MED TOERIJO IN PRAKSO Komunikacija pri otroku z motnjo v duševnem razvoju Aleksandra P. Hočevar, vzgojiteljica, Vrtec Litija K pisanju tega članka me je predvsem navdihnilo dejstvo, da se kot vzgojiteljica tudi sama vsakoletno srečujem s podobnimi težavami. Znano je, da otrok, ki ima težave na govorno-jezik- ovnem področju, doživlja poseben stres in nelagodje, če ne more vzpostaviti ustreznega stika s soljudmi v skladu s svojimi sposobnostmi oziroma če ne more izražati svojih želja, občutkov in svojih sposobnosti. Takšne težke motnje v govorno-jezikovni komunikaciji so značilna posled- ica motenj delovanja centralnega živčnega sistema, ki nastanejo zaradi poškodbe ali bolezni možganov. Nastanejo lahko v obdobju pred razvojem govora ali pa prizadenejo človeka, ki je že imel razvit govor, na primer po hudi možganski poškodbi in podobno. Uvod Komunikacijske pomanjkljivosti oseb s posebnimi Opredelitve motnje v duševnem razvoju so se potrebami so: skozi leta spreminjale. V svoji najnovejši oprede- • težave s skupnim opazovanjem, litvi, ki jo je izdal AAIDD (American Association • omejene sposobnosti za raziskovanje, on Intellectual and Developmental Disabilites), • omejene govorno-jezikovne izkušnje, so motnjo v duševnem razvoju označili kot po- • ne učijo se moči komuniciranja, membno omejitev v posameznikovem kognitiv- • pasivna vloga, nem funkcioniranju. (AAIDD 2013) • drugačna pričakovanja, • različen vzorec komunikacije. Otroci z motnjami v duševnem razvoju imajo po- membno znižano splošno intelektualno raven/ 2 Nadomestna komunikacija funkcioniranje, vključno z znižanimi sposobnost- Nadomestna komunikacija je način komunikaci- mi učenja, sklepanja in reševanja problemskih je, ki jo uporabljajo osebe, ki nadomeščajo govor- okoliščin ter znižanimi sposobnostmi abstrak- no-jezikovno komunikacijo. Podporna komunika- tnega mišljenja in presojanja. Motnje v dušev- cija pa je le dopolnilo ali dodatek, ki komunikacijo nem razvoju se lahko pojavljajo skupaj z drugimi podkrepi. (Žgur 2011) razvojnimi motnjami. Stopnjo motnje se ne defi- nira le na osnovi skupnega IQ rezultata, temveč Kot nadomestna in podporna komunikacija se na osnovni ugotovljenih prilagoditvenih funkcij. pri otrocih z motnjami v duševnem razvoju upo- Glede na stopnjo motnje v duševnem razvoju lo- rabljata predvsem dve: PECS (Picture Exchange čimo otroke z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo Communication System) in KPK (komunikacija, v duševnem razvoju. podprta s kretnjami). 1 Komunikacija 2.1 PECS komunikacija PECS sta leta 1985 razvila Lori Frost in Andrew 1.1 Pomen komunikacije Bondy. Sistem je nastal predvsem kot odziv na te- Komunikacija je kompleksen in mnogovrsten žavo, kako učinkovito uporabiti različne programe proces pretoka informacij. Poznamo besedno in poučevanja komunikacije pri majhnih otrocih z nebesedno komuniciranje. Pri besedni komuni- avtizmom. PECS so izvorno razvili za rabo s pred- kaciji ločimo denotacijo, konotacijo, sintakso in šolskimi otroki z MAS (motnjo avtističnega spek- fonetiko. tra) in drugimi motnjami socialne komunikacije, ki niso imeli nobenega funkcionalnega ali social- Nebesedno komunikacijo predstavlja kinesteti- no sprejetega govora. ka, dotik, fiziološka reakcija, komuniciranje preko uporabe predmetnega okolja, uporaba barv in PECS so do zdaj poučevali na tisoče otrok po celem nenazadnje molk kot komunikacija. Otrok v prvih svetu, v krogu družine ali v izobraževalnih ustano- dveh letih razvoja pridobiva motorične sposob- vah. PECS je sistem komunikacije z izmenjavo slik nosti, čustvene sposobnosti in intelektualne spo- in predstavlja alternativo v komunikaciji za osebe, sobnosti. kjer govor ni razvit oziroma ne zajema funkcije ko- 6 Didakta munikacije. Z izmenjavo slikovnih simbolov otroci različne zbirke »preprostejših kretenj«. S kretnjami z motnjami govora zmorejo izražati svoje potrebe, podprta komunikacija se je še posebej izkazala kot želje, interese, zanimanja in občutenja. podpora pri učenju jezika in pri predgovornem spodbujanju otrok z Downovim sindromom (Pla- Na začetku poučevanja in izvajanja metode PECS ninšek in Kosmatin 2014). sta potrebni dve osebi. Otroka se sprva spozna s slikovnimi simboli in se ga nauči, da slikovno gra- Kretnje so se zelo dobro izkazale pri zgodnjem divo prične uporabljati za to, da pove, katero stvar spodbujanju otrok, ki imajo oviran jezikovni razvoj, želi, potrebuje. Spekter uporabe simbolov se nato saj sočasno ponujajo bežne zaporedne strukture postopoma razširi na zelo različna področja. Ob glasovnega jezika in vizualne prostorske strukture tem se ves čas vzpodbuja tudi otrokov govor (Wil- ter s tem povezano lažje razumevanje jezika. Poleg ken 2012). tega je motorična vloga kretenj pomoč pri pomnje- nju. Pri različnih študijah se je izkazalo, da kretnje 2.2 KPK ali komunikacija, podprta s kretnjami ne izboljšujejo le komunikacije, ampak spodbujajo KPK ali komunikacija, podprta s kretnjami, je ena tudi številne jezikovne dosežke. Kretnje omogočajo izmed metod podporne in nadomestne komuni- kognitivno predelavo, shranjevanje izkušenj, tvorje- kacije. To vrsto podporne komunikacije je razvila nje kategorij ter nudijo za primerjavo in s pomenom prof. dr. Etta Wilken na Inštitutu za specialno pe- povezane ocene jezikovnih simbolov. Tako lahko s dagogiko pri univerzi v Hannovru (Planinšek in Ko- kretnjami povečamo obseg besednega zaklada in smatin 2014). reorganizacijo znanja nadrejenih pojmov, primer- jav, razmerij, saj tako bistvene funkcije jezika niso Metodo KPK je razvila za otroke s posebnimi teža- vezane na besedni jezik, ampak na razmejene ko- vami pri učenju jezika. Pri tem gre za kretnje, ki jih munikacijske sisteme. S kretnjami se lahko izboljša lahko uporabljajo osebe s posebnimi potrebami, šibek kratkoročni spomin in okrnjeno slušno razlo- ki nimajo glasovnega jezika, ter tisti, ki že govori- čevanje. Izboljša se lahko pomnjenje besed, saj kre- jo, govor pa dopolnjujejo s kretnjami (Planinšek in tnje zajemajo tako vidno kot taktilno zaznavanje. Z Kosmatin 2014). jezikom kretenj so povezani strukturni elementi, ki so skladni z besednim jezikom in tako spodbujajo Učenje govora po metodi KPK temelji na kretnjah, splošni jezikovni razvoj. Kretnje, ki jih predstavimo ki so človeku najbolj lastne. Za delo z negovorečimi otroku, morajo biti zanj smiselne ter mora v njih osebami z motnjami v duševnem razvoju so razvili prepoznati pomen (Destovnik in Tašič 2011). 7 Didakta MED TOERIJO IN PRAKSO Metodo KPK začnemo uvajati šele takrat, ko je dodaten medij (sličico), ki pa ob dnevnih rutinah otrok zmožen z vedenjem pokazati sposobnost ni vedno pri roki, zato smo se poslužili uporabe skupne vezave pozornosti na osebe in na stvari ter posebnih albumov z vstavljenimi sličicami. Dobra odgovoriti s pogledom, ko mu oseba nekaj poka- stran PECS se je v našem primeru, ko je bil govor- že. KPK sistem sestavljajo karte, iz katerih se odra- no-slušno prizadet samo en otrok, pokazala tudi v sli naučijo kretenj in jih posredujejo otroku. Poleg tem, da so tudi ostali otroci poznali sličice in se jim kartic s kretnjami vsebuje KPK sistem še kartice ni bilo potrebno učiti dodatnih kretenj. s slikami in besedami. Kartice lahko vložimo v al- bum in jih uporabljamo za ponovitev že znanih Poudariti bi želela še to, da samo učenje zahte- kretenj (Juršič 2012). va veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti. Veli- ko motivacije tako na strani otroka kot na strani Pri tem načinu komunikacije na začetku niso vse vzgojitelja. besede podprte s kretnjami. Začnemo s posame- znimi kretnjami, ki so za otroka posebej pomemb- ne oz. so v skladu z njegovimi potrebami. Te kre- Literatura American Association on Intellectual and Developmental Disabili- tnje vedno podpremo in povežemo z izgovorjeno ties (2013). Pridobljeno na spletni stani http://aaidd.org/intellectual- besedo. Kretnje lahko dodajamo in širimo preko -disability/definition, dne 15. 9. 2022. Destovnik, K. in Tasič, A. et.al. (2011): Usposabljanje strokovnih de- iger in vsakodnevnih aktivnosti. Tako so kretnje za lavcev za uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi otroka bolj motivirajoče. Pomembno je tudi, da pri potrebami v vzgojo in izobraževanje v letih 2008, 2009, 2010 in 2011. Ljubljana: SOUS - Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s po- izvedbi giba vodimo otrokove roke (Wilken 2012). sebnimi potrebami v Republiki Sloveniji. Grča-Planinšek, S. in Kosmatin, M. (2014): Nadomestna komuni- kacija 1. Delovni zvezek: prilagojeni izobraževalni program z nižjim Zaključek izobrazbenim standardom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za Vsaka stvar v življenju ima prednosti in slabosti. In šolstvo. Grubešič, S. (2014): Posebni program vzgoje in izobraževanja. Mi- tako ima slabosti oz. ovire tudi KPK sistem. Slabost nistrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zavod RS za šolstvo. je v tem, da kretnje, razen tistih vsakdanjih, upo- Pridobljeno na spletni strani: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs. gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/poseb- rablja in razume le malo ljudi v otrokovem okolju. ni_program/Posebni_program_vzgoje_in_izob.pdf, dne 20.9. 2022. Prav tako pa se kot ovira v KPK sistemu kaže pri Jurišić, B.D. (2012): Podporna in nadomestna komunikacija je za nekatere med nami edina možnost. V Naš zbornik: glasilo Zveze gibalno oviranih otrocih, saj zaradi gibalne ovira- društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije ISSN: 0350-655X. nosti kretenj ne morejo izvajati. Letn. 45, št. 2 (2012), str. 3–15. Wilken, E. (2012): Jezikovno spodbujanje otrok z Downovim sindro- mom: z izčrpnim prikazom KPK sistema - s kretnjami podprte ko- Glede na to, da smo v našem oddelku preizkusili munikacije. Ljubljana: Sekcija za Downov sindrom pri Društvu Soži- tje: Pedagoška fakulteta. tako PECS kot tudi KPK metodo, lahko skoraj z go- Žgur, E. et.al. (2014): Navodila za gibalno ovirane učence z motnjo tovostjo trdim, da se pri mlajših otrocih bolje ob- v duševnem razvoju v posebnem programu vzgoje in izobraževa- nja Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod nese PECS metoda, saj lažje komunicirajo preko RS za šolstvo. Pridobljeno na spletni strani: http://www.mizs.gov.si/ sličic kot s kretnjami. Slaba stran PECS metode je, fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/ programi/posebni_program/Nav_gibalno_ovirani_ motnje_dusev- da je za komunikacijo vedno potrebno uporabljati ni_razvoj.pdf, dne 20.9. 2022. 8 Didakta