avgust 17 P Hijaclnt 18 T Helena 19 S Ludovik, škof 20 C Bernard 21 P Ivana Frand. + 22 S Timotej M N 12. pobink. 24 P Jernej 25 T Ludovik. kraljj 26 S Genezij. muč. 27 č Jožef Kal. 28 P AuguStin + 29 S Janez Obglav. 30 N 13. pobink. 31 P Rajmond PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Z* vero in narod — ta pravico in resnico od boja de tmagel, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA tf CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) «a i NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 168. CHICAGO, ILL., TOREK, 25. AUGUSTA — TUESDAY, AUGUST 25, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Družabnik Morganove firme, Lamont, trdi, da 95 odstot-i kov evropskega prebivalstva ne mara vojne in da se voditelji boje, začeti s sovražnostmi ob taki opoziciji. •— Amerika vidi položaj veliko bolj resen, kakor ga pa Evropa sama. New York, N. Y. — Med alarmantnimi poročili, ki jih čitamo vsak dan, namreč, da evropski narodi komaj čakajo Ha priliko, kdaj bodo navalili drug na drugega, in da je Evropa na robu novega splošnega klanja, deluje kakor hladilni balzam I pomirjujoče Ha prenapete živce vsaka nasprotna vest, ki zanika, da bi bil položaj res tako resen. Tako vest je prinesel iz Evrope, od koder se je vrnil pretekli teden. Th. W. Lamont, družabnik Morganovega finančnega Podjetja. Kakor se je Lamont izrazil V razgovoru, ki ga je imel s časnikarji, gleda Amerika v Veliki meri pretirano na evropski položaj in meni, da so ljudje v Evropi že nekako kar Volkovom podobni in da preže •irug na drugega, kdaj si bodo Načeli zavijati vratove. Resnica je ravno nasprotno. 95 odstotkov prebivalstva vsake države v Evropi je'miroljubnega in se mu gnusi vojna enako, kakor se nam tukaj v Ameriki. Vsak razumen človek se namreč zaveda, da v vojni vsakdo izgubi, zmagovalec enako kakor premaganec. Ko je potoval po Evropi, zlasti po Angliji in Franciji, Pravi Lamont, je v svoje za-čudenje opazil, da j.e ljudstvo tamkaj v znatni meri manj v strahu, da se bo vojna v kratkem pričela, kakor pa so Ame-tfkanci, oddaljeni 3000 milj. Da stojimo v Ameriki pod vtisom neposredne vojne nevarnosti, je zasluga predvsem ameriškega Časopisja. To Namreč vestno poroča, kaj se &odi v evropskih prestolicah, v vladah in med diplomati. Tamkaj pa je vedno kako ribanje "i poročila o tem, zlasti še, ako so nekoliko pretirana, pokažejo položaj do skrajnosti Jevaren. Časopisje pa ne po. kaže istočasno drugih milijonov in milijonov miroljubnih Judi v njih domovih, na poljih 'i v tovarnah, ki ne vidijo nobenega vzroka, zakaj bi se morali Pretepati s sosedom v drugi državi. Kes je sicer, in nesmiselno bi ?>lo prezreti to dejstvo, povdar-Ja Lamont, da se svet nahaja da-jjes v velikih težavah, vendar pa j*1 bilo neupravičeno, da bi vsled 8a pričakovali kako splošno ojno. Kakor že omenjeno, je z ^alimi izjemami, celotno prebi-aIstV0 nasprotno vojni in vodi-e'ji držav se tega zavedajo; za-° Pa se bodo prej temeljito prekalili, predno se bodo odločili, Pognati ljudi v vojno proti njih v°lji. ^ri opisovanju razpoloženja v Posameznih državah, je Lamont Jienil o Nemčiji, da se lahko o •>eJ iz vseh znamenj sklepa, da re °d!očena' .^ogibati se vseh (n'S"Gjših zapletljajev z Anglijo n ^ Fl'ancijo, dasi bi se iz površij? ?0 kdo naj po_ pretekli petek do kolizije dveh cestnih kar. Neka kara, vozeča proti severu, je skočila s tira in se zaletela v nasproti prihajajočo karo. 11 potnikov je zadobilo pri tem poškodbe. preostalih, namreč D. Sexton, SODNIK ODOBRIL PRETE solastnik rudnka, je bil že one- PANJE ŽENE sveščen, ko so ga našli, dočim je Sudbury, Ont. — Pred sodni-ostal drugi, A. W. McCann, še jo se je neka Mrs. Paty Winters pri polni čilosti, dasi je bil naj- jpritožila, da jo je njen mož pre-starejši med vsemi štirimi po-Jtepal. Sodnik pa njene pritožbe nesrečenci, in ima že 50 let. Vse ni upošteval in je obravnavo za- ti zapadu, zlasti' p'o državah, ki *ri dni- ko Je vršil° reševalno jih je prizadela suša. Med tem potovanjem bo imel tudi konferenco z governerji prizadetih držav in tako bo slučaj nanesel, da se bo pri tem osebno sestal s svojim republikanskim oponen-tom Landonom. Konferenca se bo vršila 1. septembra v Des Moines, Ta. To pot namerava predsednik prepotovati okrog 3000 milj, toda celi čas bo ostal v stiku z Washingtonom, da se bo lahko takoj vrnil domov, ako bo tam potreben zaradi morebitne poostritve situacije v Evropi. Predsednik povdarja, da to potovanje ne bo imelo političnega značaja in ne bo v zvezi s predsedniško kampanjo. delo, je bil rudnik obkrožen od več tisoč glav broječe množice, ki je z napetostjo pričakovala, kako se bo izšlo, in je z radost- ključil, ko je nastopil mož in povedal svoje. Mož dela v rudniku, NEKATERI MAGNATI SO ŠE RAZUMNI New York, N. Y. — Dočim se je velebiznes po veliki večini za-rotil proti Rooseveltu, se pa najdejo med temi magnati še nekateri, ki niso izgubili razsodnosti. Tako so nastopili pretekli petek zvečer na radio štirje, in sicer dva bančna predsednika, načelnik neke department trgovine in neki industrijalec, ki so povdarjali, da se je njih bi z v>es povzdignil pod Rooseveltovo u- rolt nazadnje utial k hiši, a so ga Vamplovi vnovič surovo segnali s praera. Nato je Marolt poiskal orožniško postajo, ki je pozneje napravila v Vamplovi hiši preiskavo. Poleg kolesa so našli tam tudi Maroltov dežnik, v njem pa zvit tisočak. Očitno so se čez nekaj časa zavedli, kako grd in brezumen je bil njihov nlT-pad. pa so skušali vsaj s tem olajšati svoje dejanje, da so dobršen del uropanega denarja pripravili za vrnitev lastniku. -o- Nenavadna dogodivščina V Dolgem polju v Dalmaciji je kmet Rogošič zaspal doma pred hišo, m'edtem pa se mu je velik modras splazil na prsi. Ko se je kmet prebudil, je naglo zagrabil golazen za rep da jo vrže stran, toda gad ga je med tem že usekal, vendar je kmet še trdo držal gada za rep in ga treščil ob zid. Potem je hitel v hišo, ravna račun. Ivan Marolt se kjer mu je žena izrezala je pivcema hotel izkazati ka- .precej mesa okrog rane, nato valirskega in je segel v no- jpa hitel v splitsko bolnico, namenjena proti Ljubljani. Obadva sta mojstra Marolta nagovorila da je šel z njima k Vamplovim, ki imajo na Dobrovi svoj dom, da bodo popili merico žganja. Maroltu ni bilo do pijače, medtem ko sta Vampel in Božič popila tranji žep suknjiča, da plača zanju, čeprav sam ni pokusil kapljice. Ta prijazna gesta bi bila rimpatičnega, uglednega moi kjer so mu rešili življenje. -o- Komaj je ušel smrti Za las je manjkalo, da 28 letni dninar Anton Zel iz stra kmalu veljala življenje. Ko Zgornje Kungote ostal mrtev je listnico, v kateri je imel pod padajočim drevesom. Za-bankovcev za 1500 Din. pri- poslen je namreč bil pri podi-vlekel na dan se je na lepem jranju drevja, ko ga je vejev-spomnil, da ima tudi v zad- (je padajočega drevesa oplazi-njenr žepu še nekaj drobiža, lo in mu strlo nogo. ki bo bržkone zadoščal za račun. Listnico je prede jal pod levo pazduho z desnico Smrtna kosa V Novi vasi pri Mariboru pa je segel po drobiž. Pri tem je umrl posestnik Simon Lor-mu je listnica padla na tla, bek, ki je bil dolga leta pod-pred očmi njegove družbe so župan občine Radvanje, star se razgrnili mameči metulji in ,74 let. — V Kranju je umrla tisočak. Razen obeh tovarišev, Marija RakoVc, rojena Moč- ki ju je bil pobral na cesti, je nik, vdova bil prisoten tudi stari Vampel usnjem, s svojimi sinovi. Božič se je — po trgovcu z pravo od polomije do uspeha, j in sicer ponoči. Ko se je nedavno i Eden od njih je dejal: "Nekateri 'sklonil po listnico, a ne da bij Gorelo je vrnil zjutraj domov, ni žena še žigosajo New deal kot nesmisel- bil kaj pripomnil, jo je vtak- V Morju pri Framu je iz-imela zanj pripravljenega zaju- no poizkušanje, toda najbolj ne-,'nil pod svoj suknjič in se za-1 bruhnil požar na imetju po- nimi vzkliki pozdravila poročilo, treka, kar ga je ujezilo, da jo je smiseln poizkus bi bil. ako bi da sta dva moža še živa. trikrat s plosko roko udaril. zdaj odpravili Roosevelta." ZASILNA BOLNICA dokazala, da vsaj začasno nima nobenega namena, s silo osvojiti Avstrije. O Rusiji se enako lahko trdi, da nima nikakih izzivalnih načrtov. Glede Anglije pa je j očividno, da se na vse kriplje izogiblje vojne. Jasno se je pokazalo to, ko je nedavno tako popustljivo ravnala napram Italiji, dasi je morala pri tem žrtvovati svoj ponos. Slika kaže eno zasilnih vojaških bolnic v Madridu. Je to notaranjščina poslopja Casino de Madrid, kjer se je prej zbirala k zabavanju madridska noblesa, zdaj pa v njem dobivajo oskrbo ranjeni vojaki vladne armade. čel počasi pomikati proti vratom.. V hipu se je vsa hiša sporazumela, da Maroltu za vsako ceno odvzamejo denar. Božič je odšel k vozu, ki je stal fia cesti, in listnico nekam skril. A, ko je Marolt le uvi-del. da ne gre za prazno šalo, in je začel svoje zahtevati nazaj, je vsa družba planila nan i. ga začela nabijati s pestmi. Z največjim naporom vseh svojih moči se je Marolt iztrgal napadalcem — bil je razpraskan in pobit po glavi in po životu, dobil pa je tudi precej nevarno rano v dimlje — in ubežal, a Božič je še kakih 200 m tekel za njim' in mu besen grozil, da ga razre-že na drobne kose. Ko se je Marolt hQtel vrniti, da bi pobral vsaj svoje kolo, dežnik in klobuk, ga je Božič vnovič napadel ves divji. Šele ko se je ta s Tonetom Vamplom odpeljal, se je sestnika Antona Korena, kateremu je uničil stanovanjsko poslopje, hlev, stiskalnico in nekaj sodov ter napravil škoda nad 25.000 dinarjev. Usodna pomota Železniški upokojenec Peter F. v Ljubljani je bil dalje časa bolan na domu in je rabil zdravila. Neko noč je po pomoti zagrabil za steklenico s salmijakom, misleč da so zdravila, in pil. Kmalu nato se je od bolečin zgrudil na tla in so ga pripeljali v bolnico v prav kritičnem položaju. Sal-mijak mu je zažgal vso ustno duplino. -o- Najden utopljenec Pri Koroškem brodu blizu Murske Sobote je Mura naplavila truplo Jakoba Omana iz Trat, ki je že meseca junija skočil s emureškega mostu v Ma-jMuro in utonil. mtatt 2' 'AMERIKANSKI' SLOVENEC' Torek, 25. augusta 1936 Amerikanski Slovenec (JPm in najstarejši slovenski list v Ameriki. i Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: JEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; Za cclo leto ........................................$5.00 Za pol leta ....................................... 2.50 Za četrt leta ........................................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Za pol leta .......................................... 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Silon-day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................. 2.50 For three months ............................ 1.30 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1-75 Single copy .......................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom,'ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as sacond class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Petelinčki so se skavsali Kmetov, ki plačajo zemljiški davek, je okoli 4,500.000. Več kot 400.000 ne plača zemljiškega davka, ker ne izkazujejo nobenega katastrskega dohodka. Načl 78 odstotkov posestnikov ima komaj nekaj več ko dva hektarja zemlje. Kako je v Mehiki? Protiverska gonja v Mehiki še ni potihnila. Iz zadnjih, dni poročajo sledeči slučaj: V nekem mestu so se zglasile članice nekega ženskega društva, pri mestni oblasti in zaprosile, naj dovoli v deželo večje število duhovnikov. Odgovorili so vojaki s puškami in umorili tri članice, več pa jih ranili. V drugem mestu so povodom neke hišne preiskave našli v stanovanju križ in več kipov. Takoj so prijeli do-tično družino in jo vrgli v ječo. Širijo se tudi vesti, da bo vlada vsem, ki se bodo kakorkoli versko udejstvovali, zaplenila premoženje. Taka svoboda in demokracija vlada tam, kjer pridejo do oblasti framazoni in rudeči radikalci. Živimo v dobi kislih kumare. Povečini so ljudje v tem poletnem času na počitnicah. Zato vsepovsod nekak zastoj. Državniki, politikarji in vodilne osebnosti so na oddihu, zato je v takem času le malo novega. V naši slovenski javnosti tu v Ameriki je zadnje tedne dvignil precej prahu Molekov izstop iz socialistične stranke, kar pa daleč ne zasluži pozornosti. Razna ugibanja se vrstijo zakaj je Molek obrnil hrbet stranki. Tisti, ki tega ptiča od bližje poznajo—pač dobro vedo zakaj. Odgovor: užaljeno samoljubje! To je vse. To užaljenje je prišlo baje iz ambicij dveh osebnosti, ki stremite za tem, kdo bo priznan za pokojnim Jožetom Zavertnikom idejni vodja slovenskih socialistov v Ameriki. Molek si je gotovo domišljal, vsaj sklepati se da tako, da bo priznan on. Pa se to ni zgodilo. Zaje je pač preži-vahen in preveč elastičen v takih ozirih, in daleč vsaj politično nadkriljuje Moleka. Nadkrilil in prehitel ga je in zdaj je lepe bratske ljubezni konec. Primerna označba za ta spor je, da so se rudeči petelinčki na Lawndale skavsali. Petelinčki en čas sicer žive skupaj — dolgo pa ne. Nazadnje ostane le eden, ki čuva in vodi svojo kokošjo družino. Ali ni tako fantje? Konkurenca med naprednjaki Novi urednik "Enakopravnosti" piše, da je akcija naprednega življa v Clevelandu v svojem početku že dosegla lepe uspehe. Eden izmed teh uspehov pri prizadevanju za kulturen spomenik Cankarju, ki bo mesečna revija "Cankarjev glasnik" je ta, da bodo elevelandski naprednjaki najeli za glavnega urednika tej reviji znanega socialista g. Etbina Kristana, ki se je doslej bavil, odkar je bil odstavljen kot jugoslovanski izseljenski komisar z neko restavracijo, vsaj tako se je govorilo, nekje v Michiganu. Kakšni načrti so prav za prav v ozadju za akcijo cle-velandskih naprednjakov, je težavno predvidevati. Vendar pa se da marsikaj ugibati. Za enkrat so na obnebju slovenskih naprednjakov sledeča znamenja: Molek je izstopil iz J. S. Z. Novi urednik "Enakopr." tudi. Oba sta J.S.Z. obrnila hrbet iz gotovih vzrokov. Pa tudi oba vsaj, kakor se piše, sta najavila ali vsaj obljubila sodelovanje pri "Cankarjevemu glasniku". Da bo bolj vleklo bo poveljstvo in vodstvo izročeno g. Kristanu. Tako bo tu vedrila gotova moč z dnevnikom in mesečno revijo. Tu bo napredni tabor slovenskega Clevelanda. Na drugi strani pa bo chicaška J.S.Z., ki bo imela v novih elevelandskih naprednjakih mogočnega konkurenta. Katera stran bo imela večji upliv med pristaši naprednega svobodomiselnega prepričanja preostane, da vidimo. Ugotovi se pa popolnoma lahko, da sta nastali zdaj v naprednih vrstah dve konkurenčni struji. Zanimivo je, katera bo podlegla? Jugoslavija v številkah Jugoslavija bo štela leta 1960 nad 20 milijonov ljudi, ker narašča število prebivalcev letno za 200.000 duš. Leta 1921 je imela Jugoslavija okroglo 12, leta 1981 pa 14 milijonov prebivalcev. Na kmetih živi 11 milijonov ljudi, komaj petino vseh državljanov tvorijo meščani. Jugoslavija ima 163 gimnazij s skupno 88.000 dijaki, 35 kmetijskih šol, 8 strokovnih tehničnih šol in 9 bogoslovij. Leta 1933 je bilo obdelane zemlje več kot 1-1 milijonov hektarjev. Leta 1920 je Jugoslavija pridelala okrog 11 mili jenov, leta 1933 pa že 26 milijonov metrskih stotov pšenice. o NOVI JV1AŠI V CLEVELANDU Cleveland, (Sv. Lovrenc,) O. Bil je vroč poletni dan v nedeljo 9. avgusta 1936. Nenavadno veliko ljudi je prihajalo tisti dan k sv. Lovrencu in vsi so oči-vidno čakali nekaj posebnega. Tudi slavoloki, ki so stali pred cerkvijo, župniščem, in Narodnim domom, so pričali s svojimi napisi, da se tukaj vrši nekaj izvanrednega, kratko, da se vrši nova maša tukaj. Kar v trumah so se zbirali možje in žene. Banderi so vihrali v zraku in vse je bilo v najlepšem in veselejšem razpoloženju. Hkratu se zasliši udarec bobna: Rrrum-mi dibum! Rrrum-bi-di-bum! Kakih 80 belo oblečenih s violčastimi plašči o-grnjenih mladih muzikantov je stopalo ponosno po cesti proti hiši, ki je bila od nekdaj poznana kot "Krist Shusterjeva". Tam je že stala pripravljena velika gruča ljudi, številnih sorodnikov in prijateljev Shusterjeve družine. Takoj so bili v vrstah za godbeniki in mati novomašnika, Rev. Joseph Shusterja, med njimi. Takoj ob prihodu sorodnikov pred župnišče, kjer so bila zbrana razna društva, je stopil novo-rnašnik s svojim spremstvom, ministrantov in duhovnikov na cesto. Godba je zaigrala, zvonovi so zadoneli v lepem pritrkavanju in pohod v cerkev se je pričel. Naprej ameriška zastava, potem druge društvene zastave, za tem križ in za tem razna društva, sorodniki, ministranti, duhovniki, potem nevestica s spremstvom, mati novorrjašnika, novomašnik z dijakonom in sub-dijakonom. Cerkev se je hitro polnila. Pri vstopu novomašnika je zadonela prekrasna pesem, "Novomašnk bod' pozdravljen". Med petjem se je cerkev napolnila po vseh kotih in prostorih. Pri vstopu v sanktuarij so pre-stregle novomašniku pot in nagovorile so ga male deklice, ena v angleščini, druga v lepi slovenščini. Krstni botri Mr. in Mrs. Joseph Zaletel so mu podali Križ, ki naj ga -spremlja vse dni njegovega življenja, ker le v imenu Njega, Križanega, bo zmagal, bo njegovo delovanje uspešno. Novomašnik še poklekne pred svojo mater — oče mu je umrl pred dvemi leti — da prejme od nje blagoslov predno stopi k oltarju. Father Oman je imel slovenski govor na kar je novomašnik podelil svoj blagoslov in pričel slovesno sv. mašo. Po evangeliju je povzel besedo Rev. Dr. Sholar iz Dulutha v angleščini in v pomenljivih besedah razložil ljudem, kako je mašnik vzet izmed ljudstva in postavljen za ljudstvo v tem, kar se nanaša na Boga, kakor je rekel sv. Pavel. Dr. Sholar je izvrstni govornik le žal, da nimamo prilike ga večkrat slišati. Rekel je: "ljudje pozabijo, da je duhovnik človek ter, da ima svoje napake in slabosti in se pri vsaki napaki takoj zgražajo, kot, da bi mogel kdo biti popoln." Po maši je novomašnik podal še papežev blagoslov katero oblast je prejel, ko se je malo pred odhodom v Ameriko mudil v Rimu pri sv. Očetu v audienci z drugimi novoposvečenci iz Ins-brucka. Slavnost v cerkvi je bila končana. Zadonela je le še zahvalna pesem: "Hvala večnemu Bogu..." Da, hvala Bogu, ker brez Njega in Njegove pomoči bi nikdo ne prišel do tega cilja. Pot je tako dolga in težavna. Nikdo se ne čudi če ob taki priliki zagrmi j o glasovi iz vseh grl navdušeno, kot bi se odprla nebesa in bi bili vsi na potu tja gori. Cerkev se je izpraznila. Huda vročina je gnala ljudi ven na prosto. Pa le za malo časa.V dvorani je bilo pripravljeno za ju-žino in kdor je mogel se je vrinil tja, da bi slišal čestitke in voščila in pozdrave, ki so prihajala iz veselih src tem, ki so bili poklicani k besedi. Le škoda, da ni bila dvorana za tisti dan še enkrat tolikšna, da bi bili mogli vsi notri, ki so želeli biti navzoči, injič svojemu možičku nekaj Rev. Dr. Sholar je vodil slavlje v dvorani in klical k besedi razne govornike, ki so zastopali slovenske župnije ali pa razne organizacije. Končno je poklical še novomašnika, kateri se je zahvalil vsem v slovenskem in angleškem jeziku. Ob 4. popoldne se je še enkrat napolnila cerkev za slovesne pete litanije Materi božji in blagoslov z Najsvetejšim. Krasne so bile Marijine pesmi pri tem, a najkrasnejša je vselej: "Lepa si, lepša si roža Marija", ki smo jo lansko leto prejeli od g. Tom-ca, učitelja petja v škofovih zavodih v St. Vidu. Father Tome je sam prijatelj Fr. Shusterja s katerim sta skupaj merila Triglav lansko leto. Tako je minulo zopet eno slavlje nove maše. Kdaj bomo tako srečni, da vidimo zopet kaj slič-nega, ne vemo. Vendar pa morda ne bo tako dolgo. Letos odhaja zopet eden naših fantov v Evropo v svrho teologije. Čez tri ali štiri leta, če Bog da, si bo fa-ra sv. Lovrenca zopet nadela praznično obleko in bo pozdravila svojega tretjega sina kot novomašnika. Gabriel Rus, sedaj poznan kot "Brother Gabriel" pri Marianistih v Dayton, O., odpotuje 28 tega meseca v Švico, kjer bo nadaljeval svoje študije. Bog mu daj zdravje in ooilo u-speha, da bo šel redno po tej poti naprej, dokler ne doseže svojega zaželjenega cilja. Kaj pa s Father Shusterjom sedaj? Dokler se ne povrne naš vladika, Most Rev. Joseph Schrembs, ne ve nihče. Morda ga pošljejo še naprej v šole. Morda pa mu bo odkazana služba na kateri izmed fara, kjer so Slovenci. Kjerkoli bo že, upamo, da bo delal z vso vnemo za časni in večni blagor svojih sorojakov. Povsod naj ga spremlja božji blagoslov in potrebna milost, da ostane pravi naslednik Kristusov. Prijatelj. -o- SILNA SUŠA IN DRUGO IZ NORTH DAKOTE Tower City, N. D. Že dolgo je minilo, kar se nisem nič oglasila v tem listu in morda" bodo nekateri čita-telji in čitateljice mislili, da nas je suša pobrala. Da, bilo je zares strašansko vroče zadnji mesec. Večina ljudi je prebivala po kleteh. Vročina je bila taka, da se še ponoči ni veliko shladilo. Take suše in take vročine niti stari ljudje tukaj okolu ne pomnijo, kakor je bila letos v North Da-koti. Ljudje so popolnoma ob vse. Ne bo krme za živino, ne živeža za ljudi. Krompir je komaj tolik kot proso. Kateri imajo še vodo, da zalivajo vrtove, jim je še nekaj ostalo, drugod pa nič. Pašniki so vsi kot bi bili zgorjeni; koruza nizka in suha. Farmarji letos niti strojev za kositi niso rabili, ampak so kar živino pognali po polju, naj se tam pase. Veliko farmarjev dela na reliefu, da tako nekoliko zaslužijo Ne vemo kaj bo, ko nastopi zima. Poleg te šibe božje ki nas biča, pa vedno še kaj drugega in pride vmes kaka nezgoda, ali nesreča. — Ko sem i:nd- pomagala pri nekem delu, sem si zastrupila roko. Najprej se mi je napravil nekak žulj, ki se je potem pričel gnojiti. Teden dni sem čakala, ko je začela že roka ote-kati. Nato sem odšla hitro k zdravniku, ki se je izrazil, da je že precej nevarno. Zastrupila se je bila že kri. Precej časa nisem mojrla delati nobenega dela, toda sedaj je že bolje, da si lahko pomagam. Vidite, to je tudi bil vzrok, da se nisem toliko časa oglasila. — List Amerikanski Slovenec dobivamo in se mi jako do-pade in kakor hitro bom mogla bom poravnala zaostalo naročnino. Še to moram povedati, da bomo imeli, oziroma smo ime-^li v nedeljo 16. aug. sv. bir-(ino, ker birma bo že minila, predno bodo te vrstice natisnjene. Birmancev in bir-mank je nekaj čez štirideset. Po sedanjih postavah morajo biti vsak najmanj po 12 let stari. Tudi to je še sedaj, da mora vsak birmanec in bir-manka imeti svojega botra ali botro. Poprej pa ni bilo tukaj tako, ampak en mož je vezal birmo fantom, ena ženska pa dekletom. Da se pokrijejo stroški za birmo, plačajo starši ki imajo otroke po $1.00, oni pa ki nimajo otrok pa po 50c. S tem denarjem se plača potne stroške škofu, ki pride birmovat. Tukaj je namreč mala fara, katera šteje komaj 92 družin, pa še ti ne pridejo vsi blizu. Poleg fare je tudi podružnica, katera šteje 35 družin in imajo dvakrat na mesec sv. mašo. Tukaj v North Dakoti se farmarji selijo v druge boljše kraje. Tudi mi bi se preselili, ko bi vedeli za kak boljši kraj. — Večkrat vidim kak. glas iz Montane, od naših rojakov, katerim rečeni, naj se le še večkrat oglasijo in napišejo. kajti radi izvemo, kako je kaj drugod med rojaki. — Pozdrav vsem čitateljem in pa prijateljem tam okrog Chi-cage in drugod. Mrs. M. K. -o- KDO JE IZUMIL ZAPESTNO URO? Šele ob koncu 19. stol. se je pojavila zapestna ura kot moda bogatih žensk. Paul Bourget je ovekovečil njeno rojstvo v svojem romanu "Sinja vojvodinja." Dosti pozneje *e je pojavila ta ura z usnej-nim jermenom na moškem zapestju. Malo pa bo znano, da je veliki fizik, filozof in matematik Blaise Pascal (1623.-1662.) izumitelj te praktične ure. Njegovi sodobniki potrjujejo, da je nosil na svojem levem zapestju vedno tako Uro. V njegovih slovitih "Pen-sees" najdemo razpravo o subjektivnem in realnem času ter opazko, da omogoča samo uro razlikovanje. Tako ima zapestna ura morda filozofski izvor. -o- Katoliška društva, naročajte svoje tiskovine od katoliške tiskarne "A. S." DOGODKI« med Slovenci po Ameriki O O • «— CJ w .S! o C > 4- o- C C > ^ O w > -g 'Z o C « 50 ? E «5 vi > O) >ce * 2'? £ ^ s 5 g I va ^ "S ® 1 5 = I g ~ -o S Z o ™ o £ £ « TARZAN IN OGNJENI BOGOVI Operirana Chicago, 111. — Znana rojakinja Mrs. John Štajer, z 1952 22nd Place se je morala te dni podvreči operaciji na vratu radi krofa. Operacijo je srečno prestala in je na potu okrevanja. — Nahaja se v Augustana bolnišnici na 409 W. Garfield Avenue. -o- Obiski Chicago, 111. — Naše uredništvo in naše tiskarno so te dni obiskali Mr. Nick in Frances Korent, s hčerko Justino, z Ely, Minnesota. Obiskali so v Chicagi svoje sorodnike. Med potjo so se ustavili tudi na Willardu, kjer imajo tudi sorodnike. — Nadalje nas je obiskal Mr. Mike Bahor s soprogo in sinom Ernestom iz De-troita, Mich. Prišel je v spremstvu Mr. Steve Saitz iz Berwyna in Mr. Math Grahek iz Calumeta, Michigan. — Hvala lepa. — V spremstvu Mrs. Theresa Chernich iz Chi-cage, nas je obiskala Mrs. Mary Gergovich iz La Salle, 111., ki se je te dni mudila na obisku pri prijateljih in sorodnikih v Chicagi. Mrs. Gergovich je rodom iz Birčne vasi pri Novem mestu, po domače Brulčeva. — Za prijazni obisk najlepša hvala. Nova slovenska redovnica Cleveland, O. — Te dni je tukajšnji pomožni škof sprejel zaobljubo 22 mladih deklet, ki so obljubile postati redovnice reda sester Notre Dame in so dobile redovne obleko. Med temi je tudi Slovenka Miss Veronika Hribar iz fare sv. J Vida, ki je dobila pri preobleki redovno ime sestra Bartolomea. Nesreča rojaka Cleveland, O. — V nedeljo 16. augusta se. je v avtomobilski nesreči težko poškodoval rojak Frank Nose. Omenjeni se je vozil z zobozdravnikom Maurice Galvinom, s katerim je bila tudi njegova soproga. Neki drugi voznik je kolidiral z Galvinovim avtomobilom. Nose ima težke poškodbe na glavi. Za sirotišnico na Dolenjskem Mrs. Rose Ziherle, II. predsednica Jugoslovanske Žene, stanujoča v So. Chicagi, nam je te dni izročila $35.00 za sirotišnico v Šmihelu pri Novem mestu. — Vrli in požrtvovalni narodni ženi in njeni organizaciji prav iskrena hvala v imenu akcije za imenovano sirotišnico in Bog plačaj! — Omenjeno svoto je prispevala org. Jugoslovanska žena $25.00 in podružnica št. 6. Jugoslov. Žene pa $10.00. -o- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci noj pa podpirajo tiste, kj podpirajo njihov katoliški Hat "Am Slovenec!" «— ■ ---- (99) (Metropolitan Newspaper Servicw Napisal: Edgar Rice BuiTOllghS Ko je Tar-:an korakal mimo tega liudutva, ki jc bilo vse zaverovano v strašno 'inev, kat3ro je Tarzan vsaj za čas zaustavil, sc ni zmenil za njihove poglede, kot jc bila to žc njegova navada, kadar je prišel med primitivna ljudstva. To je bil edin pripomoček za rešitev, da ni kazal strahu. Ta Tarzanova. neustrašenost jc na ljudstvo v resnici tudi delovala. Z velikim začudenjem so zrli na prihajajočega skoro nagega tujca, močnega,in zagorelega, ki jih je prezirajoče gledal. Prvi je kot vselej prišel k sebi Ni-archus, ki je zaklical nasproti Tarzanu: "Kdo si? Kaj iščeš tukaj?" Tarzan seveda ni umel kaj mu je Niarchus rekel, a.npak brezbrižno je korakal mimo. Lady Beth je začudena vprašal dr. Jonesa, kdo je to. "Za Tarzana kliče sam sebe," reče Amerikanec. "Tarzani" vzklikne Lady Beth. "Gotovo je on, kajti kdo drugi bi si ne upal tako hoditi med tem ljudstvom?" "Poglej no," je nadaljevala Lady Beth, "saj izgledu kot kak pol bog!" Niavchus je pa zakričal proti Tarzanu: "Stoj in ne premakni »e! Nihče razun nas ne sme gledati naših daritev!" Obenem, ko jc govoril, je Niarchus pokazal s prstom in tedaj je ljudstvo zavreščalo, da je šlo skozi ušesa. Torek, 25. augusta 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 KLASJE IN PABERKI z evaragellislce rafive P. Aleksander Urankar. 5. NEDELJA Hvaležnost je lepa čednost. Kar jeza prime človeka, ko premišljuje nehvaležnost deveterih ozdravljenih v današnjem evangeliju. Samo eden se je vrnil, eden je poznal toliko "manire", olike, da se je prišel zahvalit svojemu velikemu Dobrotniku. Ali ni lepa misel Zahvalnega dneva v Ameriki. Predsednik sam poziva narod, naj da hvalo Bogu za vse darove. Ideja zahvalnega dneva pa ni le ameriška. Skoraj vsa verstva imajo praznik hvaležnosti. Tudi naša katoliška Cerkev. Hvaležnost je pač ena čednosti, ki najbolj razodeva plemenitost srca. Saj se nam vsak, ki je ne pozna, gabi, zarobljenec nam je neotesano drvo. Že zgolj omika zahteva, da smo hvaležni. In narodu je ta čednost tako živo v misli, da sodi, da še živali in rastline hvaležnost poznajo. Pi-šče se baje Bogu zahvali, ko požira vodo. Vzdigne svoj kljun navzgor, da lažje vodo požre, narod rtiisli, da se nebu zahvaljuje. Sončnica se baje v hvaležnosti vedno proti soncu obrača. Zjutraj je obrnjena k iztoku, zvečer k zapadu. Tako lepa misel in sodba. Žalibog gre večkrat tudi ta čednost z drugimi vred rakom žvižgat. Puranova gostija na zahvalni dan, ali ni pri mnogih le Praznik požrešnosti in hinavšči-ne? Koliko jih je, ki bi se pri tej gostiji spomili Boga. Uživamo dobrote zemske, ki nam jih Bog naklanja, pa se še ne zmenimo ne, da bi se mu zahval j e-vali kedaj. V enem washingtonskih mesečnikov sem videl sliko. Slika je predstavljala, kako si purana delijo. Bogataš jemlje kos belega mesa, trgovec slastno bedro, bankir mastno perutnico, uradnik ključni del, kmet pa suhi vrat. S to sliko so hoteli pokazati, kako velik ubožec je kmet v današnjem socialnem redu. Jaz pa sem si mislil, ko bi bil slikar zadaj v kotu mize postavil še Boga s praznimi rokami, bi bil še bolj pogodil. Bog nič ne dobi. Taki smo. Saj še stara Zahvala: "Bog plačaj" ni več v modi. Milostljive gospe uče svoje služkinje, da se reče samo: hvala. In kolikokrat se še katoličani rogamo če nam kdo reče: bo že Bog plačal. Pravimo, v kateri banki pa ima naložen de-Kar in kje se "Bog lonaj" menja. (V AVGUSTU Kakor pa pozabljamo na hvaležnost do Boga, tako preradi pozabljamo na hvaležnost do ljudi. Danes je bolj ko kedaj poprej "nehvaležnost plačilo sveta". Koliko je ranjenih in užaljenih src ravno radi nehvaležnosti. So ubogi starši, ki jih otroci preganjajo. Pa čimbolj bi jim klical v spomin vse težke ure, ki so jih roditelji morali prestati v skrbi za deco, čim bolj bi jim govoril na srce, da se je mati izživela samo otrokovemu zdravju in žvljenju, da je bila očetu vselej skrb pred očmi: naj bi se sinu bolje godilo kot meni, tembolj bodo godrnjali in porivali čez prag ubogega očeta, ubogo mater. Njihova pri-prostost jim je navadna zaga-manost, njihova ljubezen le sad navade in potreba, da dobe kotiček na zapečku. Samo enega jim žele, smrti; vsega drugega jim ne privoščijo. Žalostna resnica T So ubogi trgovci in gospodarji, ki so bili dobri za kredit in stanarino, ko so bili slabi časi, kakor hitro se ljudem obrne na bolje, pozabijo nanje, ne plačajo dolgov in se še hudujejo nad "skopostjo" njihovo. Nekaj dolarjev ima, hajdi drugam, samo da ne bo svojega prejšnega do-dobrotnika podpiral, ki se je drznil opomniti ga, da mu dolguje nekaj sto dolarjev. Hvaležnost pa taka! So ubogi duhovniki, ki se pripeljejo v faro na kočiji in v avtomobilu, cela povorka se vije za njegovim vozom, povorka, ki mu kliče hozano. Na far i živi nekaj let, tretjino svojih moči žrtvuje 1'ari v korist, nekaj se sporeče, hujskarija se .prične, natolcevanje, opravljanje in odpeljejo ga na šajtergi ukradenega imena . . . Krščanska hvaležnost. So izdani prijatelji na tem svetu, ki so tako udano služili tovarišem in prijateljem svojim, pomagali, ko so rojaki bili v stiski in v potrebi. Pomagali z lepo besedo, pomagali z dobrim nasvetom, pomagali z gmotnimi sredstvi. Kolo sreče se obrne, pa ti srečni popolnoma pozabijo, da so jim nekdaj drugi prvi poto-čili kolo sreče navzgor. Nehvaležnost nas dela tuje drug drugemu, mesto da bi bili kakor ene družine, drug drugega nočemo poznati. Hvaležnost, lepa čednost, za katero goro si se skrila? MORTT.CA UTET.I r I i IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN i TRPLJENJA t Orjaški mladi črnec, Martin Moore, okrog katerega stoje detektivi ki so ga ujeli, osumljenega umora. Aretiranec je pozneje priznal a je umoril neko žensko. italijanske oblasti so aretirale jugoslovanskega državljana V Kopačnici - Podpleče nad Cerknom so 22. julija karabi-ftjerji aretirali jugoslovanskega državljana 30 letnega :'unstl ^''anca, lesnega trgovca iz obmejnih Ži rflv. Imenovani je imel prekoračenju meje s seboj pravilen potni list, poleg tega pa k°t obmejni prebivalec tudi redil0 obmejno dovoljenje za pre-meje. Aretiranec je prišel v galijo po trgovskih opravkih, in Je kot trgovec z lesom trdi dru-Kuče večkrat prihajal čez mejo. •iegov protest, da ima svoje °*t'bne in potne listine v redu, m nič zalegel. Karabinjorji so )aJe izjavili, da so dobili ->d me- čim drugim kar mu oči!*;o, pač pa je bil vesten, skrbeč in podje-/ ten trgovec. Iz vsega ;.ostopka se da sklepati, da je bila aretacija Kunstla izvršena k- na podlagi neupravičenega suma ali pa kake bojazni. Aretiranca so po strogi in natančni preiskavi poslali v tolminske zaporo. Incident v Vipavi V Vipavski dolini po se vršile birme. Nadškof Margotli je bil povsod slovesno sprejet, predvsem seveda v Vipavi sami. Cerkev je bila lepo okrašena. Nadškof stopi na prižnico in začne pridigo v italijanščini Tisti trenutek se s silno močnim j;lasom oglasi s kora 28-letno deKle, ki Rajnih oblasti iz Gorice nalog je znano kot slaboumno, in s Aretacijo, ker je politično nerešljiv in se bavi z raznimi . )s"> ki no spadajo v trgovino li-vN° italijanski državi in faši-iicKp->mn režimu škodljivi. I/ za-, -Uvih virov pa smo ugotovili, Je motiv aretacije bre:: vsa-? Podlage, ker se imi nov, ni ni bavil mi s politiko, liili krepkim glasom zala iči: "Slovenci smo, niti enega Ttalijana ni, slovensko govorite!" Prisotni so jo hoteli pomiriti, ali niso mogli. Nadškof je zapustil prižnico in se potem, ko je podeMl sveto birmo, takoj odpeljal. Dekle so potem aretirali in odpeljali v Gorico na sodišče, naslednji dan pa so odpeljali še očeta in mater. Kaj se bo z njim; zgodilo, do danes še ne vemo. Nadškof se je zavzel, da se nobenemu nič ne zgodi in da ne kaznujejo sla-boume revice. Dekle je izgovorilo tiste besede čisto spontano in je nihče ni na to nagovarjal, Na gospoda nadškofa je incident vplival deprimirajoče, ker je rahlega zdravja in je komaj o-kreval od težke bolezni. Dne 29. julija je podeljeval nadškof sveto birmo na Vrhpolju drugega dne pa v Budanjah. V tržaških listih pa se je pisalo, da so karabinerji aretirali v Št. Vidu nad Vipavo 36-letno Marijo Kiteržnič (?), ker je razgrajala v cerkvi pri obisku goriškega nadškofa Margci ti j a. -o- Italijanski priseljenci imajo povsod prednost Bovec, julija 193G. —- V Čez-soči je že pred leti neurje odneslo most čez potok Slatonik. Po večkratnih prošnjah domačinov se je končno letos občinska u-prava odločila in je odredila popravo oziroma novograd/r o mostu. V ta namen pa je dala občanom na razpolago le potreben material, medtem ko morajo delo oskrbeti sami vaščam. Občinska uprava nima na razpolago denarnih sredstev, za popn.vo in zboljšanja, ki so prepotiobna in obče koristna, pač pa ima sredstva za vzdrževanje treh na novo priseljenih italijanskih družin, katere podpira z živežem. --o- Štiri aretacije v eni družini Črni vrh, julija 1936. — V prvi polovici tega meseca so v tričetrt ure oddaljeni vasici Zadlog črnovrški karabmjerji izvršili štiri aretacije v družini Mikuž. Aretirali so 58 K starega očeta Jožefa, 2r/ let»e ga sina Jakoba, 22 letnega sina Jožefa in 20 letno hčerko Ivanko. Vzrok aretacije ni znan in tudi o nadaljni usodi aretirancev nismo ničesar doznali. S to aretacijo je družina v tem času, ko je na polju in pri kiaehii vse polno dela hudo prizadeta z gospodarske strani, pa tudi drugače bo utrpela veliko škodo. Mi-kuževi so znani kot dobri, mirni in skrbni ljudje ter je" aretacija vzbudila splošno sočustvovanje s prizadeto družino obenem pa obsojanje za tako brezobzirno postopanje oblasti. --o- Na Bogatinu nadaljujejo z utrjevanjem Tolmin, julija 193lV _ Na Bogatinu, ki je najvišji vrh v bohinjskih planinah, se tudi letos z vso naglico nadalju;'e utr-jevalno delo. Materij al opravljajo po vzpenjači iz planine Polog na Bogatin. Poh'g u ga se poslužujejo tudi tovorne živine. Za utrjevalna dela v tem predelu je predvidenega za letošnje leto samo cementa ca 300 kvin-talov. Domačini v službi obmejnih straž Podbrdo, julija 1936. — V obmejni vasi Nemški Rut so obmejni stražniki dosegli pri nekem domačinu toliko, da jim je izdal in pokazal vse tajne prehode meje. Mož je družinski oče in že več let prost vsakega davka zaradi številne družine in se najbrže izkazuje fašističnim oblastem hvaležen s tem. da je v službi raznih javnih organov. --o-- KRATKE NOVICE Na Opčinah pri Trstu je neki avto povozil znanega trgovca, 70 letnega Štefana Ozbiča iz Repen Tabora. Nesrečni starček si je prebil lobanjo. Zdravili so ga v tržaški bolnici, a zaman. V Materiji se je smrtno ponesrečil 40 letni kmečki posestnik Jakob Polež. Mož je baš nakladal seno na voz, ko so voli nenadno potegnili, tako da je padel in si prebil lobanjo. V Kamnem pri Kobaridu je vojaški tovorni avto, s katerim se je vozil manjši oddelek alpincev proti Kobaridu, povozil 51 letnega kmečkega posestnika Alojzija Kofola. Nesrečnega moža je pregledal občinski zdravnik, ki mu pa ni mogel več pomagati. Še istega dne je podlegel poškodbam. Kofol je zapustil ženo in 4 neodrasle otroke. * Labinjska občinska uprava je nakupila več sto italijanskih mašnih knjižic za hrvatsko šolsko deco. Kniie:e so že razdelili otrokom. * — V Trstu je prefekt dal zapreti zopet neko slovensko trgovino. Pod motivacijo, da je prodajal kravje meso za volovsko, je moral zapreti "svojo mesnico Ivan Konjedič v via delo Scoglio 33. j TO IN ONO IZ DOMOVINE Brez dovoljenja ne gre Finančna kontrola s Ptujske gore je v Zupečji vasi zaplenila delavcu Francu Predika-ki 350 1. vina, ker je France točil vino brez dovoljenja. Sod so zapečatili in ga od-peljali v klet posestnika Sa-gadina. V popoldanskih urah je pa prišlo k Sagadinu več vinjenih fantov. Posestnica je bila sama doma in ni mogla fantov odgnati. Ti so pa šiloma šli v klet, vzeli sod vina, ga naložili na voz in odpeljali. Zadevo je vzelo v roke sodišče v Ptuju. -o- Dve nesreči Julijana Leskovšek, dtfina-rica z Grobelnega je na travniku, ko je nesla krmo tako nesrečno padla, da se je nevarno pobila in poškodovala. — Ko je Josip Salobir 16 letni posestnikov sin z Dob.ja pri Planini gnal napajat domačo kobilo, ga je kobila vrgla. Fant je padel na tla in si pri tem grdo preklal spodnjo i ustnico. Zmedlo se ji je Na Jernejevi cesti v Ljubljani se je na svojem domu obesila 64 letna upokojena tovarniška delavka Regina Roj-čeva. Ljudje so jo pogrešali že nekaj časa, a našli šele ko je bila vsaka pomoč zaman. Sumijo, da je Rojčeva storila samomor v duševni zmedenosti. -o- Napredek narodnega gospodarstva Med borskim barkenim rud- -y S? v s? & s? i' v b k. NAZNANILO otvoritve nove odvetniške pisarne Richard J. Zavertnik SLOVENSKI ODVETNIK 2017 South Hoyne Avenue, Chicago, Illinois (Blizu vogala 21st Street in Hoyne Ave.) V teh novih prostorih jom uradoval od 8:30 do 9:30 dopoldne. Ob večerih od 6 30 do 8:30 P. M. Druge čase bom v uradu na razpolago po dogovoru s strankami. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 5.00............ 200 Din Za $ 7.20............ 300 Din Za $ 9.55............ 400 Din Za $11.70............ 500 Din Za $23.00............1000 Din Lire: Za $ 4.65................ 50 lir Za $ 9.00................100 lir Za $43.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za '$ 5.00 pošljite—$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljite—$16.00 Za $25.00 pošljite.—$26.10 Za $40.00 pošljite.—$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEPICH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cerraak Road, CHICAGO, ILL. nikom in državo, se je sklenila pogodbe, cla bo borski rudnik zgradil rafinerijo za baker v Boru. Dosedaj se je namreč moral sirovi baker izvažati iz Jugoslavije v inozemstvo, zaradi elektrolize, čisti baker pa uvažati iz inozemstva. Ta rafinerija bo za gospodarstvo Jugoslavije velikega pomena, ker mora sedaj država plačevati velike cene za čisti baker pri uvozu, medtem ko ruclo proda v inozemstvo po dokaj nižji ceni. -o- Smrt radi padca s postelje Iz Zagorja pišejo: 79 letni posestnik Franc Čebin pri Sv. Urhu je šel neke nedelje po kosilu malo počivat na posteljo. Ko je potem hotel vstati, je padel tako nesrečno na tla, da je obležal nezavesten. Ves trud domačih da bi ga zopet zdramili iz nezavesti .je bil zaman. Stari mož je kmalu nato izdihnil. ——o- Tudi napredek V Podnartu na Gorenjskem gradijo obrat za izdelavo vodikovega perokisa (Hidroge-nium peroxydatum) ki bo najmodernejše urejen. Kapaciteta obrata bo krila celokupne potrebe Jugoslavije-in ne bo treba uvažati tega izdelka iz inozemstva. Konji so jo poteptali V mariborsko bolnico je bila pripeljana 31 letna posestnica Marija Krajcberger od Sv. Antona v Slovenskih goricah, katero so poteptali konji in ji štrli prsni koš. Naznanilo in zahvala Vsled velike žalosti globoko potrti in z bolestjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike in s~are domovine prežalostno vest, da nam je nemila sn;rt iztrgala iz naše srede po kratki, 17 dnevni bolezni tako nenadoma in nepričakovana, 25. julija, našo nadvse ljubljeno hčerko in sestro, Jennie Gaber Pokojna je bila rojena 21. decembra 1898 v vasi Trnje pri Škofji Loki na Gorenjskem. Pogreb se je vršil dne 28. julija iz cerkve sv. Štefana na Resurrection pokopališče, Justice, Illinois. Dolžnost me veže, da se zahvalim v imenu njenih še živečih staršev, bratov in sestre, vsi v starem kraju, vsem onim, ki ste jo obiskovali v bolnici in ji krasili sobo s cvetlicami, katere je ona tako srčno ljubila v njenem življenju. Bi zapisala vse imena, pa bi vzelo preveč prostora, če bi vse imenovala; toraj vam srčna hvala, kakor tudi Rev. Aleksandru, ki jo je tudi obiskal v bolnici. Naiprvo se iskreno zahvaljujem vsem čast. gg. duhovnikom cerkve sv. Štefana za darovane sv. maše in ganljive pogrebne obrede na domu in v cerkvi ter jo tudi spremili na mirodvor. Lepa tudi hvala Mr. Račiču in Mrs. Justine Kosmač-Cieblinski za lepo ganljivo igranje in petje v cerkvi. Posebna hvala pogrebniku Louis Žefranu, ki je bil ob času žalosti ves čas zelo naklonjen in v pomoč v vseh ozirih, kakor pa ureditev mrtvaškega odra, slikanje, vodstva, na domu, v cerkev in na pokopališču. Ga vsem rojakom toplo priporočam. Najsrčnejša zahvala pa gre Mr. Frank in Etna Borštnik, ki sta z veseljem dala na razpolago celo hišo, v kateri je pokojna ležala na mrtvaškem odru; kakor tudi Mr. John Režek, ki je bil v vseh ozirih na razpolago in uslugo, kjer je mogel. Ravno tako se lepo zahvalim vsem ostalim, ki ste na katerikoli način stali ob strani v teh žalostnih urah. Najlepšo zahvalo sem dolžna društvu Marije Pomagaj, št. 78, KSKJ., kamor je pokojna spadala, za darovani krasni venec ter vsem članicam nosilkam krste, katere so bile vse dekleta, lepo belo oblečene z belim šopkom v laseh, katere je preskrbela podpredsednica Mrs. Stare, kakor tudi za molitev sv. rožnega venca ob večerih ob krsti pokojne, kakor spremstvo z zastavami do cerkve. Hvala ji za vso pomoč in trud, ki se je tako trudila, da se je pogreb tako lepo vršil. Srčna hvala gre tudi predsednici tega društva Mrs. Lena Pichman, ki je držala ganljiv govor pri odprtem grobu, kakor tudi vsem članicam tega društva gre lepa hvala za udeležbo pri pogrebu in spremstva k večnemu počitku. Bog vam povrni in naj bode vaš plačnik. Ravno tako najlepša hvala Samost. Podp. društvu Zarja za darovani krasni venec in vsem onim članom(icam), ki so pokojno kropili in molili za njo .ter spremili k večnemu počitku na pokopališče, kakor tudi vsem onim prijateljem in znancem, ki so prihiteli v tako obilnem številu od blizu in daleč z zadnjimi pozdravi, jo kropili in molili za pokoj njene duše ter onim, ki so z nami čuli celo noč ob mrtvaškem odru in vsem udeležencem pogreba. Iskrena hvala tistim, ki so darovali za sv. maše, in sicer; Dr. Marija Pomagaj, druž. Gaber, njeni starši v starem kraju; Mrs. John Režek, Mr. in Mrs. Fr. Borštnik, Mr. in Mrs. Grohar, Wau-kegan, 111., Miss Antonette Grohar, Waukegan, Miss Kath. Dobey, Mr. in Mrs. L. Gradišar, Mr. in Mrs. Jos. Kobal, Miss M. Pintar, Mr. in Mrs. Pintar, Mr. in Mirs. Lončar, Mr. in Mrs. Joe Golob, South Chicago, 111., Mrs. Fannie Pichman, Mrs. Lena Pichman, Mr. Frank Pichman mlajši, Mr. in Mrs. Frank Gril, Mrs. Cecilija Jurca, Mrs. Mary Kovačič^ Mrs. Pavlina Luzbi, Mr. in Mrs. Carlie Pogačnik, Mr. in Mrs. Štajer, Mr. in Mrs. Ziherl, Mr. in Mrs. Verbek, Whiting, Ind., Mr. in Mrs. Benedict, Whiting, Ind., Miss Katie Triller, Whiting, Ind., Mr. in Mrs. John Widmajer, Mrs. Agnes Dralc, Justice, 111., Antonija Erdek. Se vsem prav iz lepa zahvalim za darovane krasne vence in cvetlice, v prvi vrsti: Društvo Marije Pomagaj, Samost. podp. društvo Zarja, družina Gaber, oče, mati, sestra, bratje, v starem kraju; Mr. in Mrs. Ciril Emica Pichman; Miss Fany Gaber, Pueblo, Colo.; Mr. John Režek, Mr. in Mrs. Frank Boršnik, Miss Antonette'Grohar, Waukegan, 111.; Mr. in Mrs. Grohar, Waukegan, 111.; Miss Catherine Dobey, Mr. in Mrs. Gosar, Denver, Colo.; Mr. in Mrs. Jean Gliber, La Grange, 111.; Mr. in Mrs:* Lawrence, May Pichman; Mr. in Mrs. John Pichman; Mr. in Mrs. Frank Margole, Cicero, 111.; Mr. in Mrs. Peter Urbane; Mr. Viljem Puiz, Cicero, 111.; Mr. in Mrs. Luzbi; Mr. in Mrs. Jurca; Mr. in Mrs. Kovačič, Mr. in Mrs. Erdek; Mrs. Mary Steblaj, Waukegan, Mr. in Mrs. Borštnik, Waukegan, 111.; Mr. in Mrs. Frank Kucler, Waukegan, 111.; Mr. Gottlieb, ko je vsaki dan prinesel svež šopek za na prsa in v vseh ozirih bil zelo nam naklonjen, §e prav srčno lepo zahvalim. Ako je kateri pomotoma izpuščen prosimo, da naj nam oprosti. Še enkrat srčna in iskrena Ti pa, draga ljubeča nepozabljena prijateljica moja, Jennie, hvala vsem, ki ste mi stali ob strani na kateri koli način, prerano si nas zapustila; odšla si od nas v deželo miru, kjer ni več zla in zmot. Počivaj v miru, lahka naj ti bo ameriška zemlja, saj Križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. Bog ti daj večni mir in pokoj, večna luč naj ti sveti, tako jo tudi priporočamo v molitev in blag spomin. Kakor slana nežno rožo Grobar tamkaj je izkopal sredi vrta zamori tiho ti hladno jamico, si za večno nam zaspala, kamor so zakopali ljuba Jennie ti. mi ljubljeno prijateljiro. Dragi moji, ne žalujte, jaz sem že prestala smrt s svojo sestro Annie tukaj bivam, tudi vam je grob odprt..... Žalujoči ostali tukaj v Ameriki: MRS FRANCES GROHAR in familija; MRS. ANNA BORŠTNIK in familija, njene naiboliše nrijateljice; MRS. FRANCES GABER, se-strična, Pueblo, Colo;' MR. CERiL PICHMAN, svak; MISS ANICA PICHMAN, nečakinja; MR. JOHN REŽEK, sorodnik. — V starem kraju: FRANC in MARIJA GABER, starši; JAKOB, FRANC, ANTON, JANEZ GABER, bratje; JERICA, sestra, poročena Langerholz. Waukegan, 111. 20. avgusta 1936. Stran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 25. augusta 1936 tmf f if i»f f fim»»wwm»f tyntiwumumf »mminf >fl»lf>ti| f USODNA ZENA Ivan Slivnik. sss Otresel je mehkobo, ki mu je bila neudobna, čeprav mu je dela dobro. "Prihajal bom pogosto. Po pravici ti povem, da me tovarniški obrat zelo zanima. Že davno bi bil rad prišel katerikrat tja, pa te nisem hotel prositi, da bi mi dovolila. Brez tvojega dovoljenja pa itak ne sme nihče v tovarno." Romana je smehljaje pokimala. "Tako je. V naši stroki, zlasti pa v kemičnem oddelku, je treba čuvati marsikako skrivnost. Zato se navadno branimo radovednih gostov." "A mene zanima kemični oddelek." "Nu, zate bo odprt, kadarkoli boš hotel. Praviš, da te kemija zanima?" "Zelo!" "Ali te ne bi veselilo izbrati si jo za študij?" "Od srca. Toda mama mi prigovarja, naj študiram pravo, ki me prav nič ne • V M mice. Romana mu je položila roko na ramo. "Mislim, da mora mož živeti z dušo in telesom v svojem poklicu in si ne sme izbrati stanu, ki ga ne veseli. Kmalu se boš moral odločiti, ljubi Janko. Po maturi bo treba študirati. Morda si vendar izbereš kemijo. Kadar boš potem gotov s svojimi študijami, 1)i lahko vstopil pri meni v tovarno in postal vodja kemičnega oddelka." Oči so se mu zasvetile. "To bi bilo krasno !" "Dobro premisli, Janko. Ne maram ti prigovarjati; reči hočem le, da se mora mož z veseljem in ljubeznijo lotiti svojega dela, ako hoče doseči resničen in tehten uspeh." Stisnil ji je roko. "Premislim se, Romana. Saj bova še večkrat govorila o tem. In hvala ti — še enkrat hvala!" Ločila sta se s krepkim stiskom desnic. Vsa vesela se je odpeljala Romana v tovarno. Janko pa se je zaprl v svojo sobo, da bi prečutil pravkaršnji doživljaj. Ostro in strogo je obsodil samega sebe. Tako lahko, kakor mu je odpustila Romana, kar ji je bil storil v svoji odurnosti, si on ni mogel odpustiti. In trdno si je obljubil, da postane ves drugačen človek. 6'. POGLAVJE. Viktor Trtnik je sedel v svoji elegantni hotelski sobi na Dunaju in pisal pismo. Pri tem je pušil cigareto. Njen dim se je vlačil v zamotanih vijugah okrog električne svetilke, ki je stala na pisalni mizi. Ob vhodu v njegove sobe je stal Indijec orjaške rasti, njegov sluga Kaluta-Baj. Bil mu je zvesto vdan in je ostavil domovino, da je mogel slediti svojemu gospodarju. Viktor Trtnik je bil namreč rešil Kaluto-Baja z lastno smrtno nevarnostjo iz tigro--vih krempljev. To se je zgodilo takole. Viktor Trtnik je šel s svojim prijateljem, mladim Nemcem, ki je bival v Indiji po kupčiji, lovit tigre. Kaluto-Baja sta si vzela za vodnika. Toda lovu je bil namenjen jako nesrečen konec. Orjaški tiger se je vrgel na mladega Nemca in ga pobil s šapo na tla. Viktor in Kaluta-Baj sta mu prispočila na pomoč ter pregnala zver. Med tem, ko je Viktor vzdignil težko ranjenega Nemca, da bi ga odnesel na varen kraj, je planil prepodeni tiger na Kaluto-Baja. Ta se je hotel ogniti naskoka, toda krvoločna žival se mu je zacepila v ramo in ga hotela raz-mesariti. Viktor je moral položiti umirajočega mladega Nemca na tla, da je rešil Kaluto-Baja. Iz neposredne bližine je nameril puško in prestrelil tigru čelo. Zver je izpustila Kaluto-Baja, se zvalila v stran in poginila. Nato je Viktor spet priskočil k mlademu Nemcu. Toda ni mu bilo več pomoči. Osvestil se je le še enkrat in za malo časa; čez nekaj minut je umrl. Viktor se je nato pobrinil za Kaluto-Baja, ki je bil zelo oslabljen po izgubi krvi. Spraviti orjaškega moža v bližnjo vas je bilo kaj težka naloga. Odondod je poslal Viktor na lice mesta ljudi, da so pobrali truplo mladega Nemca in ga pokopali. Kaluti-Baju je stregel z največjo vnemo, dokler se mu ni zacelila raztrgana rama. Od tistih dob je smatral Kaluta-Baj Viktorja Trtnika za svojega gospodarja ter mu zvesto in vdano služil. Kaluta-Baj je stal pri vratih nepremično in križem rok. Oblečen je bil v čudno mešanico svojega domačega kroja in evropske noše. Ohlapen jopič temnoviš-njeve barve mu je padal na široke hlače. Pisana svilena rata mu je ovijala ozka ledja namestu pasu. Na glavi je nosil nekakšen turban od rdeče svile. Ko je Viktor Trtnik končal pismo in ga naslovil je mignil Indijcu, naj stopi bliže. "Na pošto, Kaluta! Evo ti pisma za mlado gospo." Kaluta je vzel pisanje. Njegove temne oči so pogledale živahne je in z velikim zanimanjem. "Za gospo Suzano?" "Da. Javim ji svojo vrnitev in ji sporočam, da jo želiva videti in govoriti ž njo. Spremil me boš k nji, moj vrli Kaluta; mnogo imava povedati ubogi ženici." Kaluta se je priklonil z lastnim mu kraljevskim dostojanstvom. "Kaluta pojde s sahibom, kamorkoli mu ukaže." Viktor ga je potrepljal po rami. "Najprej v Jugoslavijo k mojim sorodnikom, Kaluta. Tam bom čakal sporočila gospe Suzane. Nu, idi, daj pismo na pošto." Kaluta je odšel. Viktor je meril sobo s počasnimi koraki ter vdihoval vonj svoje cigarete. Nato je stopil k oknu ter se ozrl po široki ulici. "To je Dunaj, je rekel sam pri sebi, kakor bi pozdravljal veliko mesto. Zamislil se je, krenil nato k divanu, zleknil se nanj ter se pogreznil v sanjarijo. Pestre slike so se vrstile pred njegovim duhom. Pred šestimi leti je bil zadnjikrat na Dunaju — in sploh v Srednji Evropi. Pozneje se je klatil ves čas križem sveta. Njegovo imetje se je podvojilo, čeprav si je privoščil v dobah počitka slehferno udobnost in vsakateri užitek in ni malo trosil pri svojem popotnem življenju. Po tistem nesrečnem lovu na tigre je čutil v sebi hrepenenje po mirni, prijetni doma- Vt •» C1J1. TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS ninninnnnnn»nCTnnnnnnggnngnnmnnnnnnnnnnroninnnnxinnnnnTO 'PISANO POLJE J. M. Trunk Še — laži. Proč z lažjo, kjerkoli je laž res laž. O tem sem nelcaj že zapisal, ko menda fašisti raznašajo hude laži o španj-skih levičarjih. Ali ie res vse zlagano, kar se ooroča? List ',The London Times" ima iz Barcelone naravnost strašne reči, ko se je pojavil odpor. Cerkve, duhovniki, nune so prosta divjačina. G. Bernard je zaslišal britskega podanika, ki je zbežal na ladijo. Kot Anglež menda nima deleža ha homatijah in če kot kato-ičan laže, bi bilo hudo. Nameravana laž bi bilo še hujše, v bistvu pa zopet dobro, ako bi bilo vse le zlagano, saj je bilo dobro tudi za-me, ko sem nekoč v "SI. Narodu" sam či-tal, da so me na Koroškem ustrelili. Morda ni bila laž, le pomota. Resnica pride prej ali na dan. Bolj značilno slej za razmere je, kar pripoveduje dotični angleški katoličan o španjski masi. Pravi: "Do polovice prebivalcev v Barceloni je odpadlih katoličanov, ki so se nasitili z rdečo propagando in ki zdaj naravnost podpirajo, ako se požigajo cerkve. Najedli so se tudi laži glede moralnosti duhovščine." Duhovščina mora to občutiti, ampak škodo bodo imeli tudi tisti, ki podležejo takim lažem. Prav čudno pri tem je, da bi menda Hitler prišel desničarjem na Španskem na pomoč zoper levičarje, isti Hitler, ki dela s prav istimi lažmi o moralnosti nemške duhovščine. Je ena in ista sila na delu povsod, in ljudje, ki ti sili podležejo. Žrtve te peklenske sile sicer podležejo, pa velja o teh žrtvah tudi:"Blagor mu, kdor se spočije." Španci in morda pozneje Francozi naj imajo, kar si sami izvolijo. Kdor sam ni gniv, ne bo podlegel laži. INOZEMEC IN VMEŠAVANJE V POLITIKO To je 17. izmed vrste člankov o državljanstvu in naturalizaciji. ....Tik pred zaključitvijo 74. kongresa je poslanska zbornica sprejela zakonski načrt, po katerem inozemci, ki se pečajo z inozemsko propagando ali pa se vdeležujejo protizakonite poli- ameriški narod pojde na volišče dne 3. novembra. Ali po zakonu ni nikjer prepovedano, da bi on smel izraziti svoje mnenje, držati govore ali skušal vplivati na mnenje volilcev v tej deželi. tične delavnosti v Združenih dr- Edina izjema k temu splošnemu žavah, bi bili podvrženi depor-taciji. Zakonski načrt ni prišel do glasovanja v senatu, ali bržkone se bodo predlagatelji potrudili, da se tak zakonski načrt vzakoni v prihodnjem kongresu. S tem postane akutno vprašanje v zvezi s to razpravo o državljanstvu: Ali ima inozemec pra vico, da se peča s politiko in, ako ima to pravico, do kake mere? To vprašanje je zlasti važno v pričo okolščine, da se bo v Združenih državah te prihodnje mesece vodila usodepolna politična kampanja za izvolitev Predsednika in Kongresa. Vsakdo bo razpravljal o političnih programih in o vrednosti vsakovrstnih kandidatov. Kako pravico pa ima inozemec, da se vdeleži te velike politične debate, v kateri ljudstvo te dežele si 30 izbralo svoje voditelje in začrtalo si svojo pot za drugo šti-riletje? Inozemec ne more voliti, ko pravilu je ta, da inozemcu preti deportacija, ako postane anarhist ali komunist ali zagovarja spremembo vlade s silo in nasiljem. Vprašanje pa ni tako enostavno, kakor bi se iz tega sklepalo. Tudi če ni prepovedi v zakonu, nekatere vrste politične delavnosti s strani inozemcev vzbujajo odločen odpor na strani mnogih Amerikancev. Se jim ne zdi prav, da bi človek, ki ni še prevzel dolžnosti državljan- 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ANGLEŠKI MOLITVENIKI ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlata obreza............$2.25 Usnje, rdeča obreza ...............................................................................$2.00 COMMUNION PRAYERBOOKS. Trde platnice, zlata obreza. $1.00 DEVOUT CHILD. Bele platnice in črne platnice............................ I0c KEY OF HEAVEN. To je najbolj popularen angleški molitveni!: v Ameriki. Fino vezan v koščene biserne platnice, zlata omreza, v platnice znotraj vdelan biserni križec, stane................$2.75 Fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza, v platnice vdelan krasen biserni križec ...................................................................$2.50 Koščene platnice s sliko, zlata obreza..........!.....................................$1.75 Fino usnje, zlata obreza...................................................................... $1.50 Fino usnje, lepo vezan ........................................................................$1.00 LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane.. 45c LITTLE CATHOLIC CHILDS PRAYERBOOK. Koščene platnice, zlata obreza ...................................................................................$2.00 MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata obreza..........................$2.50 MY GOD & MY ALL. Molitvenik za otroke. Zlata obraza............$1.25 VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza............................$1.00 WITH JEZUS..... Usnje, vatirane platnice. Zlata obreza...................$1.00 Koščene platnice z sliko. Zlata obreza............................................$1.25 YOUNG MANS GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza....................$2.00 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1819 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois stva, povedal drugim, kaj naj storijo. Ako je kdo gost v hiši prijatelja, se ne smatra za dobro oliko, ako bi on kritiziral hišo in narekoval, kako naj se u-pravlja. Na isti način mnogi Amerikanci čutijo, da inozemec, ki je dejanski gost Združenih držav, nima pravice kritizirati obliko vlade ali način, kako se vlada. Zakonski načrt, ki smo ga poprej omenili, napravlja zanimivo razliko med inozemcem, ki je tukaj začasno, in onim, ki je bil pripuščen za stalno bivanje. Ako bi ta načrt postal zakon, bi za prvega napravljal nezakonito vsako politično delovanje, dokler se nahaja v Združenih državah. Ne gre pa tako daleč, kar se tiče inozemca, ki je bil pripuščen za stalno bivanje. Ta je mogoči državljan v bodočnosti in se mu je vedno nasvetovalo, naj se briga za ameriško politiko in naj se pouči in razpravlja o javnih vprašanjih. Taka razpravljanja vzbujajo odpor le tedaj, ko.se vodijo bolj iz inozemskega kot iz ameriškega gledišča ali ako inozemec zagovarja spremembo obstoječe oblike vlade. Dejstvo je, da inozemcu preti deportacija, ako postane anarhist ali komunist ali je pristaš prisilne spremembe vlade. Katje prav za državljana, utegne biti neumestno za inozemca. Zato državljan, ako želi, more vstopiti v komunistično stranko, ali inozemec, ki to stori, utegne biti podvržen deportaciji. Poprej omenjeni zakonski načrt razteguje to načelo s tem, da prepoveduje inozemcem V Združenih državah zagovarjanje vsakih verskih in plemenskih predsodkov ali nestrpnosti, ki so istovetne z načeli nekaterih inozemskih vlad ali inozemskih političnih strank. Zdr. države so bile posvečene svobodi in enakost za vse in so bile v glavnem izjemoma proste verske in plemenske nestrpnosti. Njih ljudstvo je zato jako ogorčeno, ako inozemec pride v Združene države, sestavljene od vseh narodnosti sveta, ne da bi pustil za seboj vse starokrajske sovražnosti in nestrpnosti, pa se peča s propagando, za katero dobiva po-vzbudo in podporo iz tujih virov. Od vseh oblik politične delavnosti je volilni glas koncem koncev najvažnejši. Potom svojih glasov državljani samo vladne demokracije, kot so Združene države, kontrolirajo svojo vlado. Tudi v najboljšem slučaju je glas inozemca v političnih stvareh popolnoma prazen. On ne more udejstvovati svoje mnenje. On sam ne more voliti in njegov nasvet drugim, ki morejo, vzbuk ja dostikrat zamero. Njegova nezmožnost za enakovredno vde-ležitev v političnem življenju naroda konča le tedaj, kadar inozemec postane naturaliziran. F.L.I.S. ■-o- ŠIRITE AMER. SLOVEN C/i PRIDITE V JUGOSLAVIJO P S'Wdni do vaše domovine, če potu-:.' B • jete na ekspresnih parnikih BREMEN EURO PA OSEBNO VODENI IZLET ODPLUJTE IZ NEW YORK A 3. SEPTEMBRA Na znanem parniku HANS A Izborne železniške zveze od Chcrbourga J in Hamburga HAMBURG-AMERICAN LINE i NORTH GERMAN LLOYD »130 W. RANDOLPH ST. CHICAGO .'»»»»wwwwwwwwwwwww wwm wwwwwwwwwwwwwwwmmwmwww^ \ Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven-; ska katoliška podporna 1 organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: I Kranjsko-Slovenska^§ Katoliška Jednota i Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00. j GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- > ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se * labko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko ! za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v raz- > redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" I se plača do $1000.00 posmrtnine. ^ BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- | vanja. * Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim > rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K.Jednote", ki izhaja I [ enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva J > vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. ! S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov it> sirot. Če še nisi član ali člani-I ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi ] > takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti [ društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, J , spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite 1 I ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna \ > pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 ' [ No. Chicago Street, Joliet, Illinois.