2G0. številka.
Ljubljana, petek 13. novembra.
VIL leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemdi pone<1p!jke in dnev« po praznikih, ter veija po pusti prejeman, za avstro-ogerske dežele z* celo loto 16 golti., za pol leta 8 gold. ta ootrt leta 4 gold. — Zi Ljubljano brez pošiljanja ua dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., sa en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ta za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-stopne petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotel Evropa". Opravništvo, na katero naj ne blagovolijo pošilja'i naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
k izrednemu občnemu zboru
delničarjev delniškega društva „Narodne tiskarne"
na dan 9!>. novembra l*Tt popoludne ob 4. uri v prostorih „Narodne tiskarne"
v Tavčarjevi hiši v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Prodaja mariborske tiskarne.
2. Dopolnilna volitev v upravni odbor.
3. Nasvet zavoljo časopisa „Slovenski Narod".
Vse delničarje vabi k ndeleženju
Upvavilni odbor.
§. 16. društvenih pravil se glasi:   Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico, oziroma začasni list vsaj pet dni pred občnim zborom v društveno blagajnico vložiti.
0 vseslovanski solidarnosti
prinaša „ Politik u od 10. t. m. sledeči uvodni Članek:
Svetovne dogodjaje naše dobe je obvladala velikanska ideja, ki budi posamezne k novim činom naprej ali pa kakor braneč genij, odbija napade protivnikove. Namen v obeh slučajih je isti: svetlobe in vzdnba dati bitnosti narodov in njihovemu razvitku. Ideja narodnosti se je v m »kej meri z močjo svoje ofenzive, kakor obramba v defenzivi obistinila. — V imenu narodnostne ideje ste se Italija in Nemčija prerodih iz zemljepisnega pojma do zedinjene državne celote a bal ta narodnostna ideja je, katero potlačovani narodi v obrambo svoje eksistence kličejo na pomaganje.
Avstrijsko cesarstvo, ki ima omejeno od mogočnih ofenzivnih narodnih držav, mnogo malih narodnostij v svojoj sredi, je po na-ravnej pologi in pred vsem vsled nastajajočih dogodjajev poklicano, Čuvati te narodnosti.
V tem slučaji je poroštvo za obstanek Avstrije. Tod i cesarska država do sedaj sij bila kos tej nalogi v onej meri, kakor to zahteva njen proveli in interesi n..rodov a posebno vsled konštitucijonalnih posku-jšajev poslednjih let se nij posrečilo najti ono vladno sistemo, ki podaje vsem narodom enaka prava. Dve narodnost: , ki imati enake zasluge o prestol in vladarja, enake duševne ziuožuosti in moči, ste v prvej vrsti tu, ter hočete druge svojim nameram podjarmiti.
Ko je bila država primorana vsled raznoterih okoliščin prepustiti Nemcem in Ma-gjaroni vladne vajeti, naročila jim je tudi, da so poleg nju vse druge narodnosti enakopravne. Vladajoči dve narodnosti ste vedeli, da niti fizično, niti moralično ne ztno-
reti vodstva v državnih zadevah, ter ste pripadajoče si postavljenje ukrepih in tudi le tako  na račun diuzili narodnostij. —
Idealna enakopravnost je zadobila pri izvrševanji vso drago, jako pokvarjeno podobo in v dve strani razdeljena narodna hegemonija je bila postavljena za geslo državnih interesov v krepilo ^vladajočih" in v skrajšanje in potlačovanje ostalih narodov. —
V tem smislu delajo in nadaljujejo Mag-jari sć zimnično marljivostjo naroda, ki se v sredi mej evropsko naroduostno družino čnti tujega, brez sorodnikov, odkazan le na svoje pohlevne i male moči, trese o svoj obstanek, narodno deželukrožje razš.rjati menč na vse možne načine, ka bi se le rešili.
Nemška stranka, ki obvlada drugo polovico cesarstva, nij druzega, nego vsled raz mer baš tej stranki ugodnih in porojena iz naročja zloglasnih prusko-nemških uacijuual-nih liberalcev, katerim je liberalizem le plaŠČ, narodnost le naniću in njim je dobro vsako sredstvo, ako le dosežejo svojo svrho.
Novo nemško cesarstvo ostalo je svojemu nasilnemu poklicu zvesto, ter preti na vse strani. V Avstriji izpoluujejo njegova povelj* ii' niski ustavaki, ki no smejo pozabiti, komu imajo zahvaliti svoj.» nadvlado.
Tej ofeuzivnej falangi „ad hoc" pobratenih Nemcev in Magjarov stoje znotraj mej, avstrijskega cesarstva, nasproti narodnosti, ki bi imajoč svoj cilj pied očmi in združeno, narodne napade lehko odbijale brez ti uda, ali pri vedntm rasporu in nesložuost«, naro-jajo protivuiku lehko delo«
Vendar so uže mali narodi začeli prihajati k izpoznanju, da s časoma postanejo na vsak način žertev okolo sebe hlastajočega narodnega sovražnika, ako se bodo morali v neravnem boji zana-iati na vlastno moč. Vnaj-novejšej dobi pokazalo se je pri dveh narodih,
ki sta to izprevidela, ter le v ožjej zvezi mej sorodnimi bra'i iš'-eta varstva in obrambe. To je slovenski narod in slovaški. Prvega hudo zatirajo Nemci, druzega Magjari. Slovenci so izrekli željo o ožjej zvezi s Hrvati in mej Slovaci se širi včst in prepričanje, ka videvajo v združenji s Čehi za svojo zelo a težko podjarmljeno narodnost rešitve in bodočnosti.
„Mi Slovenci, pravi slovensk list (Slovenski Narod, št. 248 v članku, ki ga so uže tudi „Tagespost" in drugi nemški listi obdelovali, Ur.) smo pripravljeni v prvi čas popustiti narečje naše v veliko- literarnih zadevah, ter se poprijeti h rva tsk o - srbskega narečja. V ta namen se moramo uže zdaj pripravljati". Omenjeni (naš, Ur.) list ob enem še pristavlja, da je ta ideja zedinjenja b Hrvati splošna mej Slovenci, ter živi v srcu naroda.
Nij tu treba razlagati, kako sprejemajo nenasitni velikogermanski grabljevci to idejo slovanske solidarnosti, ki jim dela veliko zapreko na potu do — Adrije. Narodno združeno J u go s 1 o va n s t v o ima izpolniti velik nalog, torej veseli vsacega Slovana, da vsaj vidi pripravljajoče korake, kajti protivnik! povseidi pridno delajo.
Še veliko več, nego N;mci zatirajo So-venec, ovirajo Magjari Slovake v njihovem obstanku, ker poslednjim se jako mudi. — Zatorej je pa tudi v tej vejej meri, sveta, uarodua dolžnost odliSnlh m ž, mej našimi vzhodnimi brati na S jvero-O/ersk -m, d i mislijo o rešitvi. Vsltd razpuščeuja slovaških gimnazij iu nado voljenja vsakega narodno-izobraževalnega zavoda, kažejo uedvomuo Magjari, da hote slovaški narodnosti podrezati glavne žile.
Razvidno je, da Slovaki, ki so odkazani na svoje lastne moči, nijso v stanu, postaviti se v bran madjarski surovosti, katero vrh
tega država podpira s vsemi sredstvi. Slednjega sami slovaški rodoljubi ne prikrivajo in vsled poslednjih magjarskih nasilnih činov pričelo se je širiti mej slovaškimi krogi prepriSanje, da Slovaki le v ožjej svezi z narodnimi brati Češkimi in v porabi duševnih zakladov, katere imamo m', najdejo svoj« rešenje.
Oglasili so se uže mej Slovaki uplivni glasi i vi, ki priporočajo Češko pismeno narečje, ter na ta način dnševno Živenje na Češkem hotć narediti za skupno imenje Slovakov, ki bi bilo baš pravo Bredstvo, da se rešijo pred magjarsko „kulturo". Kakor Čnjemo, bode vsled tega izhajal na Slovaškem političen list v Češkem jeziku pisan, začasno samo 3krat na teden.
R-iS je le malo razločka, ki je mej češkim in slovaškim narečjem in nerazumljivo je, zakaj uže ne obstoji en skupni pisemni jezik. — Razmere, ki so nzročile nesrečno razdvojbo, ne spadajo dendenes sem in mi le želimo, da bi delo onih mož, ki hote delovati v lit;rarno zopetno združenje s Češko mej Slovaki, imelo najboljši uspeb.
Čas je res za slovanske narode, da ožje sklenejo svoje vrste!
Politični razgled.
Notnaiije dežele
V Ljubljani 12. novembra iPtuni j.rki „Tagblatt" poroča, da je mej berlinskim in dunajskim ministerstvom vnanjega ostro dopisavanje in odpisavanje zarad tega, ker avstrijske sodnije, baje nijso vse storilo v Arnimovi aferi, kar je zahteval berlinski sod. (Znano bode, da je bil na Dunaji urednik „Presse" na pričanje pozvan, in v 1/ucu je imel biti nekov žurnalist Lang.) L^po to, Če se Avstrija mora uže zarad tacih reči od tuje države šolmoštrovati pnstiti.
Mej nemškimi &<ji>»,w»je<tvst»'is1ei§ni
nltramontanci je razpor nastal mej baronetn "NVeiss-S arkenfelsom in drugimi poslanci, ki mu   oČitajOj   da   v   državuem   zboru sanu molči,   ter  ga poživljajo naj mandat položi.
Beatrica.
(Novela.) II.
(Daljo.)
„Vi bi morali večkrat s;>rehijati sa", pravi S:nauges nekega dne svoji soprogi; „moja pokojna mati je vsak dan šla v vas in je uboge in bolnike obiskala in jim pomoč dajala. Pu«kusite tudi vi kaj takega! Prepričan sem, da vam bode to zelo koristilo".
„Ne", odgovori odločno Beatrica, „jaz ne Čutim nikacega poklica v sebi, da bi bila usmiljena sestra".
Scnanges nij odgovoril na bele, ne črne; po nekaterih dnevih jo je pa povabil, naj gre ž njim na sprehod. Debelo ga je markiza pogledala. „Kaj ne boste denes šli na lov?" vpraša ga nekako ironično.
„M slila sem, da ne morete živeti, ako vsak dan nekoliko zajcev, srn in ptic ne postreljate."
Senauges se posmehue. „Vsekako grem rad na lov, a vendar ne hodim vsak dan na lov, kakor vi mislite. Jaz hodim velikokrat s puško na rami na sprehod, toda ma-
V n Milje dr£HT«.
Tttrikt pokolj Črnogorcev v Podgo-rici se zdaj preiskuje in je generalni gover-ner iz Skadra poročal ▼ Carigrad, da je 32 osob kompromitiranih.
Is 11 trii f ti n.tk<>(f<t je zdaj izmej 508 volitev znanih 483. Mej temi spada 144 poslane iv k vladni desnici, a 110 k levici. Pri ožjih volitvah računa desnica še na 83 in levica na 40 glasov.
Poročalo se je te dai, da bode Napoleonov t.»ilu nže zaročil se z rusko prince-sinjo. Vse to n'j druzega nego bonapartis-tična reklamca za „uad^polnega" fanta v Woolwichn.
Don Karlo* je bil kakor se „Nord. Allg. Ztg." poroča ^res na Francoskem 7. t. m. a je zopet na Španjsko nazaj prestopil.
Iz Švajce  se  poroča, da je v bern skem kantonu pri volitvi velikih svetovalcev zmagala    protirimska   radikalna liberalna stranka  nasproti  ultramontancem, indepen-dentom in skrajnim radikalcem.
Iz Anffličawt9kefgn se poroča, da ie prvi minister D sraeligovoril 9. nov. pri obedu lord- majorja govor, v katerem je dejal, da je položaj Angleške ugoden, ker je delavski stan dobro preskrbljen, kakor v nobeni deželi, in je ta stan konservativen. Dalje je poudarjal ugodno stanje fiaancijalno in rasttče blagostanje v deželi. Na kontinentu se mu mir ne zdi gotov, vendar angleška vlada upa da imajo i druge vlade željo mir obraniti in bode Angleška v tem smislu svoj upliv porabila.
Dopis!.
Iz Oriiuižti 11. nov. |Izv. dop.j Piišedši z opet na kratko dobo v kraj moje ožje domovine, mogel bi mnogo pisati, in vendar še ne bi spisal vseh žalostnih prigo-deb, ki so se v nekaterih mesecih tukaj vršile. Vse te prigodbe me spominjajo na ba-konjsko šumo, kjer Be zarad surovosti prebivalstva in slabo podkovanih sodnijskih ob-lastij take grozne roparije godijo. Moj nazor, da se tudi v bakonskej okolici hujša dejanja ne godijo, kot pri nas, hočem s sledečim podkrepiti«
Uže štiri letine zaporedoma so našemu kmetu  mršavo   obrodile   in    kar    so mu
hikrat streljam na divjačino, ker navadno dolgo na obalih morja sedim, šumenje valov poslušam in o divite na ue'zmerni planjavi opazujem. To bi tudi vam rad pokazal, — mogoče, da bode to tudi vam tako dopadalo kakor meni.   Izvolite me spremiti!" —
Beatrica pošlje po klobuk in šal j, in na S.^nauževo roko naslonena koraka ž njim črez široko ravan proti morju. A ona ni i imela oči odprtih za ono velikansko poezijo narave, ki je bila v šumenji valov. Pogled na brezkončno morje jo je tako v srce zbodel, da jej tu bilo prestati, vzbudil jej je hrepenenje po lepši, prijaznejši deželi, kjer ljudje prebivajo, in po vzajemnem življenji j goreča Želja po sreči in zadovoljnosti jej je solze budila.
Ko sta potem dalje Časa na obalih morja molčeča stala in strme igrajoče valove opazovala, ki so se jima na skalovji pod nogami razbijali, vpraša jo Senanges : „No, ali nij to krasno ? Vsak dan lehko človek morje gleda in opazuje in nikdar ne nasiti oči j se spremenljivo krasoto njegovo".
„Ne", pravi Beatrica, „meni to morje ne dopada, ki je tako sivo in enolično, kakor moje življenje tukaj". Zadnje besede je tako tiho izgovorila, da jih Senanges nij mogel razumeti. — Oa nij ničesa odgovoril,
prinesle, večji del od tega se mu pokrade, in ogtanek marsikateremu še za davek ne zadostuje, kamorkoli za njegove krvave hišne potrebe. Vsled tega je materijelno stanje našega trudnega kmeta vedno slabše i a nezadovoljstvo mej prebivalci tem bolj raste, ker se mu nobena prit )žba pri dotičnih oblastih ne ozira.
Bratva se je komaj dovršila in kmet je s tem malim, kar je nabral napolnil sode in se podal na dom z nado da pri prvej priložnosti, kad tr kupec pride, svoj imetek proda; no žalibog! marsikateremu je letes ta namera spodletela, ker drugo ali tretjo noč po bratvi obropali so ga tatje in vzeli mnogemu, kar je imel. Ker se taka roparstva ne gode samo v enem vrhu in le nekaterim kmetom na škodo, nego po vseh vrhih in vsak pojedini posestnik je bil uže, če uže ne leton, pa gotovo nže prejšnje leto in še bode letos drugič obškodovan, če se od oblasti temu konec na stori, zavoljo tega, ker je tatvina po vsem okraji obča, vzlasti po vinorodć'ih hribih, ne morem nabrajati tukaj imena vseh obškodovanih. Vina je malo, pa vendar bi Ijirije, dasiravno je cena v razmeri tako pičle bratve, z?lo nizka, radi kmalu prodali, kar imajo, ino kupcev je malo. Temu je krivo nekaj narejeno vino, ker mnogi kupci menijo, da ga nže tudi kmet nmeteljno pnde'uje. Mnogo več, pa je ti faktor kriv, da pri nas še domači ljudje si življenja nijso v svesti. Kdor da vse te razbojstva nabroji, ki se pri nas v Rak dan Kpočinjajo. Kupec, kateri navadno denarje ■oboj nosi, nobeden dol^č mej niše hribe ne ide, nego rajši po svojih agentih kupuje, kateri pa našega kmeta navadno za tretjino cene goljufajo. Kraj, v katerem se Človeku po belem dnevu trebuh razreze, glava razbije itd., nij boljši od bakonjskega.
Mnogi ne bode verjel mojim besedam, pa vendar je tako in mi sami se ne čudimo, da je tako, ker javna oblast naših do 1-žnostij svestno in po redu ni izpolnil je.
a prvi—in zadnjikrat jo je deues na skupni sprehod povabil.
Par dni j kasneie je motila tihi mir na Senanževem gradu napovedana vizita. Sestrična markizova, katera se je pred kratkim omožila in se je sč soprogom na Angleškem naseliti hotela, pisala je, da bode po poroki na Angleško popotovala in pri tej priliki markiza in njegovo ljubo soprogo obiskala. Napoved tega obiskovanja jo Bea-trico nekoliko razveselila ; nikako nij od teh soprogovib žlahtnikov kako zabavo pričakovala, a vendar se bode saj za nekoliko časa, mislila si je, vsakdanje monotonno življenje spremenilo in predrngaČilo. Saj so oni vendar ljudje, in upala je, da bode po njih poizvedela, kaj se na kraljevem dvoru v Verzailjn godi. Bolj elegantno in čedno He je tist dsn oblekla, ko so nove goste pričakovali : vijolčasto, zelo nabrano krilo iz teške svile se je vilo okolo nježnega života, drage špice bo krile beli vrat in polni ratnici, na nakopičenih laseh se je zibala zala rožica in nježni ročici Bte držali dragoceno pihalo. Tako je stala na širocih stopnjicah poleg soproga, kateri jo skoraj niti pogledal nij. Naglo Je tekel Senanges kmaln potem po stopnjicah, da bi ljube goste dostojno sprejel, ki so se bili mej tem pripeljali.
Domače stvari.
— (Volilna komisija za trgovinsko zbornico) je imela včeraj pod predsedstvom g. v. Vesteneka prvo sejo. Kaj se je sklepalo, pred končanim uredovanjem že nijsmo zvedeli. — Nemškutarji si upanje delajo, da zmagajo, za to mi Slovenci ne bomo Brneli rok križem držati in zanašati se na ogromno večino, ki smo jo zadnjič imeli.
— (Zopet posojilnice.) Ker Slovenci v posameznih krajih posojilnic ne delajo, kakor smo mi v „Slovenskem Naroda" vedno priporočali, delajo pa nemškutarji. V Ptuju so uže začeli.
— (Prvi sneg) naletnje tu v Ljubljani, k:o uredovanje tega lista končujemo.
— (Nova cesta.) Mestni magistrat •obravnava s posestnikom hiše na St. Peters-kem predmestji, npri Urbasu" katero hoče nakupiti in demolirati, da se napravi cesta po kateri bi vozili z Dolenjskega za gradom do južne železnice.
— (Iz Celovca) se poroča, da je izginil GO letni brivec Neuman zapustivši svoji ženi testament v katerem pravi, da je življenja sit. Od tadaj se o njem nij ničesa slišalo.
Narodno-gospodarske stvari.
O deputaciji obrtnikov fužinskih in rudniških, katere so se udeležili vsi zastopniki večjih fužinskih in rtului-ških zavodov iz cele Avstrije one dni na Dunaji pri ministerstvu trgovine, financ in poljedelstva, poročamo le na krat-io: IV d vodstvom g. "VV. Gutmanna, lastnika rudnikov na premog seje predstavila deputaciju dotičnim pp. ministrom, ter izročivši natanjko gpisauo Bpomenico, izrazila je tudi ustmeno svoje težnje. Podvzetniki obrtniških zavodov fužinskih in rudniških v tej deputaciji zastopani, imajo svoje rudnike, jame in zavode v različnih deželah avstrijskih, ter se po vsej pravici morejo smatrarati za tolmače stiska in teženj celega obrta fužinskega in rudniškega po vsej monarhiji.
V nagovoru pri ministrih je poudarjala
„Moja sestričina Blanša in njen soprog grof Lantin" reče Senanges prišle goste soprogi predstavljajoč.
Izraz zadrege se je naselil na Baatričen obraz, ko je sestričino zagledala, kajti vso drugačno si jo je domišljevala. Ta bleda gospa z resnim, krotkim obrazom, na katerem nij bilo izvzemši velicih modrih oČij nič lepega; gospa, katere — rekel bi — puritanska obleka se jej je poleg njene dragocene skoraj smešna zdela, nij nikakor zadostovala podobi, katero si je bila nže poprcd Beatrica o njej v duhu naslikala. Osupnena je nekoliko pozdravljajoči!] besedij zamrmrala, katere pa nij gostinja niti slišati hotela. Po-prijela jo je za obe roki, jo nase povlekla in jej dolgo vedoželjno in vendar ljubeznjivo gledala v očesi. „Vi ste tedaj Enrikova soproga?" pravi z rahlim in sladkodonečim glasom, „bog vas blagoslovi, draga sestričina. Osrečite ga, kakor zasluži, in bodite zanaprej moja sestra, ker on mi je tako drag, kakor moj brat.
Marki poprime potem sestričino in jo poljubi. Okornost in ostrost je kot blisk izginila z njegovega obraza. Izraz njegovega lica, njegovo vedenje in ravnanje, sploh ves Senanges se je bil po prihodu svojih žlaht-nikov tako spremenil, da ga je markiza ne-
deputacija, da bo bili lastniki podvzetij, katera reprezentujejo, nže mnogokrat prisiljeni poslovanje in delovanje v svojih zavodih reducirati, delavce propuštati, in da bodo prej. nego ne, morali zopet v bodočnih mesecih nadaljevati v propuščanji delništva iz službe, ako bo tej važnej stroki obrtnije ne odpo-more in pomaga.
Na i izdatnejša sredstva, ki bi v pr^ej vrsti mogla pregnat' grozečo socijalno in narodno gospodarsko mizerijo, kot ae je deputacija izrazila so : energično zidanje vseh uže povoljenih železoičnib stavb na državne stroške, s principom državnih železnic. Kot se pripoveduje, je depntaciia v svojej zadevi poročala modro in vestno, ter so se res sprejeli le ti pogoji, ki morejo služiti daljšemu pogajanji za podlago. Gotovo je, da se bod^ zastopniki fužinskega in rudniškega obrta energično iu marljivo potezali, da dosežejo svoj namen, kateremu je treba uporabiti vsa sredstva! —
Ogerske železnice. Vlada ogerska namerava vsem mlajšim železnicam zvišati državno garancijo, da bi mogle čilejše v svo-iem delokrožji nadaljevati. V ta namen je nže obljubil minister komunikacije, železnic' „Košiee-B »humin" — 900.000 gld.
Bela vrana! Ogersko akcijsko društvo pivovarsko je ustanovilo v občnem zboru na vsako akcijo dividende — 50 gld.
vnem bolnim moč in zdravje brei lek* in brei stroškov po izvrstni
Rerolusciere An Banj
28 let nžo jo nij bolozni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodca, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, ncpre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjc, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diahet, trganje, slnijšanje, hiedičieo in preblajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzcrja, g. F. V. Ikmeka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Sborelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dćdć, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Hrehan a mnogo druzih imenitnih Otob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
hote v teku večera večkrat opazovala. Je-li to oni gospod, kateri je bil še vselej tako resen in tih, ki zdaj tamkaj pri kaminu pri grofinji Lantinovi sedi, in se tako vneto in živahno z njo razgovarja, mej tem, ko ga ona pazljivo posluša, in sem ter t je velike modre oči v B?atrico upira V . . . Grof Lan tin se je zelo trudil, da bi markizo zabaval j toda to svojo nalogo je tako slabo rešil, kajti nikakor nij mogel ključa živahnega razgovarjanja najti. Zanimivost govora gospe, ki je bila v samostanu odgojena in je na VersailJBkem dvoru prvikrat v tjavnost stopila, in gospoda, ki je bil trdovraten hnge-not in je vse drugo kot malenkost pripoznal kar nij k veri spadalo, bila je pri obeh zelo različna. Grohoja Lantinova je to takoj zapazila, ter je zategadelj občno razgovarjanje uvela. Govorili so potem skupno o zdajšnjem položaji Francoske in sicer tudi o naredbi postave za hugenote. Lantin opomni k temu: „Crni oblaki se zopet zbirajo nad glavami mojih verskih bratov, naši sovražniki imajo vedno več upliva na kralja, kateri je, da si lehkomiseln, prevzetovalon in napnhnjen, zelo pobožen. Vsak dan se ponavljajo proganjanja in zatiranja hugenotov, in dolgo ne bode trajalo, ko bodo hugenote posiloma v katoliško cerkev podili".
„To nij mogoče", zavrne ga Sjnanges,
Kratki izkaz iz S0.O0O spričevalov.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzcrjft,
Bonn, 10. jal. 1852. Revaleseiere Du Rarry v mnogih Blačajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in priži, dalje pri sesalnih in ohistnih boleznih, a t. ti. pri kamnju, pri prisadljivem a bolebnem draženji v »calni cevi, zaprtji, pri bolohnom bedenji v ohistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. "VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revaleseiere je »zdravila večletne i  nevarnostne prikazni,  trchuSnih  bolezni, zaprtja, bolne eutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila,  ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sboreland, ranoeclnik, 90. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina,
Berolin, C. maja 18r)d. Ponavljajo izrekam glede. Itevalescičrc du Harry vsestransko, najbolj«! spričevalo.
Dr. An gol ste i n, talni sanit. Bvetovalec. Spričeval«. St. 76.991, Obergimpern, (Bsđensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je ule bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabe Vaše Revalescičro du Barry po-1 ><>lii.nn i zdrav.
Viljem Uu rk art, ranoeclnik.
M on ton a, Istra.
Učinki RevslefClerc du Rurry so izvrstni. Fer d. ('lan sberger, c. kr. okr. zdravnik.
ot. 80.416. Oosp. F. V. IJeneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Maribora (Nemčija), piše v .13 e r 1 i n e r K 1 i n i s c h e W 0 c h e n s 0 h r 1 11" od 8. aprila 187-J to le: „Nikdar ne zahim, daje ozdravila enega moj (h otrok le takozvana „hVvalenta A ranica" (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno vec in več hujšalo, ter vedno hljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Uevalescierc gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
Št. 64*91.0. Markizo de Drehan, bolehale sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipobnndriji.
Ht. 7!».8l0. (Jospo vdovo Klonimovo, Diisseldorf, na dolgoletnem holehanji glavo in davljenji.
Sr. 7f».877. Flor. Kttllcrju, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, nfl pljučnem kašlji in holehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gabriels TcSnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajsko, na Bkorojtre/.nadejni prsni bolečini in pretresu čutiiic.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšuiiji.
St. 75.998. Barona Slgmo 10letne hramotc na rokah in nogah i t. d.
Revaldaoiere Je 1 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani bOkrat več na ceni, glede brane.
V plebastib pnSiCidi po pol funta 1 gold. 50 kr., ! font 2 gold. f>0 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 fun-■ov 10 gold., 12 funtov 20 poki, 21 funtov 36 gold., — Bovaleflciorei-Jliscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. In 4t gold. 50 kr. — Revr.lcnciero-Dhor.olatčo v praha In v ploščicah za 12 ta» 1 pold. 50 kr., 24 ta« 2 gold.
„vi protestant je Imate pismo, ki vas pred vernkim posilstvom čuva".
„Ono pismo", dostavi I^antin, „je toliko časa veljavno, dokler kralj hoče, — a takoj postane košček papi.ja brez veljave, ko hitro Be jezuvitom posreči kralja prepričati, da beseda krivovercu dana moža nikako ne veže".
„Kralj je sicer mnogim pregreham in napakam podvržen", nadaljuje Senanges, „toda vendar je mož iu se ne hode nikako od jezuvitov dal varati".
Lantin je zmajal z glavo, — „bog daj, da bi se jaz varal, a bojim se, da bode pri-hodujost moje mnenje uresničila. Več znamenj mi spričuje, da se za nas hugenote slabi časi bližajo, zategadelj zapustim domovino, da rešim sebe in soprogo pred nevihto, katera se ero-z France.sko razprostira".
„lvaj vraga", pravi S;nanges, „vi hočete krasno Francijo za vselej zapustiti in se v megleno-8ivi Augliji naseliti?"
„Da", reče Lant"n, „Anglija, domovina moje mat-jro, je zavetje, kjer smo vsak človek boga po svoje moliti".
rIu vi grofica", pristivi Ssnanges, nb:»8te vi tudi z lchkim srečm  domovino za vselej zapustili, — deželo, kjer je vaša zibelj stala in kjer črnijo sladki spomini mladih let?" (Dalje prih.)
50 kr., W ta s 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 Ur
10 gold., ir '<s88 Ul 80 gtdd., — za 576 tas 36 gold. — Prodajo: Barry du iiarrv * ('ump. na Du« nii|l, W »Utta< tli • --n. st 8, v LJubljnul Ed M a ur, v ( Tudot I rut j o 0' « a u zrn e v r, v fina kruli, n Div c liti i Frank, v * »lovci P. !t i rubac bcr, v I*oii*> Ludvik BI Ali ©r, v Mariboru F. K ole-tni k db M. Mor ', v BtaftUMI J. B 8tockhaub< r, ': .or v vseh DHNltib pri dobtib I« kurjih in Bpec u> '. trpove- radi rMOOJ ■ku h;š i*nio»nali .-tjit.
JL/UliajsiiB bonkft 12 novembra.
(Izvirno telegiafičuo poroči..
Enotni drž. dolg v bankovuh Enotni drž. dolg v srebru 1860 drž. pobojilo   .   . . Akcijo narodne banke Kreditne akcijo    .   . .
London ......
Napol........
C. k. cekini.....
Srebro ....      . .
70 £id. 10 kr
14 109 993 :,:!.') 110 8
K'5
50
75 40
20
Listki".
Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev.
T r v i h šest zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči hukvarji:
Tujci.
11. novembra:
ICvffog't*:   Kocdi, VVoidvogol Dunaja.
Pri Slonu: Otorč, Antoneli iz Reku. — Dornik iz Zagorja. — Ilalman iz Dunaja.
Pri 9I»11«I: Fisoher iz Dunaja. — Laknor iz Kočevja. — Nagolu iz Dunaja. — Selnvarzol iz Gradca. — Foitler iz Dunaja. — (iloboenik iz Železnikov.
Pri Zamor«! t   Milcr iz Zagorja
V Ljubljani: Janez Giontini; Jurij Lercbcr; Ign. pl. Kleinniavr & F. liainberg; Zeschko & Till; Otokar Klerr. — V Celovci: J. Leon; E. Liegel. — V Mariboru:  „Narodna tiskarna".  V Trstu: F.
II. Schimpf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Celji: Karel Sobar. — VPtuji: Vil. lilanke. — V Zagrebu:
Leopold ll.irl nun.
I. zvezek.
Stenografija, Bp. dr. Ribič. — Zivotopisje, sp. Rajč liož. — Prešern, Prešerin ali Presiren, Bp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Mathiaveili, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, »p. dr. Velestin. — Trstvo z grozdjem na Kuskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Čegava bode ? sp. J. Ogrhiec. — Narodni jezik in trgovina, spisal i. Haderlap .....       25 kr.
H. zvezek.
Ivan Erazem Tateubah. Izviren roman, Bpis. J. Jurčič......50 k r.
III. zvezek.
Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec — Na črni zemlji. Novela, spiBal J. Skalec        25 kr.
IV. zvezek.
Lepi dnevi. Spisal Paulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Uogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazok o izdaji sloveuskih narodnih pesiiij.  Spisal prof. dr. Krek    ....   25 kr.
V. zvezek.
Meta lloldenis. Roman, francoski Bpisal Viktor Cherbuliez, poBlovenil Davorin lloatnik   .   50 kr.
VI. zvezek.
kazen. Novela, francoski spisal H. Riviere, poslovenil Davorin Jlostmk. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski »pisal E. Labouiaye, poslovenil Darorin Jlotttnik .....25 kr.
o cr>
D     g g-
O t—• O c+
te S
-5* i* t:- &
* ]t* 3- -
<
I-
• INI<
oq
B
-i
co
t
ISI
5
o.
o cr
63
5 CD
i
Pri Dunajski razstavi 1. 1873 9 mcdaliji za napredek za 9 zvonov
s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Dunaji, razstavljenih.
Ces.
kralj.
g> |j ^ g; 5 G/   ^2*. m B d
1K    ~   —  B h-
žao
dvoma livarna za zvonove in metale
Ignacija Hilcerja & sinov
v Dunajskem Novem mestu (Ig-21.a,z Hilzer c3c Sol^zi. in "^T'Iean.er-ZSTeuLsta-d-t)
se priporoča za naročevanje
zvonov vsake teže in vsakega glasa,
ter tndi za vsake izdelke iz vlitega metala.
Za prej odločeni glas ali čisto harmonični akord naročenega zvonovja (več zvonov) se daje poroštvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali železja po najboljši in najnovejši šegi narejeni, tako da se veliki in težki zvonovi prav lehko gonijo, ker teko po zobcih na novo iznajden način; tudi so lehko presučejo, kedar koli treba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepši pojo.
Tudi se zvonovi tako uredijo, da so pri zvonenji vsi lepo vjemajo in kemblji drug za drugem v lepem redu bijejo. Za tako uređenje je iznašla ta livarna novo sistemo, po kateri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoniku en Bam človek v kakih urah po zelo priprosti napravi brez vseh stroškov tako urediti more, da Zvonovi enako, hitreje ali bolj počasi teko.
Naročila se i/gotovijajo natančno in po ceni.   Zarad plače so ugodni pogoji. (287—6)
£ Kar ta livarna <>l>*i<>ji, 33 let, je vlila 2930 vetjih zvonov, ki so tehtali 1280U centov. ^
D
)
ts -u jj rs
U   :i —
g O a
E " r r.
P M M m E — n —
g1! 1 -
■M
' C/2
5 S; s
5
Z/l
a, ---
*»« £ &
3 —-p B 5 B «• t S =
g. 1    <B »
t3-
? < c ?  « C- »
.Bi   —   —'
»i
■r
e n
5" C
fS -1
^: e h — — o
*>, m n *a
co &: -i rt ST £- C
'saj
rt =• m
--E1 g'
e i s S-g . s 5 ^ O..s
" - ST Si. £ o. cr «
fc? W rt
< «b -
< e
ttfL
5 "s* oq .
• T S
■* • 6=
.      j: rt S
=.i ti"
c a ~ 6:
^- • ćt b i  . rt
m
g* a 3
rt
_ 3 p) a
g<fcrP _ cr; " B S
S e P
Pa I
£ K iS - —
2. rt 73 «
n r   (5 s
e.8 e - 1-11
£ o 3 e
c "S e c
rt c^»r
CO g
g!
9     - »
C B *      '   15 S ? - • g (J ■» T T '   ~ j ■__
-
•i
—
IZ . -    « S
— 6i
g i §■
B * S
lxuatcij m za  -rtouitttvo odgovoren: Maks Armič.
Lamina m tisk „Narodne U.skurueu.