8
—   Presvitli cesar podaril je pogorelceni v Rakitniku 1000 gld. iz svoje zasebne blagajnice.
—   Osebne vesti. Mestni občinski svet ljubljanski imenoval je na mesto umrlega dr. Ambrožiča, gospoda dr. Jos. Derca mestnim zdravnikom. — Č. g. Ivan Cuderman, kapelan v Ribnici premeščen je v Kranjskogoro, č. g. Frančišek Verhovšek pa iz Kranjske gore v Ribnico.
—  Osebne vesti. V soboto 19. t. m. umrl je v Dunajskem Novomestu po kratki bolezni vrl slovenski narodnjak in podpiratelj vseh naših podjetij g. Franc Pozni k, inžener pri nižeavstrijskem namestništvu. Imel je komaj 42 let. Večna luč naj mu sveti. — V nedeljo 27. se je vršilo v Groriei posvečenje novega zadarskega nadškofa mons. R a j č e v i č a, kateri je bil nekdaj malo časa tudi profesor v goriškem bo-goslovskem semenišču (za pastirstvo.) Slovesnost   se  je   vršila
Novice.
v prestolni cerkvi   in bila sta   navzoča  tudi   škofa  tržaški  in
ljubljanski
—   Osebne vesti. Okrajni glavar v Voloski, Jettniar je imenovan namestniškini svetovalcem pri namestništvu tržaškem
—   Matica Slovenska. Prve dni decembra je razposlala Matica svoje knjige za 1. 1891. Knjig je troje, namreč: 1.) Letopis za leto 1891. — Uredil prof. Anton Bartel. 2*) Zgodovina „Novega Mesta". Sestavil prof. Ivan Vrhovec. 3.) Pegam in Lambergar; povest. Spisal dr. Fr. D. — Knjige obsegajo 55'/« tiskovnih pol. — Prva omenjenih knjig je v Matici leto za letom že običajna; je vedno jednake oblike in podobne sestave. — Namen njen je podati slovenskemu raz-umništvu iz raznovrstnih strok človeškega znanja primernega beiila. — Mnogovrstne korenite razprave, ki se v njej nahajajo, dosegajo ta namen prav lepo. Pisarniškemu poročilu na konci knjige povzamemo, da je imelo društvo v zadnjem letu 10.492 gld. 60 V« kr. dohodkov ter 7058 gld. 94 kr, stroškov, tedaj 3433 gld. 66'g kr. prebitka. — Društveno premoženje je znašalo koncem 1891. leta 53.824 gld. 211/« kr. in se je pomnožilo za 1915 gld. 68% kr. — Drustvenikov šteje Matica sedaj 2157 in sicer 6 častnih, 300 ustanovnih in 1851 letnih. Število raste lepo in dosledno od leta do leta ter se je v zadnjem desetletji skoro podvojilo. V drugi knjigi popisuje znani spretni pisatelj in zgodovinar, prof. Ivan Vrhovec, zgodovino ,,Novega Mesta". Tvarina je, akoravno zelo obširna, vendar lepo razpeljana in mikavno sestavljena. Knjiga bo izvestno dobro došla slovenskemu občinstvu sploh, posebej pa Novomeščanom, ki bodo gospodu pisatelju za njegov marljivi in vspešni trui prav hvaležni. — V tretji knjigi podaja nam znani izborni pisatelj v vseskozi dovršeni obliki in sestavi zgodovinsko povest iz XV. -stoletja. Naj nihče ne zamudi prebrati jo, gotovo mu ne bode žal. — Sploh tedaj lahko trdimo, da je Matica s svojimi zadnjimi knjigami društvenikom in slovenskemu občinstvu sploh prav dobro postregla Ne moremo si kaj, da ne bi o tej priliki opozarjali na društvo, ki resnično zasluži, da je podpirajo vedno širši krogi. Število udov je v primeri s številom slovenskega razumništva še vedno prenizko, sosebno po nekaterih krajih je še vedno premalo zanimanja. Društvu samemu pa kličemo: Le tako naprej !
—   Zadruga ljubljanskih gostilničarjev in kavar-narjev sklenila je, da se pismeno zahvali gosp. drž. poslancu Jos Kusarju, ker se je v državnem zbpru krepko potegnil za omejitev prodaje piva v steklenicah. Dalje je zadruga tudi sklenila prirediti pustno veselico, katere čisti dobiček se bo porabil v to, da se revnim vinogradnikom na Kranjskem kupijo ameriške trte.
—   Pri c. kr. merosodnem uradu v Ljubljani ura-duje se izvzemši nedeljo in praznike vsak dan od 9 — 12 ure dopoludne in 2 — 5 ure popoludne.
—   Slovensko učiteljsko društvo je imelo 28 t. m. svoj občni zbor, ki je bil mnogobrojno obiskan. Na dnevnem redu so bila običajna društvena poročila, volitev novega odbora in pa vrlo zanimivo predavanje gospoda mestnega učitelja Razingerja o  „pokončni pisavi".
—  Metriška mera je z novim letom 1892. vpeljana tudi v posestvene pole katastra. Izginila bodo sedaj orala in kvadratni snžnji, na njih mesto pa pridejo hektari, ari in kvadratni metri.
—   Komisija za pogozdovanje krasa na Kranjskem je imela 29. decembra svojo sejo. O ukrepih poročamo prihodnjič.
—   Odbor «Zveze slovenskih posojilnic» razposlal je več okrožnic v zvezi stoječim zavodom. V okrožnicah zvršuje ukrepe zadnjega zborovanja glede društvenega nadzorstva in formelne izjave zastran pristopa k »Zvezi4*. Opozarja se tudi, naj se puljska posojilnica podpira s hranilnimi vlogami.
—   Občinski svet mesta ljubljanskega j p. imel 20. decembra  t.   1.   gcjo,   v kateri   se  je   sklenilo  premeniti  nekoliko
pravila  mestne  hranilnice  ter   se je   vdobrii mestni proračun za 1.  1892.
—   Konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske ima v ponedeljek 4. t. m. svoj občni zbor v družbeni pisarni v Ljubljani, Salendrove ulice št.  3
—    Vrli koroški domoljub, kanonik Lambert E i n-spieler, dosedaj knezoškofijski kancelar v Celovci, je v tej službi nadomeščen z Nemcem Karolom Elslerjem. Tužna Koroška !
—  Deželna bolnica v Vojniku na Stajarskem otvo-rila se je v nedeljo dne 27. decembra m. 1.
—   Predsednikom tržaškega Llovda imenovan je baron Kalchberg, dosedaj svetnik v   trgovinskem   ministrstvu.
—   Za državne železnice izdala je vlada novi organizacijski statut vsled katerega zadobi mej drugimi novimi odredbami trgovska in obrtniško zbornica za Kranjsko pravico pošiljati sama svojega zastopnika v železniški svet. Dosedaj imeli sta goriška in kranjska zbornica obe jednega zastopnika.
—  Belo svinčeno rudo dobili so nad Javoi nikom na
Gorenjskem,   a   ne v   veliki   muužini.
—   Največ žensk v Avstriji je primerno na Kranjskem, kjer je razmerje žensk in moških 1096 : 1000, najmanj pa v Istri, kjor je razmerje 920 :  1000.
v
* Železnico Celje - Velenje so 27. decembra slovesno otvorili. Ta železnica vodi skoz imoviti del slovenskega Stajarja ter veže lepo in bogato Savinjsko in Zavsko dolino z južno železnico
—   Celjska slovenska posojilnica je kupila v Celji, kakor poroča ,,Domovinau, krasen stavbeni prostor nasproti glavarstvu na cesarja Jožefa trgu za 25000 gld. Prostor leži na oglu trga in se razteza do vojašnice in mestne mitnice; zadostuje ravno za lepo veliko hišo z dvoriščem in malim vrtom. To je zbodlo tiste celjske gospode, ki vedno pravijo, da imajo radi Slovence, pri tem pa nam podstavljajo pri vsaki priliki nogo ! — Zbrali so se vsi — in iz samega strahu pred nami hitro pokupili vse stavbene prostore po mestu za drag, težak denar — deloma po voljnem občinskem zastopu, ki je prevzel Grugenmosove stavbene parcele, deloma po še voljnejši nemški hranilnici, ki si je izbrala prostore Walland-ove od hranilnice pa tja do „zlatega leva". Lepi znesek 126 000 gld. izdal se je za te prostore — in govori se, da ne na blagor občinski itak suhi blagajni! Ta nakup pa tem gospodom še ni bil dovelj. Hoteli so radikalno uničiti te nesrečne, vedno bolj se gibajoče Slovence v „nemškem" Celji. In glejte, pogruntali so jo Tam ob mirno šumljajoči Savinji nad vojašnico je še nekaj stavbenih prostorov; res, da se pri kolikaj večji vodi tam mogočno razlivajo Savinje umazani valovi in preplavijo tiste stavbene prostoie, a mestni očetje so govorili: To so jako dobri in lepi prostori, naš prihodnji nemški rod kar hrepeni po tem, da si tam sezida vile in napravi šetališča. — Naši prihodnji rodovi pa zahtevajo za te prihodnje stavbe tudi lepe prihodnje ceste. — Mi pa jim hočemo — v našo slavo — ugladiti že sedaj lepa pota in sicer ravno čez novokupljeni prostor slovenske posojilnice peljati mora cesta do naših povodnih stavb. — Rečeno — storjeno! in šli so mestni očetje do prostora slovenske posojilnice, in odmerili od stavbišča po njegovej celej dolgosti 12 mj širok kos ter rekli: tu bodi cesta našim povodnim potomcem. -- Vi, ne bodi vas treba, pa že sedaj ne smete tukaj zidati, niti navadno hiše, še manj pa nam nepo-trebnega „narodnega domau ! ! — Zupan dr. Neckermann pa so dali ta modri sklep nabiti na mestni hiši in razglasiti po nemškem glavnem listu. — Kazi celjskim gospodom pravičnost in previdnost tega naznanila le njega konec, — da se sme uamreč  proti njemu celo pritožiti na višjo gosposko.
9
Na Bizeljskem nadaljujejo vinogradniki s sajenjem novih ameriških trt, po katerih tudi oddaljeni vinogradniki, osobito hrvatski zelo povprašujejo. Tako je n. pr. g Janezi č že vse svoje ameriške sajenke po visoki ceni razprodal (1000 vkoreninjenih trt — 30 gld) Žalibože, da se vse ame-rikanke ne drže, n. pr. York Madeira ne; doeim pa Biparia kaj lepo \ speva in dobro raste in se debeli, da je veselje. Druga ovira je pa ta, da kradejo na Bizeljskem ta trs, najbrž lopovi s Hrvatskega. Tako so n. pr. posestniku P. iz Brežic, pokradli 2000 trt.
Južne železnice vodstvo hoče z novim letom urediti plače svojih uradnikov po vzgledu državnih železnic. Ure-jitev v glavnem obstoji v tem, da bode visokost plač ostala zelo sedanja, le v umirovnino bo všteta veča vsota. Ta ure-jitev plač stala bode  družbo kakih 50.000 gld.  več na leto.
—   Častnik morilec. Dne 4. decembra je bila umorjena v Parizu baroaiea Dellard. Znamenja so kazala, da je morilec hotel baronico oropati, kar je pa preprečila njena liišina, ki se je ravno domu vrnila. Morilec je vtekel, a ob begu ranil tudi hišino. Dolgo časa niso mogli morilcu na sled, a sedaj ga je pa zasačila policija v osebi nekega častnika Anastava, ki je bil zaradi svojega slabega vedenja iz službe izpuščen.
—   Megla v Londonu je bila v božičnih praznikih tako silna, da so morali ljudje hoditi čez dan po mestu s sve-tilnicami. Se celo v sobe se je megla vrinila, da se ni videlo iz enega kota v druzega.
—   250 vagonov desk je zgorelo 27. decembra na kolodvoru v Kimpolungu, ki so bile vredne 60 000 goldinarjev,
—   Umrljivost ljudi. Na celem svetu umrje vsako leto 33 milijonov ljudi, vsak dan torej 91.554, vsako uro 3730 in vsako minuto 62. Na vsak utrip srčne žile umrje torej eden človek. Povprečna starost človeška je 33 let. četrtina vseh ljudij umrje pred spolnitvijo sedmega leta in polovica v starosti 17 let. Od 10.000 ljudi doseže le en človek starost 100 let in od vsakih 100 ljudi živi le eden 60 let. Oženjeni ljudje učakajo večjo starost nego samski.
—   Nepremišljena stava. Uradnik angleškega poslaništva v Belemgradu Ernest Lyon je stavil, da bode v 15 kilometrov od Belegagrada oddaljeno postajo Ripanje poprej prijahal nego ob istem času odišli vlak. Mladi mož je hotel 27. decembra po noči stavo dokončati, a je s konjem vred tako nesrečno padel, da je na mestu mrtev ostal.
—   Nesreča na lovu. Vojvoda Kristjan iz Slezvik-Holstajna bil je 27. decembra na dvornem lovu v Osbornu na Angleškem, kar se pripeti, da se po nesreči sproži puška njegovega svaka vojvode Connaughta in šibre zadenejo vojvodo Kristjana v oko Po novejših poročilih so mu morali poškodovano oko izrezali, a poročila pravijo, da je tudi drugo v nevarnosti.
—    Nedeljski počitek pismonoš. V Belgiji bodo vpeljali tako zvane nedeljske pisemske znamke (marke). Kdor tako znamko v petek ali saboto na pismo prilepi, se s tem izreče, da ni treba pisma v nedeljo dostaviti. Ako se pokaže čez nekaj časa, da večina ne zahteva dostavljati ob nedeljah pisem, potem bode poštna uprava sploh vstavila dostavljanje pisem ob nedeljah in pismonoše imeli bodo zaslužen počitek.
—   Umeten   dež.     Napravljanje   umetnega   dežja   se
v
vedno boljši sponaša. Časnik „Times of India" poroča, da pri Madrasu, koder je blagodejen dež zelo redek, zadoščuje uŽe 100 kilogramov dinamita. katerega 2400 čevljev visoko razstrelje, da se vodena par v zraku zgošči ter se narede megle, ki dado dež.
—   V Braziliji je bila, kakor.znano, vstaja proti cesarju, katerega so odstavili in naredili so republiko.    Pa tudi
republika nima kaj dosti miru, kar pa ni čuda, če se ve, kako postopajo njeni predsedniki tudi sovražno proti katoliški cerkvi. Poročila iz Kima pa ravnokar javljajo, da je papež opata brazilskih benediktincev iz cerkve izobčil in svojega nuncija s hudo grajo nazaj pozval, ker nista branila pravice svete cerkve.
10