anwenden? Es ist ein Vorzug der deutschen Sprache, dass sie mehrere Substantiva miteinander verbinden kann ; aber von diesem Vorzug wird oft ein so libermassiger Gebrauch gemacht, dass man oft formliche Vortungeheuer zu sehen bekommt. Sind solche Zusammen- setzungen nicht zu vermeiden, so ware e s aus Griinden der schnelleren Anffassung doch zu empfehlen , hierbei haufiger den Bindestrich anzuvenden und z.B. schreiben "Bundesverwaltungs- gerichts - Verfahren". Der Bindestrich konnte auch manchen Hissverstandnissen vorbeugen. Auch hierin konnte sich die deutsche Wortschreib\ing teilweise ein Beispiel an der englischen nehmen. Es ist leider immer so gewesen, dass selbst die bescheidensten Vorschlage fur eine Aenderung des Herkommlichen sogleich den heftigsten Viderspruch bei allen denen hervorzurufen pflegen, sie aus idealen oder geschaftlichen Griinden "beim alten bleiben" wollen. Oder ist dies vielleicht eine teilweise Aeusserung des physikalischen Tragheitsgesetzes - auch imrri menschlichen Verstand? ! Aber die Zeit drangt - auf allen Gebieten - nach Anpassung, Vereinfachung und Erleichterung; darum solite und diirfte sich auch eine Sprache notwendigen Fortschritten nicht verschliessen. Jože Zakrajšek SOLDATEN schwere Wolken ziehen liber den politi schen Horizont. Zieht den Mantel des Ruhmes an und bleibt ja treu euren Fahnen, sonst kommt die rachende Neme sis und wird euch strafen. Fantje dež bo, oblečte mantelne in dente ruma noter, pa ostante ja zvesti vašim Fankam, če ne bo prišel rehnungsfirer Nemeček in vas bo vse zaprl. 44 - - univerzi oziroma posamezne fakultete in visoke sole oi morale posvetiti več skrbi študiju prevajalstva /seminar¬ ske naloge, diplomske naloge, analize, interpretacije in primerjave prevodov, zgodovina slovenskega prevajalstva/: možne so tudi posebne usmeritve v prevajalske poklice; - vso skrb je treba posvetiti jezikovnemu izobraževanju časo¬ pisnih in simultanih prevajalcev; - v obliki študija na tretji stopnji ali specialističnega štu¬ dija bi bile možne interdisciplinirane povezave jezikovnih skupin z drugimi strokami, tako da bi dobili specializirane strokovne prevajalce; fakultete bi lahko v sodelovanju s strokovnimi društvi ugotovile, koliko takšnih prevajalcev potrebuje združeno delo in koliko one same; - strokovna društva prevajalcev naj tudi sama organizirajo čimveč občasnih seminarjev, posvetovanj itd., in tako po¬ magajo strokovnemu izpopolnjevanju in jezikovni rasti pre¬ vajalcev vseh smeri in vrst; - lektoriranje prevodov v založbah in časopisih bi moralo ve¬ ljati za prav tako nepogrešljivo avtorsko delo kot kontrola vsakega izdelka, preden ga izdelovalec izroči uporabniku; lektorjevo ime naj bo tako kot piščevo ali prevajalčevo pri¬ merno označeno; v okvirih strokovne, znanstvene ali književne kritike je treba razvijati tudi jezikovno kritiko; v tem pogledu bi lahko rodilo sadove ustrezno sodelovanje založb, časopisa in strokovnih društev; Slovencem še zmerej manjka veliko slovarjev tujih jezikov, pa tudi obširnejših slovarjev jezikov, za katere že imamo slovarje; pomembne slovarje bo čedalje bolj potrebno pri¬ pravljati skupinsko, saj ima dober in obsežen slovar vse bolj značaj izvirnega znanstvenega dela; - vso skrb je treba še nadalje posvečati prevodom filmskih in televizijskih besedil in do kraja uveljaviti načelo, da mo¬ rajo biti ta besedila za našega gledalca slovenska in po¬ trebam ustrezno prevedena; posebej je treba pospeševati prevajanje v jeziku sosednjih držav, zlasti dela s področja kulture in politične zgodo¬ vine Slovencev ter manjšinskega in narodnega vprašanja; - prevajanje slovenskih besedil v tuje jezike ima izreden kulturni pomen, saj nas predstavlja drugod v državi ali v svetu, vendar je v glavnem tako, da v njem nimamo ne zadostnega pregleda ne kakovostne ocene. /Gornje besedilo je nadaljevanje in konec strani 4o / I - 45 - Ivan Hubad, mr.ph.: 400 ZEMLJEPISNIH IMEN V 6 DO ? JEZIKIH Uvod Že vse leta, odkar je bilo ustanovljeno naše društvo, opažam po naših časopisih, da časnikarji ne poznajo tujih geografskih imen. To velja predvsem za časopise, ki niso vezani na poro¬ čevalske urade (kot npr. TT, Nedeljski dnevnik, verski listi). Dnevniki, ki so abonirani na agencije, dobivajo novice z ori¬ ginalnimi zemljepisnimi imeni. Omenjeni tedniki pa vsebujejo večinoma prevode. Ce je v takem prevodu vsaj eno do troje geografskih imen, se da ugotoviti, iz katerega jezika je članek preveden. Časnikarji namreč ne poznajo tujejezičnih imen in ne vedo, na katero originalno ime se naziv nanaša. Naj navedem nekaj originalnih primerov: "Aiaška pogodba" je prevedena iz italijanščine, ker je to po naše Haaška konvencija. "Brodolom pred Flushingom" je preveden iz angleščine, ker ime pomeni mesto Vlissingen na holandski obali. "Razstava v Aix-la-Chape- lle" je prevedena iz francoščine, ker je to francosko ime za Aachen. Za nas prevajalce je tako uganjevanje sicer prijetno jezikovno urjenje, bralci so pa pri tem gotovo prikrajšani, saj večinoma ne poznajo originalnega ali slovenskega imena za kraj, ki je napisan v jeziku, iz katerega je članek preveden (npr. "tiho¬ tapljenje diamantov iz Anverse" je prevedeno iz italijanščine in pomeni Antwerpen) , m tako v resnici ne *eao, kje se stvar dogaja. Da bi olajšal časnikarjem in bralcem poznavanje takih imen, sem zbral 400 zemljepisnih imen (krajev, držav, dežel, pokrajin, rek, morij, gora itd. po abecedi) v originalni ali v slovenski obliki in jih prevedel v angleščino, francoščino, ruščino, španščino, nemščino in italijanščino, v kolikor jih v dotičnih jezikih rabijo ali sc jih vsaj nekdaj rabili. V prvem stolpcu stoji slovensko ime ali originalno ime, pa tudi nekdanje slo¬ vensko imet, če se razlikuje od sedanjega, v zadnjem stolpcu je ime v originalnem jeziku, vmes so pa imena v prej omenjenih jezikih. Seveda pa moramo gledati na ta seznam zemljepisnih imen tudi z zgodovinske strani, to se pravi, da so navedena_tudi taka tuje¬ jezična imena, ki se danes manj uporabljajo, ali ki so jih le nekdaj rabili. V praksi bomo pa uporabljali le tista slovenska imena tujih krajev, ki so se ohranila do danes zaradi zemljepisnih, zgodo¬ vinskih, trgovskih, kulturnih in podobnih vezi. ■^ri dveh Sosednjih državah segajo tuja lastna imena vedno več sli manj daleč preko meje npr. slovenska imena krajev v Lombar¬ diji in na Koroškem, grška imena krajev v Kakedoniji in orbiji, nemška imena na Južnem Tirolskem, v Alzaciji in Lotaringiji, francoska imena v Aosti. k - 46 - Temu ni vedno vzrok šovinizem. Vsa belgijska in deloma holand¬ ska mesta imajo tudi španska imena, ker so nekdaj vladali Habs. buržani v Španiji in Belgiji. Največ svojih imen za tuje kraje imajo Italijani. To je ostalo zato, ker je bil nekdaj uradni jezik latinščina in so bila vsa imena mest tudi latinska ( v cerkvi so še danes ). Ta latinska imena.so pa v italijanščini ostala še danes ali so se le malo spremenila (npr. lat. Maguntium, ital. Magonza, nem. Mainz;. V seznam sem prevzel le tista imena, ki se različno glasijo vsr v 3 jezikih. Kajti različno ime v 2 jezikih velja navadno za vse sosednje države. Da bi olajšal iskanje originalnega imena, sem priložil navzkril no-kazalo, ki vsebuje 270C tujejezičnih imen s številko origi¬ nalnega imena in s črko jezika iz seznama 4C0 zemljepisnih ime: DELO, 18.nov.198o (zadnja stran) Podnaslov: Razprava o implementaciji sklepne listine v znaku obtožb.’ Poudarki na spodbudi "vojaškemu detantu". Madrid, 17.nov. (Tanjug) Udeleženci madridskega sestanka o evropski varnosti in sodelo¬ vanju so danes začeli splošno politično razpravo, katere nalo¬ ga je konkretizirati temeljna vprašanja izvajanja helsinške D' stine in pripraviti delovanje petih delovnih teles konference. Joj, ubogi bralci! Morali bodo kupiti dober angleški pa še fr 8 ' coski slovar, da bodo našli "implementation" in "d^tente". ^ se to bo treba res bolj konkretizirati tudi pri "Delu", da bodo ne prehudo učeni ljudje še kaj razumeli ... Pa še za "detente" sem slučajno pokukal v debeli francosko-sl c ' venski slovar. Po naravi in kot prevajalec sem radoveden in ® e zanima, kaj napišejo kolegi o tem ali onem. Za "detente" tam ^ po piše: popuščanje napetosti ali pritiska, in še nekaj drugi}; pomenov je tudi ... Malo naprej je še fraza " dur a la d^tentg 1 Ob tem sem se pa moral nasmehniti, ker to pomeni v slovarju "težko sprožijiv (puška)". V resnici pa gre le (v prenesenem pomenu in bolj po domače) za človeka, ki je skopuh, skopuški* "Robert" pravi: "une personne qui laisse difficilement partir STARI TONI V MADRIDU 1'argent". Pa brez zamere! 4 OC ZEMLJEPISNIH IMEN V 6 - 7 JEZIKIH d O d rt O o rt d c n bC d rt < rt •H P- 0) d O bOP >>p e -P T3 TJ P 0P d O rt «> bCr—I P O tj ra d o d N rt rt rt bc P ra H H i—I d rt bC d rt rt d d rt P r—l rt rt o P O bo<< tj bodp p rt d •H P d rt P, bo ra bc ra bc •H rt O d rt ESI -rt d rt ai rt d ’ H o rt •Hi—I Cti 73 P P rt P rt rt P o OOP 030 P d ra 2 ra TJ d rt rt d ° d C P J* rt rt p J X o rt P d ra ® en cd d en o -rt rt TD P 1 d d p ai rt 49 N bO m TJ d p p rt P t) «rt «rt ra d X d d >> rt d p p rt rt d n p E 0'0 bCPrrrn N O *H i—I p i—I i—I i—I -rt «$ o; <$ ,d Od d P ra d > d p a; p d rt bOP rt VN bO rt TJ © d TJ TD p d p rt id >dO d o ra d ra p d d o <| bc m rt ^•^d «H > N rt rt m d rt o d p rt cu o o P d rt rt O cq ra rt tj n. rt o3 £ -a) £ o ® o oo a> ° (M CVJ > ° d p •>-= > _ rt rt p o drt d Id ra rt l^ +p p p d n ® oort m rt rt rt cm orad rad Id rtm rt >d ort > o rt d rt d P ra O rt Prt rt p d m m -- — Od O TJ P oe -rt PO rtbo rt m bc rt iP i—i ra ra d p c? d p rt d O P P ra d ra o rt rt rt bc O ra P P p - rt <*! -rt d a> bC i—I jP E P Ort O TJ TJ -rt om «rt >D p P m rt tJ ra d d bOP rt rt rt p o d p rt d O ra P p rt p O d rt ra p P P >P H © O 53 ^ M d ra ra X ra ra ra ra X X X X > pq pa X d d d X C d*d © d d d C X (D © O X TJ o XV k dffl P d o d cb s d T-a •h d d d d taO ra bo o x rlrl p O O pq pa fp d d d n (> •p "H d P 3 Ci H d a> p m E' d X N -H •h c d d +> r—I CD dvbD d d o d o d t*3 FP bd X FP bo •H CD ? X o CD C d d d FP d d P bo •h m to -H d ra d d m PP C bo m d co ra d p d p S p p co d d P dPTJ ra ra -h p -h c d d d d d o pp fp pp cb pp a: X d d P CD CD d d d P CD ra co I>» *H d ra i d d r—I d d P o d d ra d •H -H CO > d ep ca ca O H bO H -ra ©P o d d X g ra p n p d d p p -d d f-i d d rad d d bo ra ra ra o p bo o x op bo ra rH rH F-l d d d o d o o FM O hP O FP OP FP d ra bC p ra i ra d o bo ra ra d p i x d o d co d o ra p sa d op x) d d doraracjPdcD o >>p t> d p d X O Eptj d FtC o Odd d > po d op d ® *dPd p d d ra ra po • o m p bD boraPE d p X ra o a boot) d dd >n ra d raco H d d d dddOPbodPPd drara tj n F d p rararara radddddodod o o »o d o d d d FP f> FP PP fflSOft Oi-POFPFPFP FP FP FP g FP FP FP EP EPP 'OP X! ra ra p d p d d d d d O ca FP FP C 5 oo M FP d ra o d d d d p dld d ra d d © d d ra d*d F 3 g P >-.P xl P F 3 ra ra d bo d -h d d d d d o d u FP FP cb p a X cq vO CTi O d P FP O F 3 U FP H m d d o d o ra p x d d o. dram o o o FP FP FP d t> d p m p p d d FP X O p ra d FP d >> ra d d X -d d H bD d d ra d ra d p ® ra p p d p d n p £ p p d p x ct5 ra ra p p p *h d d d d d d d d O FP FP FP FP FP Cb FP td FP d d co bC p ra * d d T-a,* CD _ X m d ra d d d d d d ^ d - d X x t-s d i—i o p p d ^ ra m bood « ™ r, r. p d Pmboradddd P F 3 C N-rfN e^p Ta+» y “ dNdddrap.rarapdPd p dOdddddddd>dOd XXXXXXXXXXcbXX 00 tJ- o> Op - 4 - m m CM tO Tf LTMAin LO co X co P © P C H co-bO © © © O bO ra P bO bO ra © P ?! P« O P* (P P P © H ra p!

*rt ni to p ©*© m p P P p M *> to o P* T-a j3 © P © P 2 o ni 5-i ,ni I© o X to C *© o © © X X > P 03 to O I

p p o P N P P X X n? ni P © P P 35 b£K© p to ni X o P* E © E © P © o ooHmtnoo^oo ©©pppsrani©© ► 0*0 03 o 0*0 WRIP 2 2 ni ni P P o •> Ti © © >>P > 2 RP P ni ni p

>M o 000300030N X O bD P 2 P 2 (P

5 p

jP > *© ni o) ©<•© ni to 03

© © o P p 2 o P o bc P (P bO (P 2 W v-* OOPOOOOObdO PCMfOc^LPiPC—00CT\ O p o p to P o ni PQ o

Ti ni P ni 03 >5 2 P © © 2 p to © hOOP Pl 2 P P - P © © P»N © Ti Pl P T3P > P (=4 2 2 ©©©©©©©•hpo WWOOOCOWte<3fc 5-i E o o ni p bD o n 03 O O P O td P © © "5 "5 P P 03 rQ3 ►0*0 35*00*0 >3 P '03 P P 2 03 PO«© o P 03 P P p EP'® Ti 5« ni >)P 03 P Rio >>n3 P En P p pq pq 0) P ffl*.©*® O P P O OOOTOOOOObdO <03*© > P P p P o p C U O P P P o © pq e-) m o s s: © o ni © P P ni p o p Pi © ni C C to E o) © ni p P P E C P P ni ni ni 2 © rH x P p © © 53 E © © P „ 2 P © :© © O P O X ra ra © o o P p o © o p © © 2 E © © © © P P B (3 P P © P © o P P P oo cn o c c co © •H _ o E p o © © 53 ra E P P P © P © P •ra P p 1-3 © CPilill © © © © o ra 1-3 © g-op © P P P P 03 E 53 P © © o © © © p p > p p p © i p © P E P ©«© 2 ra E P © © P P P E rt N P © _ _ p M O P P P m © rH x P p © © 2 E © © p 2 P © © 03 P © rt o 2 P © p o p p P 2 2 P P E © O p p © p O ra p 53 © X X P P P 2 P P 2 P © P E o P © © 2 o © P o rH *H P 2 *© p P E © O P3 P co © •r-3 © m © 53 J* © P X P p P 53 © P ra © P E o P © 2 © © p © p o P p P 2 2 P P E *© O 03 P ra © p P © 2 © P 4-9 ©Op 2 © © P > 03 © © P P H P P P P O P P © 2 © o N P N © © f> P O © © rt P > m © © P P P P P P P © P rt © 2 > o o 2 © p © m © © P P P P P P P o p P o ra © P n © P © © © 2 > P ©*o © > 03 © © P P P P P P P C\J *d- m p 00 CO 00 C0 C0 •ra © P 2 > 2 2 m 2 © ©rt p P > ra Prt© P P P P P P P © © m 53 © © E p P © © p 2 > P > ra © © -h © © Oj o P P P PflR P P ro -p >, p ra p ra © 03 © © a p © bD ra © bo r, © © 33 P p p © © p m p p >toao cn tn tr\vo © p ra P p © ra © © © po©©© m > © *a>pop©®©ra© P+»EP©®PP©2 p © © > P RH P ctfaj-pfflrarao^oo m m w w ^ j — — 00P0£?000b<10 © © T-S P P i-s m p © P © © bo © p © bo m © bo © © 33 P P P © © P P P P © © J P P O 33 O P © bD © © P C m © EP rt p © ©3 © o > P p o p © o p © © O N P P OP p o ra o S P •rl +■> fl r—l ^ r* ~ - r- p © P n P > 2 P © P © © © H PCVJtOp-LfNCOC^-OOtTi O vDvOvDy3©©30ravOC- rt p »ra © > o P 03 © O P P ►ra»ra © © »oo © ■n P O © P O bO E © © O' P © © •P P P > 0 * 0*0 p c\j r<~\ •**- m © p p ra P © © P E P P © © P P P O p © N •r-a > •H C3 P © © S * r "3 H H 88 vc D" r- c- p © © 03 © 33 O P m © © © E P E © P © © © PO« © P © 35 © © 03 X © © ra P E © P 888 co cn o c-c—co © rt o o P •H i—I © P P © E P O © P P3 © 35 ra © © © 35 X P p p © p p © E P O © p p E © © P © C © PP © © P o © P © © > P >■ ra © © O >5 P P p p p p © > p © ©»o > © O P c o •* *H £ a © © © p p > m>N © © © P P P 00 RRflOfiR CNJ IP rt- LT\ P 00 00 00 CO 00 5o p o ra o bo d )—f »CD d) P d d O O P P d p+j O C ftP- -p d P o o o •H d -H P -H P ho cr fr ra p p fr! ta pq pa [k: fr d P 0 ) o pti ._ _ P fr d P r—I -H C ra TJ p m c Ph d P d o fr ra tj P P d ra TJ » (D r—I P d ra P p ra tj ra dTSdP-H ► C tj h p ra -H d P X d o P P E P p P P ra p> o p ......... d ra :d d -h ' P **"J P p-p P P P P ^.HfrfrfrCOfrfa-J^frfrCPfrlfr P ra bc P ra P 63 ra ra p P d ra 02 S d m ra p d P P d p P d >5 d d ra p ra ra o p p P T! P d P ra p ra p X :o 0 p P ra d pfi P fr fr 1 P P Tj p d P p ra J* P :o Pi—! P d ra sg fr m fr M ♦H fr d p ra tj P P o d ra p p P •H p fr p ra ra P p p tj ;C P o d ra p tj p p p fr fr d bC d P p P 63 P TJ ra p o p ra ra p d p p d d p ra d d ra p P ra d o p P P d d d P P P o o P d P fr fr fr fr cd *h fr P ra P bc P P ra .P o ra p p 63 ra ra d P o P P :o tj ra ra p 63 d X p ra P p P >i P d p o d d d d p P P P P P P fr >• fr fr fr cd fr p • P S P • *h d x P d P fr ra p P p P P P Tt O C ftft fr d P o o o p p p p p p bo o Pi m p P pq W pq fr fr fr m d P ra p »ra d > o P P P ra d ra M S fr d P d p P P o d d ra p op ppjpprao Pra raraodoo os ra P P >> p P P raodddd dP p P P P P P pra fr fr fr fr cd P fr fr TJ o bC P P fr P P fr O bC P P fr P P P P P P P fr P d fr cd om d cfl o cfl cd fr P co P O d ra TJ P TJ bC O bOdsJ Pi CQ -P j> frfr g fr fr fr fr W fr P fr m Tfl P d p p P fr fr :o POP d p d fr o fr fr d P d o d -m ra d d fr p •■frPboo-'prad odraPpp-HOp d P O TJ fr -P O • i m P p P bo d > p s fr p ra o *h 1-3 o p d b0i"3 P p P P o d frpTJPraoodfrfrfrdfrrPO Pmodrappp-r-»dPP 2 PP-°- Q P > 63 px 3 dPOdddddd d ® p p P TJPPPPPPP>PPP^>PPPPP p fr»o frfrfrfrfrcijfrfrfr o fr fr fr fr fr fr d d P cfl rap'' 0*63 O ® •P O *H P P T3H d ti a cd ded ® fr ^ m * o P AiAl p pp ® o+>o P CGP ® P d d cfl* 81 cd CM H H rt u o < 1 ) P bOX o oo o P co rt rt 'rt rt P _ bo rt o X o -H m n rt rt rt rt rt rt > o a rt rt oj rt rt •H 63 rt •H +3 P (H O O d) rt •H o rt rt •h mo rt rt rt rt -H (D-H MO fta -H <0 rt o rt rt x •H CG <0 C P O CG ■rt rt rt rt .rt Irt X rt co o rt ro rt cd a »oj d) o rt •h -p rt (H o o rt o rt rt d) -H Cb-P rt o Trt rt rt rt rt d) o rt cbcbcbcbcbcbb-mcbcbcbcbcb to ti- m vo r- co cn Hi—I i—| i—| i—ti—I i—1 H rl rt rt i—I i—I i—I O i—I CV CO Tj- CM C\l OJ C\i CM rt rt rt rt rt O rt bc >5 rt rt cd o oj p -h a Pirt a 'rt d) rt e ? rt rt rt rt rt a <; a a a LOVO rt- co cn CVJ CM C\J CM cm rti—I rt rt rt rt •H rt o P © N rt > © a i—i P rt d) a a a o p « d) p o* CG O m rt rt a P o rt rt o> CG CG O) a a o i—i o rt P rt co o o a rt P o o rt rt rt O a »OJ tO T) P O P P rt O rt M rt PC •H O P a o a P O rt C\J CO CO KMOi CO i—ti—ti—ti—I T-5 P x rt O CG 'Irt X p p -p ra rt P p cd a oj oj rt rt rjrj rt rt rt o p P rt •h a rt*-p p p rt rt O d) O =0) p d) p a M ra rt cd rt rt cd rt cd co •H boa rt P co > P T-a o a rt p s > rt cd cd co rt o d) > ro •ra d! i—i P d) d) cbcbcbcbcbcbt^-r^cbcbcbcbcb cb a cb cb cb o cb cb a bC d) -h P 63 bO-—» o +3 ra p .. ni cd cd cb Pt cb cb CG d) a p P rt P h o 'P Cb p -h o o CG rt cb 63 Cd rt P rt o a p P P ra cd cd ra a r< P a ca ci? cp a cd rt rt O > ' 01 1 rt p rt a rt rt rt O > oj P bC P co rt P rt rt o oj P rt m o ra -H a P t—i CG P d> cd a »oj P o M O P d) P P a P cd rt d) rt rt O P bO OJ OJ P rt rt dJ d) O :o P P P ra c5cic5ci!c5 P OJ bO co P P •H O rt CG d) P bO cd a OJ a o p d) Prt d) H i—t rt bC P rt P rt a cd e •* cd rt rt rt rt rt o a p oj bC d) P •H a o o a P M cd P E-t *>; a a a cd T-a •H c a O CG P ra cd cd a m P rt P P rt 0J rt cd rt rt O t> rt rt o T -9 rt P P P O O cb cb a a a a a ^■n-lAvo MOrt ^ rt rt i—I rt rl rt ^ H H rl rt rl rl P P ra oj a bO p • P :P rt rt a rt> H -H rt P rt P 63 rt rt*o ra p :o P P P P a a a a a O rt CM CO Tj- CM CM CM CVJ CG rl r -1 rt rl rl bC ra rt'i—i cd rt a s cd rt T-a rt > rt p tu to o cd > ra -p > H P P cd ra oj O' a a x a a o CD O a p oj bO O rt P oj OJ CG CG OJ a o a CD P OJ CG a p cd rt rt rt rl O O P a o p rt rt a o p i rt o a a ra a p P o p M M O H oj a rt O CG P »OJ p P a O CG a p p P rt a rt O CG P d) P p a O CG a p p p H M aaaaa aaaa troo c-oo cn o rt cm co CM C\J CM CM C\l CO COCO 60 r -1 rl r—I rI rI rlrlrlr-l P a a ra p P rt rt cd P rt rl -p P CG CG rt rt rt cd rt rt a a (d P P rt cd rt P rl rt -P p CG CG OJ d) a a oj P p -h cd rt P rt rl rt P CG CG a a P P cd cd cd -h rti—I P OJ OJ rt P O CG rt rt rt cd - t -5 a •H O 63 P rt d) p (d p a o _ o cg e a cd a p o co P P P rt T-5 •H TJ cd P rt P -p P CG CG O rl CM CO tT Tj- Ti- Tj- Ti" Tj- rl rl r -1 rt rl 52 p o rt ra •h rt i—! P rt .rt -p ra M 1—I e •rt rt f—t rt m X "0 o v •rt rt _ o CO rt Irt rt x rt rt o 1 E xrt p i P ■rt d) (D rrt rt rt s i rt X X ■>■= ra rt rt f”5 rt .Jd rt b i rt P „ w .. b, rt ra ^ 'h rt- c x |p p ra od ra -a; i-rtrtrt-rtm?^;-^ i p P rt ?lrt o tj rt rt ra x X rt -rt XI XI M-H P rrt XP rtx:^rtrtrtrtHXcocxcco rt »rt x rt o rt rt o CS3 C rt o rt rt rt TJ rrt p. rt rt rt x e e rt rt rt rt rt rt rt Ed Ed o o o ra rt •H rt rt rt rt o X rt -p ra P rt rt bd d) o >v m ' ■P P rt CO -H j P P (t)ij £ ® ® c 6 c* EU M d’ rt P •H d) i—i rt rt rt -p ra I—I M N rt o P p rt rt rt rt K •H Or ‘rl'H d Op rt ra to P ra co P Ph w p co p ra i—i •h ra P rt rt rt p m rt iH •h ra p rt rt rt p ra rt i~2p •h ra p rt rt rt p N rt rt X H ra p ra rt rt rt P E PP rt rt rt p ra rt X ra o p ra p o x P rt n o o rt x p rt x © rt rt •h E E P P rt rt rt rt rt Ed bd bd Ed bd P ra rt rt P rt Ed ra o P P P rt rt*o «H •h p rt PP P X rt P P p P X P b* CO C C X CO cn p m rt P ra rt S>5»P »rt x p o o rt x Prt rt X ra rt rt rt rt p E E P P P P rt rt rt rt o rt rt o o o o n o o p x rt p m P rt sd O X rt o w P rt P TJ rt p ra rt 4d •H p p c p rt rt ra ra Njin rt oop p ra rt bO bc P P P>n p p p rt p rt rt »n P x x P rt ra o o p x P PXd>rtrtrtrt.* p E E p P P p o rt rt rt rt rt rt bd bd bd Ed Ed O Ed O bd invo n- C" p- -st p p p ao en o p p" -C tn IX C\J in m ra c p X { ra o .n P 01 r rt p ih X P- blJ P ra o j rt rt ra i Ed Ed E* m rt o ra p rt rt o x p P »rt rt o s c-oo P H ra o !>: ra V p: rt p d A H •ri X rt ra+J p ra M rt rt o d Ed Ed £¥ O p m ra P E X m o P P bd m X rt p o d bJ j oH f- oo l£> Vrt rH rH >> m fc H P TJ 6 H »cd ,5 OJ H P « bC • rt bO P Pl ca +s p ra oh cd rt H o ^3 :o M O bd Pl CS 5 bd Cd N •H £ P rt E -p o CQ H Pl O O O bd t> rt X P , P ra E -p Jd E rt rt ra »ra P P P P P-ra p Hbdbd\bdbdbdbdbdbdbd P tj ra rt P p bo P rt P P h *h rt ra n ra cl m p p p PL £ -H H H rt rt ra ra W P P P P rt h p P*rt rt ra rt p !> P P rt O p -H ,Jd H P H H P P H H 0 ) H rt -H H P H H 1 0 H bO *H g O P ra H rt o rt h ra p o cd rt h o o o p rt rt h rt o HO P H p PPrtHtdrtPP o cd h bon P o o -H P P ra h -p > > < 1 ) H H H H H H H P P ra te ra ra P h ra h p ra E O T) ® 'J rt P rt H O p O rt cd >5 o o o &q , rt ra P H © J Prt E o cd P H H ra cd o rt p >, bd cd o o rt H H P H O TJ H cd . ~ rti—i 'rt p p rt cd h ^ bd bd O HPJ C— o— p H . E rt X m - P P rt rt J) nrj O Cd bO rt h P rt rt P , v . „ o cd pp cd h p h cd P o E p P P P ■'"»m EPraprtcdrtO p ra PitJ P P HCOrtOOOOOOO bdbdfcdbdbdbdbdbdbdbd Kn mra te- cd cn te-te- te-te- c— te-te- H H H H H H H rt Cd ^d -r3 .id > ra H H O -n ra rt n pc: p m. E p E Prtrtrtrara«HH OPPPPPPP bdbdbdfcdbdbdbdbd OHcvjio^ttnrate- COOOOOOOCDCDOOCO bO P cd ra H P - P P rt ra ra p X ra P rt o P ftP cd rt rt ra - cd cd - bO P p po h o ra o cd copp NPPpHtDCDcdPPP P ra o cd h bDH > o o o H PpPP'©HP b> > > (!) H ra H H H H H *rH H H H H co en o h cm co oo enenen K>'d-LP'Pte- 00 CT' O en en en en en en en o r —1 i—I i—I C\J 54 o cij o E 3 o ra rt ra m !> P m 0 3? i-3 P P cC rt -H 3 'H H 3 N O O ra rt (3 3 o m o o rt ra p 4) C rt P (D O rt OJ -H •>: O faO 03 rt rt -H O O -H rt -h o o -p o m rH rH -H rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt p rt o ra rt rt rt rt rt •1-3 •H 0 O O > o O c rt cfl r! rt -c c X i—I rH 0 rt -H O S 0 P C rt o rt D-(I! O P H C O o > 0 c •h rt rt c e ra rt t: -r ra p p ra p o fii h SZS 'N.T U'. P rt p ra rt ra bo o p 3 40 rt rt p rt ra rt o rt m rt 40 tj 43 m p E rt P p o o o o r!4|3li3 4l rt »H tj ra rt rt ra rt o rt rt rt rt 40 rt 40 tj ra ra p E rt rt p o o o o P p P p p P C\i k\ ■**- LT\ O O O O O CV C\J CM CM OJ rt rt -ra ’r~S *r—} rt p bo O P 3 40 rt C P rt rt rt o rt ra rt P P rt ra rt S rt P p rt o o o tac rt rt J* 40 rt o E ra ra ra Jjo « :o p rt HirtH C bC rt rt rt rt 0C 40 POE rt ra ra > 40 x o rt rt i -3 ^ p P C ~-00 o o o CM C\J C\J hC rt rt 40 e Ja 3 O) rt ra ra ra 40 os; > rt rt 0 -ra to hrt P (-3 rt ra rt rt rt p p rt o o ra rt P rt o m o »o rt rt ra p hrt hrt P hrt CTi O p CM O p p p CM CM CM CM rt rt p rt p o rt rt rt ra bo rt m -c rt bo o rt rt rt s s so s: rt C rt rt ra o o P rt mm Ta pj -ra p t-3 P trt h3 ihh p- in p i—! i—I i—I P CM CM CM CM rt rt ‘fS rt P •ra rt O m ra ho rt rt P rt -ra rt rt ra rt rt o TJ ra p n ra rt C ra p m rt rt ra rt rt rt O 43 ra >3 ra rt 43 o rt ra rt O rH o rt o* p m rt X ra TJ P O 03 C rt rt rt rt rt rt rt rt o p rt rt ra rt o s p TJ 03 rt rt p o rt rt 3 o 43 ra rt rtP p o p o p p i—i i—i rt rt rtoJrtrtrtrtrtrtrt 03 o o rt ra ' 3 rt rt rt C— 00 CTJ OPCMKJH-in p P P CM CM CM CM CM CM CMCMCMCMCMCMCMCMCM rt •ra rt rt p ‘ra T3 N C? P P «sj Ta rt rt 3 p Os! 3 rt o T-a O rt N rt>N t> Os! P -ra-ra 3 0*0 O Os! © ra rt rt p -ra-ra-p O 03 Os! P P i——l $3 3 rt rt rtrtrtrtrtrtrtrtrt 3 rt o 43 rt ra p p rt Z 03 3 P TJ P O 3 3 0 p o rt rt o rt p p tj rt 3 X p P 3 rt ra rt o o o ra 3 o o o >• o p P p O 3 rt o 3 > rt p rt tj rt o rt 3 rip p 3 S ra rt -ra p o »o \oz Z Z Z s rt p t^COOJ OH CM CM CM CM KM KM CM CM CM CM CM CM ct! Os; 3 rt o 43 rt ra p p rt Z m os: ra rt •oE "ra p - P Os! O >0 P Os! 3 rt Os! rt P rt tj rt rt ra p o o * O o ra ra 0\ O 3 r ppp crt3 rt C* > 3 rti p rt t3 p rt o 3 X P p ^ ®Z rt ra p oft® M rt 3 o TJ ra rt p 43 O *H i—I O ■H rt 3 rt rt EP o 3 rt P rti 43 OOP ra 3 3 rto3rtrartrtrtrtrt 3 cn rt 3 o 40 rt 40 t) rt N rt E 3 P P O O O O p P P p p P CM KM p-LPi O O O O O CM CM CM CM CM ra 3 rt o P Ta 43 O P P rt > ra ra 3 P Os! O :3 3 PPP MO C- 00 o o o CM CM CM ra p 3 3 p p p p , . o os! ra ra ra >3 ffl®NS3®rt«!H otjp o m np O O rt TJ TJ P bOOs! PPPP33rtrtrtP !>!>5 rtrtrtrtortrtrtrtrtrtrtrtrtrtrt (O, " 3 - tnp OJ O p CM O P P P CM CM CM CM CM CM CM CM r— oo om o p cm m ^ um mo CM CM CM CM CM CM CM CMCMCMCMCMCMCMCMCM CM 03 3 rt •ra prt >2 p X 3 rt ^ rt p rt tj rt 3 P P P g rt ra p o o Z Z Z Z Z C- 00 CT\ O H CM CM CM KM KM CM CM CM CM CM peS d) H o rt ra P- •H p H P o ra MPd P H O O O P ra rt -H H ti rti © •P O rt rte p rt rt rt ra rt E p rt o p rt p rt ra o S C rt ra n m rt o :rt o o o 2 O s S S S S S O rt rt rt M rt ra p m rt rt s bo bC rt rt rt pd ‘ rt I—I rt H O rt ra ra rt cxp ra sd sd pp rt rt rt n5 rt P ra ra ra ra N rt O rt rt o rt rt rt o ra rt cti P rt ra rt rt o rt TS rt rt rt rt rt -»-s CQ P rt rt •o« rt p C rt p> -h rt HCPctirapctiP^ra ?ti rtrtra 1 > w enrt bo o PjP rt rt rt ra rt rtrtrartrtrtratatsirt Ortraoooooo-n scirtsssssss: rt ra p m § •n S ra rt o 1 ra ra pora rt ra p rt p P rt o cti rt p p bop ra ra p ra HtCrtwyprtPHrt P p o i > o e p o rtpspp j) o ni idp P-. Ph rt rt rt ra n ra rt 'raoooooooort K &2 S S S S S S£ S rt ra p ra C ^p o rt ra p rt ra rt bCP rt m rt rt o E P Jp o o ra rt rt OErHO bo p, rt p p rt o rt ra p P oPrtrtrtratširart ooooooooort rt ra P ra § o x t>3 P rt m rt rt o ra rt -rt >-< _ p E o rt rt P p rt rt ? rt rt p rt ra ra ra 2 Z CiJ 2U252 bO rt >jp o Pd ra •rt rt rt p ra rt rt p rt ra ra t) ra b02 rt rt ra ra rt N > P E N E Z rt O TJ rt rt ra bo ra p ra ra rt o ra ? © bD ra rt rt rt rt o rt o ra Z Z O rt bC ra rt 2 ra ra rt rt rt P rt o ra ra ra p 2 cn Z trt Z oj ■*■= o) o! > E (S. rt rt O rt 2 Oj P OJ CD rt bCP P 2 bo ra oi ra o rt rt rt m ra cti rt rt p p o o rt o5 ra m E N E P rt oj O bC ra rt oi ra ni to rt P rt rt P rt p E ra > > P ra ra E rtrtra > rt ra ra p rt rt »ra rt rtizrtrtrtSHNSZN 2 art oo ov o p cm to p- P- in io irv irv CM CNJ c\i CM CM CM p- LO CM in m cvj VD P LTV LTV CVJ C\1 Oi ■•P ipp X bo -r- 3 p ra rt rt P rt P o p p o ^ oi p m x p E ra i rt rt trt oi rt t> rt cti rt P ra ra ©-•'-a 2 Iz P Iz P S Iz oi >3 Oj • | - 3 Trt "r -3 05 TO ro rt rt p -r 9 rt •'"» ra cti 2 p rt p p mp rt bo ra p cti tj cti oi •Q cti ra rt o E ra O P >2 ra cti ra E o rt fa£ rt p ra cti TJ P m ra p rt p >3 rt rt E > P rt o o ®-o ra o (fr n 2 P Sz o -m fti |> p bo cc cti oi rt rt rt l> p i> ra ra i rti i m bo cd p ra rt © ra © m rt ractiTjrapraprap prara rt m rt mp pptjp © p 2 p bo i cti'raortrartrapraPE ©»ra m E rt bo-ra >■ rt l> P >■ rt ra oE>jrti>rtPrtPrtErtPrt ppctiooortO'raoraO'©rt 2 lzrt 2 rtSH 3 tsilsNZ;liirt 2 rt cti Cti P P Cti p ra cti CD ra 2 rt rt o) >3 ra p p rt rt rt > 3 , bO ra cti Cti rt O N © ra p E £ ra bo oEPrtrtrtrt? ppraoortora 2ZZZZPSZ oi X 0 ra rt p 01 rt cti Cti ■id ro Cti p p ra X H Pd P pq O o, ro p bfTti rt p p g rt ft rt rt O -p el) O O S - o rt > ra o rt rt p cDcti^ctiraorap >>£HJ3ilP» rtrttrtraorttort o o o o :rt o :rt o bO rt >3P O X rt rt ps cti cti P p X ra X rt •n cti P rt o p -p cti OP ra p p Sp p.o O P cti E rt Ž ra ra ra ra cti cti X p> cti rt CD P Cti Cti ‘H 3 CD E 2 .id -P>-H ho ra rt co rt (H ra TJ rt ra rt ra rt ra fp ra TJ cti rt rt o bO ra © p rt p 00 in cm oi oi cti rt rt ra -p •p p rt E bC © C N rt © fp © 2 © rt rt © En cti ••p © N cti E O O -I -3 N © Cti > rt rt P o o X) rt cti cti -trt bC cti cti rt > P O O © cti P p > E > O © O © P rt cti P e © -P rt P ‘ ,_3 P rt rt rt E 2 O bO © 2 IZ O N CVJ KV no p- invD C' 00 cv to to to to no kv KV O 'J' p 00 to p- LOVO t> (\| (\i fvl IVI (V) CM CM 55 56 o M c n od fin d co CQ O >5 TJ -H (D C 'H S d Cti P Cti mh u d P (ti bC cti m S (> CQ O P O p »OJ P»d • 7 —< Cj .r—i £_i n ra cti o O cti cti 0 > cu _ _ O P Oh O Ph Ph Ph (D PQ Oh ep FP Oh CO d) bC N S ra rH P P cti cd ra 5 o O d E (D O X cti -P co a; rH O -H Cti W5 cti bo (D d CD d bC -P d -P P Pl -H P Cti Oh Ph Ph Ph ► co*Ph P O d O cti p C5 PCO CD d o a; »d d co cti cti ra m d rd > d N cti O (D o pi Pi p p p p p bO p 3 £> m d CD bC a> p \ o ^ 00 (D -H d -H p TJ Cti P o cti a; -h co o a o P O o d dl o Cti P CD !> bC d O P crxl'd tj Pi d o Pi Cti o Cti Cti -H o -p cti cti d •H Cti p bOP P d m cti Pi Pi p CD (D CD CD Cti Cti N P d CD cd n o a; cti P cti cti •H d cti Cti cti p p p d d CD (D Cti O P Cti e d £ d o a; o cti o p P CO P cti p a; p a cti cti rd o co bO CD bOP O C O P cti p p p p Ph a, po cy Ph cd P d o o Ph P P P ra O CD (D O Cti N Cti d P cti a> ra a> bo > ra cti o d P P P PiE-1 TJ Ph Ph Ph Ph O bC P d d> ra d (D bC a> a ra CD TJ Cti O P »O o o p o cti pp cti m d d p ,d'H‘d P c* c> v Pi OctiCtiCDCDCDCDCDCti cpfiicpcpppcpppcpcp TJ Cti d cti cti p ra p p d ra cti P ‘ P p cti P C0 o o d CD CD d O P cti P cti d o Tl Cti Cti p p d cti cti p P d d CD Cti d p a; cti ■cti d E d ep Ph O £ O O (D ep O a CP cd m p CD p d o bC cti bOP cti d oj p d p P P p p P p o a> a> a; o d cti o d d p CO Cti Cti © -H d M> K N Cti o d o p P p o Xl M Ph oj CPE - * tj Ph Ph Ph PP P Cti PP d cti c d ® r| H « •D -P P £:ct o «« n o O -H (j d N E -p E x! :c o cd cd K cti •H (J d p E p «® o Pd Pd cd 57 P 2 2 2 2 2 P r2 O o ni (6 C -H td a> m ■r _v 2 S 2 p ri O 0) S ni (1) !D o P P E M 03 £>oe^ ni o p o £ p'-'P 03 PC3 rt ni cd bo 2 2 o p _ 2 P 2 N bO rH ni ni co co ni •H 2 ni ni C o ni o ni o k rH P bO P ni ni ni IS -h ni -P 2 g -H -H Ti o 02 P td ni 2 2 2 2 2 O CO >P ni (C O tj > > P P <-H ni ni o o) co co co co 0— 00 CO OrlCMtO 03 03 03 o o o o CM CM C\i K3 K3 t<0 ff> 2 03 ni Cj -p -p 23 23 2 2 2 2 co co 2 •n 2 2 2 nnji p -H -P 03 2 2 2 2 > td 2 -H o O hDP 03 Tj -P 2 2 2 0 2 2 2 2 2 H ■ |_ 3 2 > 2 O p 2 > > 'h 2 2 2 2 Tj 2 03 i—i N 2 N i -P -H >5 03 S 2 ,2 2 O 2 CO EH p- Lf3 O O K3 m 03 •r-s Tj 2 2 bC 2 H 2 2 2 0) rH 2 2 CO 23 C0 co c- O O KO co 2 2'—I *rH •rH vO 03 P i—l 2 2 i—1 i—I 2 -P -P -H -H 03 -H PhP P.cq>PPCjE2 03 03 03 *H -H -H ‘H *H CO C0 CO CO C0 CO 2 •P 2 o C/3 00 03 O rH CVi po. p- O O i—I i—I i—i i—i i—! CO K3 [P, [HO K3 K3 fHO 2 •r-3 •r-3 >3 2 2 0) 1 2 > TD 03 03 03 03 2 03 •H P rH 2 03 2 •‘“C N OH i—I 03 P ‘H >> > bCP 0) 2 -r-l 2 •CH3 2 ‘H TD P 0 2 2 2 i—I <—* 2 •H -H O 'H -P O E 2 2 •P P *H CK 23 CO 00 CO CO CZ CO CO CO CO CO 2 •rH > 2 2 •H T3 2 2 o co 2 0) •H > 2 2 •H T3 2 2 JK C0 2 •H > 2 2 •r-t Tj 2 2 o 03 CK in i—! cn 2 > 2 2 •r—I T3 2 2 Js: co 03 03 2 O 2 2 2 O P Tj O O Tj 1 2 -P 2 22 -rH-P 2 o Tj 2 2 2 -P o Ci3 -P CO 03 2 bC 03 •H P 2 2 - T) O 2 2 2 K 2 O 2 2 2 2 2 03 P E bo 03 O :2 2 2 CS3 bOl-H r-H 2 2 , o 03 p 03 P 2 O 2 03 > 2,2 2 OlO COCOCCOCOCOCOČH 2 •H 2 >-! 2 P 2 -2 -rH o 2 2 03 ^22> 2 2 2 2 2 CO CO co <»i co 2 o co 2 2 2 EH 2 . , P *2 03 2 CO 2 2 0) •H 2 2 P co > 2 2 03 *2 p P S CO CO CO 03 2 o P o o E p p CO CO 03 03 p > 2 2 2 p 2 2 2 2 2 2 2 P P 03 03 2 •n P 2 2 2 > P 2 O P 2 2 2 2 2*m 2 2 2 2 2 2 (K cK K Phč2 k cK ' co co‘co cocoCjcococo-kco 00 CTi O rH C\J KOp- L(3U) C— 00 O ® oo co en en cn en oj en en cn cn oo 2 C\j C\J CM CM CM CVJ C\i CM CM OJCMCM 03 2 03 P 03 2 2 2 O 2 2 > 2 P CS3 f—i 2 P P P >5 >>2203 P 03 03 2 020 03 >2 2 P >02222 P 2 2 co P O o 2 03 O CO CQ 12 CO EH co 12 2 - 03 Tj 2 C0 i—I 2 2 2 v 03 2 £ ra 2 > 2 N 03 2 o 2 P 2 H N bD-r-5 2 np 2 >> O P 2 02>p?E»>2® >22 222 Tj 2 > 200200320303 cococoococofKcocoP 2 2 < 2 >> o - o CO CO 2 co 2 2 2 2 P i—i P >> O 2 i—12 2 P P 2 2 •p P 03 P CX P P > p p o E 2 2 03 *rH *rH *rH *rH >> O CO CO CO CO CO CO CO o p cm m o o o o tO(CMOtCN p- p o o mm 2 TD 1 p 2 2 03 P 2 td *rD C •rD c6 tdtdp P O J) i/ 2 P P 2 2 H H td 2 0) p P P p p PflP P 2cq>PPOE22 O 03 0) P P P P P 2 CO CO CO CO CO CO CO pc- oo cn o n cm m p- OO O O P P P P P tn m I0(CM0(CM 2 2 •H 2 2 2 o GO 2 TD •p > cc 2 •Hi p c 2 X co m I—i m 58 p o e p i •H P C X cd ca s» d H 05 rt C o bOsrt rt C PPH m P p£i O d) H P >> rt •rt rt o > rt rrt CO -P CO rt o o >a rt o > rt rt •H *H X c rt rt > > o o rt o >arI rrt > H o rt o c/o co to co x x rt rt rt •rt d) rt d> rt d> a rt-P CO CO O CO co rt co rt •o rt -Prt ji « bOPd cortrtortrtrtrtco .. ,£i -ra^ -raji n d) rt rt co -h*co p m »rt m xpNd>pppo-ra rHO rt rI Oj CCS ‘H ‘rt rt »jd h -h pp p* > ec P » COiCOKO CO»C/>CO OC/>CO vor- 00 ca O rl OJ PO -sj-lrt Hrt H H CM CM CM CM CMCM IOIO tO po JA CO PO [O !A[C\ POrj- LOVO O- 00 CT* OH POPO POPOPO PO r<-\ H" H - POtO POPOPO POPO pO PO J) OJ J" xj o> £ * f 3 % 0) U > j t( co co co co o •p rt ■H (ti d) o ■d cd cd © > O P P N CO 0 rt > N N h KP OJ 0) 'H (ti-P > > > J 03 co co co rt 1 a c c o -p rt cd srt rtrt cd OHTJflJP rt •|-=rH C rt rt 43 os cd cd ec ec oj rt cd J; rt a) co ^Oxj q, erj *h 5 ® 3'CD rt ° rt co H ^CO CO X) srt rt oS h 0 P cd d rt CD CO -P -H rt p i—I Sh -p p cd -h 0:3 oo n rt rt -h er rti rt H H H H rt> >?0>c5(r > (D O Sh bo cd rt > rt cd -h rt rt (D (D 'CD -H 43 rt rt rt rt rt rt rt rt rt •H *H co X •H O srt rt 33 2 rt •H 43 bC srt ♦H rt rtS o (rt rt p ca p (D 43 ra rt cd N . srt rt'cd o cd co p p rt p p cd rt rt -h er co srt b£ rt C P HEhHHEhHHEh Eh E-i Ep EP Jrt> > > O > Cd =4 CO cd O rt co -H rt p *cd p o > pajrtrtsrtcorto rt\ OcdbDCDPCDCDPbCCDrt ,r ci(>rtrtrtrtEciJrtP(ti rt cd 'rt cd cd cd 'cd rt rt rt 43 cd cd rt rt o'CD Ep 03 Ep Ep £3 EP o bO CD rt rt 2 P 43 rt o CD P ra P p rt 33 rt CD bD (D p bD > rt rt cd rt >CO >5 rt rt cd i C P o d ra m cd us g IS '<0 tok t> > ^COKOiCO ^ ^ 143 l/ fPCPtP O 43 rt P o p T-JP cd cd P P P rt cd rt bo oj p CD rt rt rt 43 rt cd cd oj rt p cd rt S3 •H *o •H P O »H V rt cd cd ca cd p bO rt rt n ra rt QJ cd 6 ra rt -cd rt OJ OJ 43 -H P o Ds; ra rt rt S3 rt rt o Ds: cd co c— co en opwro3>tj ra •H *H ^3 Fh rt P 43 -H o n ra ra na ra o nt -p rt ti cn o nt p-pbCE-prarara-H o rarara 23 <-p-pp « -h •h ra ra ps s « h ra o ra m ^ prarai i- i cp Efflmra HrtNHHHPtO^PraSl ra ra ra C ra E ' p! ra ra > >\ »ra »ra o p ra ra ra ra p! o o\ ra o b c > ra ra o ra ra m e •h ra ra Cd Pt Pl ra m fc> pi tsi Ph tsa pi tsa O T-3crt co co Fh co o v cši»cši o 61 - KAZALO k imeniku 400 zemljepisnih imen Sheri’ah 62 - C 63 Ceylon Ceylan Ceylon 64 F 64 S 64 E,D,I /The/Channel 289or Checoeslovaquia72S Chile Chili China Chine Chipre Chur Chypre Ciclades Cicladi Ciklady Čile Cina 73 S,D,or 73E, F 173 E,S,D 173 F 68 S 67 D,Sn 68 F 172 S 172 I 172 R 73 I 173 I Cjurih Claudia Clu j Coira Coire Cologne 398 R 69 I 69or 67 S, I 67 E, F 174 E, F Colombia 175 E,S,I,or Colombie 175 F Colonia 174 S,I Constance 176 E,F Constance lake 41 E E F S E F Constanza Copenaghen 176 S,I 177 I Cinquechiese 264 I Copenhague 177 E,F,S C&rcega 18o S Corea 178 E,S,I Coree 178 F Corfou 186 F Corfu 186 E Corfu 186 S 181 S,I l p l F 181 184 185 185 185 187 E,S,I 187 P 74or 136 S 136 E 136 F 136 I 67or 172 E,F 68 E Cracovia Cracovie Cracow Cremlino Creta Crete Crete Crimea Crimee Črna gora Croacia Croatia Croatie Croazia Cuera Cyclades Cyprus Czechoslovakia 72 E r c Canakkale .-§o or bogazi Cehi ja 71 R •l;jnij Vostok77 R lmacija 76 S •lmaci ja76R, or, Sn lmatia 76 E lrnatie 76 F lmatien 76 D lmazia 76 I 78 F 3 E F - 65 - G Galicija 111 R,or,Sn 112 R,Sn Galizia 111 I Galizien 111 D Galle 1?7 R Galles 385 I /Pays de/ Galies 385 P Gallizia 112 I Ginevra 399 I Giordania 154 I Giordano 153 I Giudea 155 I Glaris 117 P,S Glaro H7 I Glarus 117 E,R,D,or, Sn Goettingue 12o P Golf von Biskava 39 D Golfe de Gascogne 39F,or Gollandija 135 R Gonduras britanski j 55 R Gorice 118 P,S Goricija 118 R Gorizia 118 E,I,or Gorz 118 D Gotinga 12o S,I Gottingen 12o E,D,or, Sn Gran Bretagna 375 I Gran Bretana 375 S Grand Varadin 376 F Grande-Bretagne 375 P Graubjunden 121 P Graubunden 121 D Gruzija 124 R,or,Sn Guaiana Britannica54I Guaiane francesalo5 I Guascogna 113 I Guavana francesalo5 S Guayana inelesa 54 S Guinea espanola 339 S Guinea portoghesa 277 I Guinea portuguesa 277 S,or Guinea spagnuola339 I Guinee espagnole339 P 66 - I 67 - el-Muttahid el-’Arabijat394or Južna ja Afrikal59R K Kaapstad Kadiš Kahira Kair Kairo Kalimantan Kambodža Kambodscha Kamerun Kampuchea Kampuchea, Viet Nam Kanada /Der/Kanal Kanalzone Kanaren Kanarski e Kapstadt Karadeniz Karadeniz Karintija Karnten Karpaten Karpaty Karst Kaschmir Kashmer Kashmir 166 or 61 R 16o or 160 R 16o D, Sn 45 or 161 R,Sn 161 D 162 R,D,Sn 161 or La o 139 or 163 R,D,Sn 289 D 164 L 165 L ostrova 165 R 166 D v 75 or bogazi 47 or 179 R 179 D,or 167 D 167 R,or 183 E,F,R,D 17o D 17o E 17o or L Ra Aia Raba 125 I Lemberg 188 or,Sn Leopol 211 D Lituanie 198 F 211 S Lituania 198 S,I 68 - M - 69 - Magonza Fiaguncia Magyarorszag Mahren Mailand Mainz 216 I 216 S 215 or 235 D 229 D 216 D,or Maiorca Majne Majorca Ma jorque Makedoni ja 221 I 216 R 221 E 221 E 217R,or,Sn Malaisie 219 F Malaja Azija 218 R Malajzija 219 F Malasia 219 S Malaya 219 D Malesia 219 I Malin 2?o R Malinas 22o S Malines 22o F,I,Sn Mal j orka Mallaya Mallorca Manchuria Mjupjhen Mjunster Mocambique Moldau Moldavia Moldavie 221 R 219 E 221 S,D,or 222 E,S 239 R 24o R 237 or 23o D 23o E,S, I 23o F Moldavija 23o R,or,Sn Monaco 231 E,D,or /Principato di/ Monaco 231 I /Principaute de/ Monaco 231 F Monaco 231 S Monaco/di Baviera/ 239 I Monako 231 R,Sn Monblan 233 R Mongol Ard Uls 232 or Mongolia Interior253S Mongolia Interiore 253 I Mongolian People’s Republic 232 E Mar Cantabrico Mar Caspio Mar Egeo Mare lasnico Mare Egeo Mare Ionico Mar Jonico Mar Negro Mar Nero Maro c Marocco Marokko Marruecos Marseille Marseilles Marše j Marsella Marsiglia Miatterhorn 39 S,or 168 S 9o S 168 I 9o I 152 I,or 152 S 75 S 75 I 224 F 224 I 224 R,D 224 S 225 F,D,or 225 E 225 R 225 S 225 I ?26 E,R,D, or,Sn Maurice 227 F Mauricio 227 S Mauritius 227 E,D,or,Sn Maurizio 227 I Mongolie Interieure 253 E Mongolische Volksrepublik 232 D Monguljskaja narodnaja respublika 232 R Mon-Senij 234 R Montblanc 233 E,D Mont-Blanc 233 F,or, Sn Mont Ceniš 234 E,F,D,or Sn Mont Cervin Monte Bianco Monte Blanco Montenegro Montenegro Morava Moravia Moravie Moravi ja Morocco 2?6 E 233 I 233 S 74 E, S, D, I 74 F 235 or 235 E,S, I 235 F 235 R 224 E N Mediterranean329 E Medio Oriente 328 S,I Mediterranee 329 F Mediterraneo 329 I Mediterr4neo 329 S Mediterranium3291at. Mehiko 228 R Mejico 228 S Meksika 228 R Melayu 219 or MPr Paspiennel68 F Mer Egee 9o F Mer Ionienne 152 F Mer Noire 75 F Mer Thyrrenienne 356 F Messico 228 I Meuse 213 E,F,or Miexico 228 S,D, or Mexique 228 F Middle East328E,or Milan 229 E,F,R,Sn Milano 229 S,I,or Misr 91 or Mittelmeer 329 D Mittlerer °sten 328 D Mosa Mosca Moscow Moscu Mosel Mosela Moselle Moskau 213 S,I 236 I 236 E,F 236 S 238 D,or 238 S,I 238 E,F 236 D Moskva 236 R,or,Sn Moyen Orient 328 F Mozelj 238 R Mozambico 237 I Mozambik237 R,D,Sn Mozambique237E,F,S Mlinchen 239D,or,Sn Munich 239 E,F,S Munster 24o E,F Munster 24 o S Munster 24o D,or,3n Munstera 24o I Nagys?eben Nagyvarad Naher Osten Nancica Nancy Nanjing Nankin Nankin Nanking Nankino Nansi 241 242 3o9 R 376 E 4o D " 241 I E,F,Sor 242 or 242 R,R 242 S E,D,'Sn 242 I 241 R Nejmagen Netherlands Neuchatel 246 Neue Hebriden Neuenburg Neuseeland Neuvork Nevsatelj New Hebrides New York247 E,R 249 R ?5o E E,F,S, I or,Sn 256 D 246 D 254 D 247 D 246 R 256 E,or »or, Sn Nimeguen Nimwegen Nippon Niza Nizza Niznaja Saksonija Nju-Iork Njurnberg Nordrhein Westfalen 249 E 294 D 149 or 248 S 248 D,I 325 R 247 R 257 R 3o7 D,or - 7o - Nanzig Naples Naples N&poles Napoli Neapel Neapolj Near Bast Nederland Noruega Norvega Norvegia Norvegija Norway Norwegen Nouvelle Nouvelles Hebrides 241 D 244 E 244 F 244 S 244 I, or 244 D 244 R 4o E 25 o or 252 S 252 F 252 I 252 R 252 E 252 D Zelande254 F 256 F New Zeeland 254 E,or Nicca 248 R Nice 248 E,F, or Niderlandy 25o R Niederlande 2o5 D Niedersachen 325 E, or Nijmegen 249 or, Sn Nimega 249 S,I Nimegue 249 F Nouvelle Zemble 255 F Nova Zembla 255 E Novaja Semlja 255 D Novaja Zelandija 254 R Novaja Zemlja255 R,orSn Nova York 247 I Nova Zelanda 254 I Norge 252 or Norimburga 257 I Normandia 251 j Normandia 251 s Normandie251F, D,or Normandija251F,Sn Nornandy 251 E North Rhine- Westfalia 3o7 E Novi Ebridi 256 I Novy Gebridi256 R Nueva York 247 S Nueva Zembla255 S Nueves Hebridas 256 S Nuremberg257 E,S,F Niirnberg 257 D,or,Sn 0 Ober Volta 119 D Objedingnnaja Arabskaja Respublika 394 R Obor Mongol Zizhiau 253 or Ocean Indien 138 F Oceano Indiano 138 I Oceano Indico 138 S Ognennaja Zemlja258 R Olanda 135 I Oman Contentaaizo 273 S 'Oman es Sullj. 273 or Oman Ouietato 273 I Oradea Mare376 S,I, or Orad ja 376 R Prcades 259 F Orcades 259 S /Isole/ Orcadi 259 I Orkadische Inseln 259 B Orkney Islands 259 E,or Orkejskie ostrova 259 R Bsterreich 23 D,or Ostpreussen383 bor Ostrova Admirateljstva 5 R 'Ostrova Fidži99 R Ouzbedie 371 P P /Oceano/Pacifico 26oI Pacifico 26o S Pacific /Ocean/26oEor Pacifique/0cean/26o F Padova 262 I,or, Sn Padua 262 E,S, D Paduja 262 R Paese del Baschi 3o I Paesi Bassi Paises Bajos Palatinado Palatinat Palatinate Palatinato Parigi Pariš 25 o I 25o S 269 S 269 F,/sn/ 269 E 269 I 263 I Pariš Pariz Pays-Bas Pomerania Pomeranie Pommern 263 S,F,D, or 263 S 263 R 25o F 274 E,S, I 274 F 274 B, or 71 Q el Quds 151 or R Ratien 285 D.or Ratisbon 283 E Ratisbona 284 S Ratlsbonne 284 F RDA 243 F,S RDG 243 I Regensburg 283 R, D,or, Sn Regensburgo 283 I Region de la Sarre 278 F Rejn 284 R Rejnskaja oblast 275 R Renanie 275 S,I Renanie Septentri- onal-Westfalia 3o7 S Renania SettentriT onale Vestfalija 3o7 I Reno 284 I Repubblica Araba Unita 394 I Repubblica Dominicana 81 I Repubblica Popola- re Mongolese 232 I Roma 286 S,I,or Romania 29o E Romaina 29o or Rome 286 E, F Romynija 29o R Ronr> , 287 R Republica araba unida 394 S Reottblica 81 S, or Dominicana Republica popular mongolica 232 S Republiaue arabe unie 294 F Republique Dominicaine 81 F Republiaue populaire de Mongolie' 232 F Renubliaue Sud-Aricaine 159 F Retia 285 S Retija 285 R,Sn Reval 347 F,S Revel 347 E Revelj 347 R Rezia 285 I RFA 396 E, S RFG 396 I Rhaetia 285 E Rhein 284 Dor Rossija 292 R,or Roumanie 29o F Riigen 291 E, E, or Rugen 291 F, S Rumania 29o S,I Rumanien 29o D Rusia 292 S Rheinland Rhenanie Rhenanie du N Westphalie Rhetie Rhin Rhine Rhineland Rhodes Rhodos Rhone Rh6ne Rim Rin Rjugen Roano Rodano Rodano Rodas Rodi Rodos Rodos Rom Rusia blanca Russia Russia bianca Russi e Russland Ryssel 275 D,or 275 F ord- 275 F 285 F 284 F 284 E 275 E 288 E, F 288 D 287 E,D 287 F, or 286 F, Sn 284 S 291 R 291 T 287 I 287 S 28« S 288 I 288 R,Sn 288 or 286 D 32 S 292 E, I 32 I 292 F 292 D 197 D Saar 278 F Sankt-Gotthard 296 D Schwaben 343 D,or 72 - Shkod&r Shpuipftri Sibiria Siberie Sibirien Sibirj 314or 7 or 31o E,S,I 31o F 31o D 31o R Smyrne , Soedinennye Staty Ameriki Soletta Soleure 32o F Sibirj/skoe/ 31o or Sibiu 3o9 E,F,S,I,or Sicilija 311 S,I,or Sicile 311 F Sicilija 311 R,Sn Sicilv 311 E Siebenbiirgen 3o5 D Silesia 337 E,S,I Silesie 337 F Silezija 337 R Simplon 312 E,F,R,E, or, Sn 395 R 321 I 321 E,F,S Solothurn 321 D,or, Sn Solunj 322 R Souabe_ 3^3 F Souriye 313 or South Africa 159 E South-vvest Africa 157 E Sovetskij Sojuz323 R,or St.Gothard 296 E, or Stiria 341 I Stoccarda 333 I Stoccolma 33o I Stockholm 33o E,F,D Sn,or Stokgoljm 33o R Simplon Siria Siri ja Siviglia Sizilien Skandinavia Skandinavien 312 S 313 S 313 R,Sn 3o8 I 311 D 315 or 315 D Skandinavija 315 R,Sn Skutari 314 g Snrea Soviet Union Sowietunion Spagna Spain Špani en Soanisch Guine Spanish Guinea Speier Spira Snire Spitsbergen Spitzberg Spitzbergen Spitzberghi 323 E 323 D 338 I 338 E 338 D 339 D 339 E 3?4 E,D,or,Sn 324 I 324 F 34o E,or 34o S 34o D,F 34o I 326 I Strasbourg332 F,or,Sn Strasbur 332 R Strasburg 332 E Strasburgo 332 I Strassburg 332 E,or Stuhlweissenburg33l 1) Stuttgart 333 E,F,D or ,Sn Styria 341 E Styrie 341 E Sud-Africa 159 1 Siidafrika 159 E Sudoeste Africano 157 S Sud-Oest Africain 157 ? Sudovest Africano 1.57 I -f-ri ka 157 E 73 - T Taehan Tage Tago Tagus Tajo 3^ Tallin Taliino Tallin Tamesis Tamigi Tamise 352 P Tanger 348 F,D,Sn Tanger 348 S Tangeri 348 I Tangier 348 E Tanja 348 or Tanzer 348 R Taranto349 E,R,I,or Tarent 349 D,Sn Tarente 349 E Tarento 349 S Tartu 35o E,R,S,I, or ,Sn Tchecoslovaauie72 F Techeran Tegeran Teheran Teheran Teherano Tehran 351 D 351 R 351 S 351 F 351 I 351 E,or The Hague Themse t _ Thessalonike Thrace Thracia Thrake Thrazien Thurgau Thurgovie Thuringe Thuringen Thuringia Tiber Tiber Tibr Tibre Ticino Tierra del Fuego Tihi j Okean 125 E 3 32: >2 D > Or 361 F 361 E 361 or 361 D 354 E,D,or 354 F 37o F 37o D,or 37o E 355 E,D 355 S 355 R 355 F 353 E,I,or 358 E,S,or 26o F Tobkana 358 R,D,Sn Toulouse359E, F,D,or Tounišia 367 or Tours36o E,F,D,or,Sn Tracia 361 S,I Transilvania 3o5 S,I,or Transylvania 3o5 E Transylvanie 3.o5 F Trent 3'62 E Trente 362 F Trentin 363 F Trentine 363 E Trentino363R,S,I,or Trento 362R,S,I,or Trient Trientinum Treveri Treveris Treves 362 D 363 D 364 I 364 S 364 E - 74 - ™unesien 367 D U U31.is 385 R Ungarn 215 D Ungheria 215 I Union Sovietique 323 F Union Sovietica323S Union Sudafricana 159 S Unione Sovietica 323 I United Arab Republic 394 E United States of America 395 E,or Upner Volta 119 E Urdunnijah 153 or URSS Usbekistan Usbekistan Usbekistano US?R UzUekistan371 397 F,S,I 371 D 371 S 371 I 397 E, D E,R,or,Sn V Volta Superiorll9 S - 75 w feadt 384 D,or,Sn feles 385 E,D,or, Sn fellis 386 D,or, Sn Warsaw 373 E tfarschau 373 D Warszawa 373 or Weichsel 379 D tfeissrussland 32 D Westfalen 378 D,or Westfalia Westindien West Indies Westirian West Irian Westphalie Vestpreussen West Prussia 378 E White Russia 32 E 39o D Wien 87 D, or 390 E Wisia 379or 392 D Worms 387 E,F,S,D,or 392 E Wroclaw 382 E,F,S,I 378 F Wrociaw 382 or 391 D,or Wurtzbourg 388 F 391 E Wurtzburgo 388 S Wurzburg 388 E,I),or,Sn X Xeres 132 E Xeres 13? F Y Yahudiya Ierushalayim Ypern 155 or Ypres 389 E,F,S,I,Sn Yugoeslavia. 151 or Yougoslavie 156 F Yugoslavia 389 D 156 S 156 E Z Zaljcburg 294 R Zanadnaja Prussija 391 R Zapadnyj Irian 392 R Zaragoza 393 E,R,S,or Zelendia Nueva 254 S Zhong guo 173 or Zoloturn 321 R Zona del Canal 164 S Zona del Canale 164 I Zona kanalskaja 164 R Z Ženeva 399 R,Sn