''JM ' Kupujte LOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni volume xxvi.—leto xxvi. AKOPRAVN EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium cleveland, ohio, friday (petek), january 22, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 17 angleška osma armada je pred vrati tripolija Mesto Tripoli v plamenih. - Vojaštvo osišča doživlja tu svoj mali Dunkirk. BE*EČI NEMCI IN ITALIJANI POD TOČO BOMB IN KROGEL LONDON, petek, 22. januar- j čo krogel strojnic zavezniških • Poročila iz Madrida na- letalcev. z^anjajo, da so v Tripoliju, Pristanišče v Tripoliju, kjer Hi Vn!, bazi osišča v Libiji, veli-; so v plamenih vsi doki, je delo-Pozari ter da se nahajajo j ma zamašeno po pogreznjenih Podnje straže angleške osme rg** samo še pet milj od me- James Farley pravi, da bo vojna še letos končana Podmornica Peto Ameriška produkcija kakor tudi ameriška vojaška sila bosta usodni osišču. Tripolitanski Dunkirk &a poročila iz Madrida Sanjajo, °sišča barkah da zapuščajo čete goreči Tripoli v malih in drugih vozilih, ki pa v nePrestanimi napadi za-bombnikov in bojnih še ^ ^ Tripoliju doživlja osi- sv°j mali Dunkirk. Padec kaj •J ur. Lru Je pričakovati tekom ne- Beg po kopnem ladjah. Saperji osišča so povzročili veliko škodo na cestah in mostovih na obeh straneh mesta. Priznanje rimskega radia Rimski radio priznava, da,so se pričele osiščne armade umikati iz Tripolija, kakor je bilo pričakovati. V Tuniziji pa so zavezniki začasno v defenzivi. Tam so vdrle osiščne čete dvanajst milj globoko v francoske pozicije. Žrtve ob izkrcanju LONDON, petek, 22. januarja. — Angleška admiraliteta vy. , odredi maršala Rom- naznanja, da je bilo s torpedira- flela na u„v . m . ,.. ___.______, v,_____.„-. , . , a Pa beže iz Tripolija po proti Tunisiji. Tudi ti so pod neprestanim dež- zavezniških bomb in pod to- njem angleške nosilke letal A venger pri izkrcavanju zavezniških čet v severni Afriki izgubljenih 507 angleških mornarjev. iška propaganda je pričela končno Spoznavati nemške izgube in superiornost ruske organizacije in armad H *cisti jadikujejo nad "tragedijo Stalingrada." — Bliskovito vojno je zdaj nadomestila borba časa in delov-ur na domači fronti, pravi italijanski list. ^ KRN, gvica> 19 januarja.^— Va sko časopisje, ki si prizade-Pojasniti nemškemu ljud-ttiad Se<^an-ie Poraze nemških ar-Sjje' Poznava superiornost Ru-ŠČin virov raznih potreb- 1ist\°elkischer Beobachter," w' kl je last Adolfa Hitlerja, j6g°Veduje Nemcem doma, da ^o t jQi ČaS' da sledn;ii "Uvi" 0 težko 3e bojevanje na vej 1 fronti- "Rusi imajo danes tankVo^kov, več topov in več pra °vv kakor pred letom dni,", Vl casopis. >a gedija Stalingrada" ]ingra naslovom "Tragedija Stanch■ " pravi časopis "Basler ° pravi, da se da SeJ a naglih gibov nehala in kate^ ^ SedaJ Pričela vojna, v ^ftt f.lgra glavno vlogo ele- «1: Ssti]0V*o vojno je zdaj na-Srii b VoJna, kjer bo šlo v o-Vbo za metre ozemlja in 'ontj,;kovnih h uf na domači VlJ duh ruskih čet poročevalec lista %rab,je. ^'Italia" pravi, da '0i, & 'dolin • — F">«i Rusi pred Stalin-Sveže čete, v katerih je OGROMNA ŠKODA PO POVODNJI PITTSBURGH, 21. januarja. — Mestne oblasti v Pittsbur-ghu so preračunale, da je povzročila poplava meseca decembra mestu 15 milijonov dolarjev škode. Škoda pa bi bila dvakrat tako velika, če ne bi zajezilo vodovja petero vladnih jezov. V Kittanningu, New Kens-ingtonu in McKeesportu je znašala povzročena škoda $2,500,-000, v Wheelingu, W, Va., pa 10,000,000 dolarjev. Na sliki je ameriška podmornica Peto, ki so jo zgradili na Najhujša ameriška letalska nesreča v Južni Ameriki Na samotni obali Holandske Gujane je treščilo na zemljo transportno letalo, pri čemer je bilo ubitih 35 oseb. WASHINGTON, 21. januarja. — Vojni department naznanja, da je bilo ubitih 35 mož, ko je treščilo veliko ameriško transportno letalo na samotni obali V DVEH MESECIH SO IZGUBILI NEMCI 700,000 mož Mesto za mestom prehaja v rusko oblast -Rostov, ključ južne Rusije, je od vseh strani ogrožen. -,—fv NEMCI IZGUBILI 6,000 TANK 7, 12,000 TOPOV IN 3,500 LETAL it in 7 "u ■ ■ -73 Holandske Gujane v Južni A Velikih jezerih j zdaj pa i o bodo\ . ,. , ' ,r '• menki na zemljo. odpremili na mor je, ^T o je prva ^ v podmornica izmed tridesetih, ki je bila zgrajena tukaj. ZADNJE VESTI ANGLEŽI V TRIPOLIJU Kolone osme armade generala Montgomeryja so prodrle glavne utrdbe mesta Tripolija ter vstopile v njegova predmestja. Bežeče čete maršala tiommela pa so dosegle Tiuiisijo ter so že 25 milj gloff>ko v tu-niški pokrajini. Italijanska poročila naznanjajo, da se vrše okoli Tripolija srdite bitjke. RUSI PREDRLI NEMŠKE ČRTE LONDON, 22. januarja. — Nemško vrhovno poveljstvo je danes izjavilo, da so ruske sile, ki napadajo Sta-Mwgrad wf vzhrida^in zapa- ' da predrle obrambne črte "nemških brambovcev Sta-Jingrada", za katerimi se nahajajo zadnji ostanki vojaštva 22 nemških divizij. Vesti iz Balkana Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! Javni forum V nedeljo, 24. januarja, ob 7:30 zvečer, bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. javni forum, čigar predmet bo: General Mihajlovic — izdajalec. Govoril bo Joseph Brandt, državni organizator komunistične stranke, ki se je boril 18 mesecev proti fašizmu v Španiji. — Predsednik shoda bo Clifford Saunders, organizator U-nited electrical, radio and machine workers of America. — Vstopnina bo prosta. Pobiranje asesmenta Tajnica društva Kras št. 8, S. D. Z. sporoča, da bo pobirala asesment v nedeljo zjutraj od .9. do 11. ure v Slovenskem domu na Holmes Ave., ter istotam tudi v ponedeljek večer od 6. ure naprej. Članstvo naj to upošteva in pravočasno plača asesment. LONDON, (Radio sprejemna služba) — Londonski radio poroča o krčevitih toda brezuspešnih naporih Paveliča, da bi osvobodili polkovnika France-tiča. Tega častnika so partizani ulovili v Srednji Bosni, ko se jim je posrečilo s streli iz navadnih pušk strmoglaviti njegovo letalo. (Po drugih vesteh je polkovnik Francetič že umrl v ujetništvu.) Glasom poročil iz časopisja pod nemško kontrolo je zagrebška občina občutno dvignila trošarino na alkoholne pijače: navadno vino 600 kun hektoliter, vino boljše vrste 2,400 kun hektoliter. Paveličeva vlada se je odločila, popraviti tri topničarke jugoslovanske donavske mornarice, ki so bile potopljene v teku bojev ob priliki napada na Jugoslavijo. Hrvaška namerava torej utvariti lastno rečno vojno brodovje. Na bosanskih planinah je zapadel sneg in zavladal hud mraz. To je najhujša letalska nesreča v zgodovini ameriške avijati-ke. Med žrtvami te nesreče so: Eric Knight, v Angliji rojen pisatelj. P. E. Foxworth, odličen "G—men", ki se je zlasti odlikoVal pri slučaju ugrablje-nja Lindberghovega otroka in pri aretaciji osmih nemških sa-boterjev, ki so se izkrcali iz podmornice. William Hudson, relifni komisar iz New Yorka, ki je bil na potu v severno Afriko. Dalje je bilo v ponesrečenem letalu 17 ameriških častnikov, ki so bili na potu na svoje postaje, šest civilistov poleg zgoraj imenovanih, in devet članov posadke. Vzroki nesreče doslej še niso znani. Polnočni ruski komunike naznanja, da so ruske armade, ki prodirajo naravnost proti zapa-du pod Voronježem, dospele do točke, ki je oddaljena samo 85 milj južnovzhodno od Kurska, s čemer so pričele ogrožati celotno nemško fronto iz leta 1941 raztezajočo se od centralne Rusije pa do Azovskega morja. Rostov ogrožen Dve sovjetski koloni že prodirata proti Harkovu, nadaljna kolona ogroža Vorošilovgrad, več ruskih kolon, vštevši one na Kavkazu, pa ogroža Rostov, ključ vseh nemških operacij v južni Rusiji. Zadnji ruski komunike naznanja zavzetje Golovjevke ob Jelene - Kupjansk železnici, ki le- Iži samo deset milj pod komuni-i kacijskim centrom v Starajem Oskolu. ' Uničevanje nemških satelitov Iz naglice ruskega prodiranja na široki fronti pod Voronježem je razvidno, da so ruske arma-, de, ki iznašajo sedaj svojo naj-silnejšo udarno moč, zopet raztrgale v kose divizije osiščnih satelitov — Madžare in Italija-: ne. j Ogromne nacijske izgube Zadnje rusko poročilo naznanja, da je bilo, odkar so pričeli j Rusi dne 19. novembra svoje o-fenzive, nad 500,000 Nemcev u-bitih, nad 200,000 pa ujetih. Poleg tega je izgubilo osišče v tem času nad 6,000 tankov, 112,000 topov in 3,500 letal. Neodvisna in nevtralizirana slovenska država, ki naj bi bazirala na Trstu sylvaniji so končali 22-dnevno stavko Delavci so pričeli zopet z delom, ne da bi dobili zagotovila, da se bo nemudoma zadostilo njihovim zahtevam. WILKES-BARRE, Pa., 21. januarja. — Pennsylvanski pre-mogarji v rovih trdega premoga so končali danes svoj 22 dni trajajoči štrajk, katerega so pričeli v protest proti 50-cent-nemu zvišanju mesečne unijsks članarine in za izsiljenje zvišanja mezde za dva dolarja na dan. Premogarji so sklenili, da se odzovejo pozivu predsednika Roosevelta ter prično zopet z delom. Edina dva rova, kjer so pre-mogarji še vedno na stavki, sta Susquehanna rov, št. 7. kjer je še na stavki 1,600 delavcev, in Payne Coal Co., Exter, kjer je na stavki 800 delavcev. Premogarji, ki so pričeli zopet z delom, niso dobili nobenega zagotovila, da se bo takoj ugodilo njihovim zahtevam. Nekateri premogarji so izjavili, da bodo svoje zahteve tudi poslej potiskali v ospredje. K vojakom Včeraj je odšel k vojakom Joseph Zupančič, ki je že tretji sin družine Mr. in Mrs. Joseph Zupančič, 1079 E. 76 St., ki se nahaja v službi Strica Sama. Eden izmed bratov, Louis se nahaja v Camp Edwards, Mass., ter je pravkar graduiral iz oficirske šole, drugi, Ernest, se sedaj nahaja v oficirski šoli v Monmouth, N. J., Oba, Louis in Ernest sta bila pred svojim odhodom k vojakom, aktivna člana pevskega zbora Jadran v Col-linwoodu. Želimo vsem trem fantom srečen in zdrav povra-tek! Tako državo pa si žele Slovenci samo v slučaju, če bi zaradi srbsko-hrvatskeaa spora postala nemogoča ^V^pfc-ttafitev • ftgosi&vije. — Meji t"kke drž^~rtat-bi bile zajamčene po velesilah. C. L. Sulzberger, znani poročevalec dnevnika "New York Times," poroča iz Londona o u-gibanjih in študijah glede po- bila popolnoma nevtralizirana in bi imela jamstva od strani velesil. Slovenska država naj bi bazirala na Trstu ter bi preko vojnih evropskih mej in pravi tega južnega Hamburga (Trsta) med drugim: LONDON, 20. januarja. — Dočim se z vsakim dnem jači prestiž Sovjetske Rusije zaradi kontrolirala trgovske črte v centralno Evropo. Povratek izgubljenih pokrajin Na vsak način pa žele biti njenih velikih zmag nad naj- Slovenci popolnoma združeni boljšimi armadami sveta, kari pod eno vlado v državi, ki naj jih je še kdaj videla Evropa, bi dobila nazaj od Nemcev vso prihajajo zamejne vlade vzhodne Evrope končno do spoznanja, da bo povojna orientacija u-smerjena bolj proti Moskvi ka- Štajersko in Kranjsko, od Italijanov pa Istro in tržaški okraj kakor tudi ono ozemlje, ki ga je leta 1941 okupiralo osišče ter kor pa poprej, to je po donav- ga izročilo Madžarski, ski dolini proti zapadu. ; Srbi žele ustreči Slovencem Rusija službeno ni zainteresira- \ Celo Srbi se/ zde, da komaj ča-na ikajo zadovoljiti slovenskim že- "Rusija oficijelno pravi, da ni Uam in žele> da d6be Slovenci zainteresirana na povojnih me-, nazaj svoje manjšine v Italiji in jah vzhodne Evrope. Toda kro- Avstriji. Bivši jugoslovanski gi zamejnih vlad so izjavili na-,Premier Dušan Simomič je ob-ziranja, da ima Rusija, ki se i ljubil pred letom dni Slovencem hoče v bodoče zavarovati pred P« londonskem radiu, da bo po agresivnostmi zapada, že izdela-S vojni Trst jugoslovanski (radi ne svoje tozadevne načrte." j česar je moral tudi iti. — Ured-Vprašanje Jugoslavije ništvo). Po razmotrivanju teh načrtov, 1 Tezaven ^ozaj Hrvatske preide Sulzberger na Jugoslav!-L PozlclJa Hrvatov bo Slla tue" jo, o kateri pravi: izavna' ce Jugoslavija nebo "Vprašanje jugoslovanskih želja je silno komplicirano. Do- vzpostavljena, toda trdno' upajo, da bo in da se bo pregrupi- . v j v , ralo jugoslovanske narode v fe- cim je se vedno močna skupina, . v . ki si želi vzpostavitev predvojne |derativm drzav1' FRANCES FARMER V SANATORIJU HOLLYWOOD, 21. januarja. — Dudley S. Valentine, sodnik vrhovnega sodišča, je danes odredil, da se ima filmsko igralko Frances Farmer, ki je nedavno povzročila silno rabuko v sodni dvorani, nastaniti v sana-toriju, ker je preiskava dognala, da je "duševno bolna." Jugoslavije, vlada bojazen, da utegnejo razmere, ki meje se-| daj v Jugoslaviji na anarhijo, k čemer se pridružuje še Direktorska seja V nedeljo, ob 1. uri popoldne se vrši direktorska seja Slovenskega doma na Holmes Ave. — Prošeni so vsi,stari in novi direktorji, da se udeležijo. Dobro je opravil Mrs. Frances Komora, 3867 stari 42nd St., je bila včeraj ob srbsko - hrvatski spor, prepre- $6,200 in ob demantni prstan, čiti ta načrt ! ko J* Je neki tat Potegnil iz rok Srbsko - bolgarski blok ^en0 ročno torbico. Mrs. Komo- . ra, ki je vdova, je bila na potu Nekateri Srbi zele formirati j na dd0) ko je bUa okradena. blok z Bolgarijo, tako da bi po- Zakaj je nosila pri sebi tako ve. stale pravoslavne skupine moc- ^ vgoto denarjaj poročilo ne na enota, ki bi avtomatično iz-' ove rinila rimskokatoliške Hrvate' , .v . . , 01 V bolnišnici in morda tuai Slovence. Tr . , . ..... V Cleveland Clinic bolnišnici Možnost neodvisne Slovenije se nahaja Rudolph Jelercic, sin Slovenci žele vzpostavitev! poznanega cvetličarja Franka Jugoslavije, če bi pa to zaradi: Jelerčiča, na Waterloo Rd. Na- srbsko-hrvatskega spora ne bi- haja se v sobi št. 404. Prijatelji lo mogoče, pa že govore o ne-ga lahko obiščejo, mi mu pa že- odvisni slovenski državi, ki bi limo skorajšnje okrevanje! STR'AN 2. m ENAKOPRAVNOST 22. januarja, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 « ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) 1 by Carrier'In Cleveland and by Mall Out ol Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ________________________________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________________________________3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ............................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) __________________________________________'_____________$7.50 Por Half Year — (Za pol leta)_______________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) __________________ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); F01 One Year — (Za celo leto) ____________________________ ..$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. • ■■■ .- v. 104 NAJ SE IZČISTIJO POJMI! i. Z našim člankom "Namesto uvodnika," smo na- 0 ' meravali zaključiti četniško-partizansko kontroverzo z Molekom, urednikom "Prosvete," toda ker se je v "tedenskem ogledalu razmer" še enkrat doteknil te zadeve, ji bomo posvetili še nekaj stavkov. Zadnjič smo zapisali, da so Molekova izvajanja plod njegove mržnje (do komunistov in komunizma), danes pa lahko brez vsakega dvoma ugotovimo, da niso plod mržnje, marveč slepega, besnega in smrtnega sovraštva do komunizma ter do vsega, kar je količkaj v tesnih ali rahlih stikih ž njim ali z Rusijo. Urednik "Prosvete," slovenskega dnevnika, naivno vprašuje: Kako pa Enakopravnost ve, da so Slovenci večinoma proti četnikom? Pa res: kako'Enakopravnost to ve? Ali Molek tega ne ve? Ali nič ne čita? Ali Molek res ne ve, da je VSA Slovenija, kolikor je ni v rokah nacistov in fašistov, v oblasti partizanov? Ali uredniku Prosvete ni znano, da so v Slovenski osvobodilni fronti (partizani) poleg preprostega ljudstva tudi večinoma vsi slovenski intelektualci, razen maloštevilnih ljudi stare šole, v katerih interesu je, da zavlada po sedanji vojni zopet stari red? Če grozi pod partizani anarhija, ali če je s partizani že anarhija, kakor ^modruje Molek, ali ne grozi anarhija tveganim izidom vseh sličnih ljudskih gibanj? Ali je bila tekom najhujših borb ameriške civilne vojne, ko je brat pobijal brata, nevarnost anarhije kaj manjša od tozadevne nevarnosti v partizanskih bojih? Ali so partizani res —anarhija? Če so, čemu potem njihove urejene oblasti v osvobojenih krajih, čemu sodstvo, šolstvo, prosveta (ljudski odri), organizirana zdravniška postrežba itd.? Molek kaj rad ubira strune demokracije in svobode, za kateri stečevini pa je z nami vred še prekleto malo pretrpel in žrtvoval, ker mu je bilo že oboje prineseno na krožniku na mizo. Ampak tam, kjer ni ne demokracije ne svobode, je treba trpeti in žrtvovati za njuno pridobitev, česar se zavedajo zlasti slovenski in ostali partizani, ki za pridobitev teh najvišjih človeških dobrin in za preprečitev povratka starih razmer doprinašajo su-premne žrtve polaganja lastnih življenj na žrtvenik demokracije in svobode. Glecle Molekove podtalne vesti, ki ve povedati, da so krščanski socialisti zapustili paitizane, ko so izvedeli, da so "slovenski komunisti v zvezi z nemškimi komunisti v Avstriji, ki imajo načrt, da se Slovenija s Hrvaško in Ogrsko vred pridruži Avstriji in pride pod kontrolo komunističnega Dunaja," pa rečemo samo toliko, da je tako gorostastno fantastična in tako podla laž, da bi delala čast> vsakemu Coughlinu, Geraldu Smithu in vsem "amerikafirstarjem," samo ne uredniku lista, ki nosi ime "Prosveta," ki je bil. nekdaj res to, kar njegovo ime oznanja in ki je še danes glasilo največje in najnaprednejše siovenske delavske bratske organizacije. To .je vse, kar imamo k temu pripomniti, dasi bi se o tem lahko napisalo nešteto'dolgih člankov. Ampak tudi mi smo izvedeli potom podtalne vesti, da so nekateri krščanski socialisti zapustil partizane, pa ne zato, ker hočejo /slovenski komunisti—po Moleko-vem: partizani—z Dunajem in z Madžari. Vzroki so čisto drugi: da ostane vse kakor je b'lo. In ta podtalna vest dalje naznanja, da so ti "krščanski socialisti" organizirani v "Slovenski zavezi," ki jo oskrbuje z orožjem Italija, da ga lahko s pridom obiačajo proti partizanom... "Demokracija, svoboda!" se glasi parola Prosvetine-ga urednika, ki sedi lepo na gorkem za pisalnim strojem in ki ve, da,mu ni treba za to svobodo in demokracijo stopiti niti v blato niti na dež, kaj šele skrivati S3 po mrzlih hostah, prenočevati ko volk po duplinah in vsak trenutek izpostavljati svojega življenja kioglam in vrvi! Pa pustimo za trenutek partizane in njihovo anarhijo ter si oglejmo primer resnične anarhije pri nas, v Ameriki. Pred nekaj leti, ko je vladala na zapadu velika suša in ko so prišli nekateii ameriški farmarji na beraško palico, jim je vlada priskočila z denarnimi sredstvi na pomoč proti obveznosti, da bodo ob določenem roku posojeno povrnili. Ko je rok potekel, si farmarji še niso toliko opomogli, da bi poravnali vladi svoj dolg, zato je sodnik nekega kraja na zapadu poslal šerifa, da iztirja posojilo ali pa uveljavi na njihovih farmah tako zvani "foreclosure." Farmarji pa so šerifa pognali, nato pa vzeli vrv ter se odpravili k sodniku. "Glej," so mu rekli, "še enkrat nam pošlji svojega šerifa, pa te potegnemo na prvo drevo!" Sodnik ga ni več poslal. Ali si je mogoče predstavljati značilnejši primer anarhije in brezustav-nosti? To znači, da človek ne izbira sredstev, kadar mu gre za kožo in kadar čuti, da je v svoji pravici. (Konec jutri.) UREDNIKOVA POŠTA O preteklem slovenskem kongresu (Nadaljevanje.) Važne in pomeljive točke na kongresu. Župan Hon. Lausche je napravil na kongresnike jako veličasten vtis. Posebno nam je ugajala njegova lepa slovenščina. Povedal je tudi, da naj delamo ameriški Slovenci naprej za zmago naša dežele. Z drugo besedo rečeno, naj ne gremo predaleč od našega cilja, patriotizma napram naši deželi, in pomagajmo istim, ki se na naši strani bore. Mr. Lausche je bil deležen velikega odobravanja.. Druga najvažnejša osebnost na našem kongresu je bila po mojem mnenju na vseslovanskem kongresu v Detroitu izvoljeni predsednik Leo Krivitsky. On nam je podal statistiko o vseh Slovanih v Ameriki. "Nad petnajst milijonov nas Tvorimo petdeset odstotkov industri-jalnih delavcev. Kako velika je naša moč in vpliv, ako smo združeni. Jaz sem si njegov govor tolmačil takole: Slovenci! kaj se je potreba odtujevati ali ločiti od ostalih Slovanov? Zakaj se Vas tako lahko odvleče od celokupne slovanske ideje? Kaj vpijemo posamezni narodi (slovenski najmanjši), ko nas ni niti slišati med turbulentnim šumom globalne vojne, med tem ako nastopimo skupno, imamo Slovani precej velik odstotek in tudi lahko pripadajoč nam uspeh. Ako se mi Slovani ne moremo združiti tukaj v naši domovini vsi pod eno streho, kako naj se potem združijo slovanski narodi Evrope, ki so jih in jih še cepijo na male dele že celih štiristo let? Le ena je mati Evropskih Slovanov. Velika in mogočna je mati Slovanstva Sovjetska Unija. In, Slovani smo lahko ponosni na njo in njeno herojsko armado, ki bode izgna- svobodne demokratične Jugoslovanske republike ali ljudske vlade, (kakoršna je že sedaj obstoji z predsednikom Ribarjem, op. pisca). Zakaj ne? Ali morda ne smemo o tem govoriti kot svobodni Amerikanci? "Strašilo da "moramo biti previdni," ne drži nič, kot ne drži dvajsetletno strašilo o "boljševikih" in ruskem komunizmu. Da moramo biti previdni, je to: Ko smo vstopili v ameriško državljanstvo, smo se odpovedali vsem kraljem in cesarjem in njihovi vladi. Obljubili in prisegli smo zvestobo republikanski obliki vlade (ne rep. stranki). To se pravi vladi kjer ni kraljev ali cesarjev. Na našem velikem "shodu" v Clevelandu dne 6 in 7 dec. 1942 p. K. smo pa odobravali in glasovali indirektno (ne vsi) za povrnitev bivše jugoslovanske vlade, z vsemi bivšimi fašizmu naklonjenimi ministri in ambasadorji in s kraljem na čelu. Zakaj se je tako mudilo sklicati Slovenski kongres? . , Zakaj ni pripravljalni odbor dal te resolucije najprej v javnost, da bi se naše ljudstvo najprej poučilo o njih vsebini? O tem govorimo pozneje. Ali je glavni kongresni odbor prečital, in dobro preučil te resolucije in jih razumeval? Ako jih je, tedaj je bila njihova dolžnost, delegatom natančneje o-brazložiti, kaj se vse skriva za federativno Jugoslavijo. Kar tega niso kongresni odborniki storili, se mi dozdeva, da so lahko dobri uradniki organizacij, toda jako nezmožni politiki. Ako so pa razumevali resolucije v pravem pomenu besede in njih smernice, to ee pravi, vedoma delali za povrnitev srbske dinastije v Jugoslavijo, tedaj so Progresivne Slovenke krožek št. 1 Cleveland, Ohio. — Progresivne Slovenke, krožek št. 1 vas vabi, da se udeležite balincar-ske tekme in domače zabave v nedeljo, 24, januarja, ob 4 uri popoldne, in zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Balincarska tekma ali ofenziva kakor ji me članice rečemo, se bo vršila med članicami Progresivnih Slovenk in sosestrami Hrvaticami od Hrvatskega klu ba na Waterloo Rd. Zato je še bolj zanimivo, ko nas oko i del. doma vedno sprašujejo no, ke-daj se boste pa udarile? Ali ne mislite, da se bomo bile s pestmi po glavah. O, ne, ne, me druge se bomo bližale balinčku, in če bomo srečne bo naša zmaga, če ne bomo, bo pa zmaga tam. Zmaga bo prav gotovo na eni strani. Torej vas vse članice prav vljudno vabimo, da se udeležite te naše zabave, ter vam že v naprej zasiguramo, da vam ne bo žal. Naša domača zabava se bo nadaljevala zvečer-v novi točilnici v SDD. Če se vam bo ljubilo, se boste lahko tudi zavrteli, ker smo si tudi izvrstnega godca preskrbeli. Še enkrat vabimo vas vse Slovence, in Slovenke, Hrvate in Hrvatice, da se udeležite naše balincarske zabave v nedeljo, 24. januarja, v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Frances Wolf se vidi. Je treba te prave skupaj dobiti če hočemo kaj narediti. Tako so se razgovar-jale naše P. S. krožka št. 1, katere bodo imele v nedeljo popoldne ob 4. uri tekmo z hrvatskim ženskim odsekom v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Tako vidite, da ima vsak človek nekak šport v razvedrilo. Pridite jih gledat, da se vsaj ne bodo zastonj tako zasigur-no pripravljale. Po tekmi bodo zopet servirale okusni kokošji paprikaš in ne vem kaj še vse —saj so se zopet nekaj pogovarjale o potici, pohanju in še nekaj so med seboj šepetale, kar pa nisem mogla slišati. Je sicer njih tajna stvar—pa sami uganite— ? Delile bodo tudi nagrade in sicer 1. nagrada $5.00 in druga $3.00. Ker sem ravno pri pisavi in sem imela v zadnjem času preobilnega dela, sem sicer pozabila pri zahvali darovalcenf za vojaško večerjo najvažnejo stvar—t. j. naš list Enakopravnost. Dosti nam je pripomoglo ker nam je bilo uredfništvo tako v polni meri naklonjeno. Torej, v imenu krožka št. 1 Progresivnih Slovenk Amerike se vam najnajtopleje zahvaljujem za vso vašo požrtvovalnost. Zdravo! E. Coff 'a fašistične roparje iz slovan-1 dvomljivi, in nikakor ne vodite- ske zemlje in enkrat za vselej osvobodila slovanske narode in jih združila v avtonomične demokratične države slovanstva." United ySlavs of Evropa" ali okrajšano, U.S.E. za vedno združene. Mr. Krivitsky je žel največji aplavz na kongresu, kar znači, lji večine slovenskega naroda ker narod je z pretežno večino za svobodno Slovenijo združeno z ostalimi Jugoslovani v svobodni republiki Jugoslaviji, po vzorcu naših Z. D. Ker delegat-je niso imeli časa za' čitanje teh resolucij (čitane &o bile v angleščini na kongresu) so bili da je bila pretežna večina dele- takorekoč vjeti v mrežo jugo- ?atov za vseslovansko idejo. Iz- slovanskih ministrov in to ve-vzemši govora Mr. Jurjevca, so doma od njihovih voditeljev, bili po mojem mnenju ostali go- Večina teh delegatov je bilo vori le potrata časa in iluzije Vabilo na shod Cleveland, Ohio. — "Kaj je Draža Mihajlovič" bo predmet predavanja, ki ga bo podal govornik Joseph Brandt, kateremu so razmere, ki se dogajajo v Jugoslaviji, prav dobro znane. Enakopravnost je dala že precej pojasnil glede tega, a vendar je še marsikdo, ki ne zaupa enim ne drugim, zato so potrebne dis-kuzije. V nedeljo imate priliko slišati Josepha Brandta, ki osebno dobro pozna Kosta Nadya, s katerim sta se skupaj bojevala proti fašizmu v Španiji. Kosta Nady je sedaj vodja partizanske vojske v Jugoslaviji in je tudi v parlamentu novo ustanovljene vlade v Jugoslaviji. Komur je še kaj pri srcu naša kri, naša govorica, naše šege, naši pradedje in naš obstoj za bodočnost, naj pride na ta shod, da sliši tako in kaj nam bo za storiti. Lahko boste .vprašali za pojasnila o stvareh, ki vam leže na srcu. Govornik vam bo pojasnil kolikor je njemu znano o stvari. Kot rečeno, shod se vrši v nedeljo, 24. januarja, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7:30 uri. zvečer. Vstopnina je prosta. * Vas vabi Odbor. Kaj je bil namen tega kongresa? Manifestacija za zamej-no jugoslovansko vlado pod krinko "Federativna Jugoslavija." In nič drugega. Kaj. pa je Zopet bo fletno! Cleveland, Ohio. — Tako so šepetale ena drugi na uho, na sestanku v torek večer, mnenja, da federativna Jugosla-j Veš, ti, moraš kuglo tako zavija pomeni svobodno, pravično sti, da vse druge profi orl ba_ ljudsko vlado ;linčka zbiiež> ^ če§> dg bomo jugoslovansko (republiko), in so bili absolut-| i me vinale. V takšno sramoto no proti povrnitvi zamejne ju-jkot gmo prišle zadnjo «rajžo» .... goslovanske vlade v Londonu. ne smemo večj da bi nam ta_ federativna Jugoslavija? Tega|Temu n&J Prica ta le incident. . korekoč odnesel prvi "prajz" hrvatski "bunč." Veš kaj, de- vprašanja se je le redko kateri delegat in glavni uradnik zavedal. Federativna Jugoslavija še nei pomeni, da je država v republikanski obliki vlade, kakoršno imamo tukaj v naši novi domo-! vini, to je, da ljudstvo voli predsednika in poitavodajo, temveč v federativni Jugoslaviji je lahko bivši ali bodoči kralj vladar. V vseh resolucijah ni niti ene točke o kakem nameravanju (Pride prihodnjič.) Andrew A. Bombach SMASH TU* AXIS WARBOiiDS set je žo ura, pa veš, da b'lo dobro če bi šle me še nocoj malo "poprektisat." Pa "pej-mo" če ste vse za to. Izginile so in ni bilo več ne duha, ne sluha o njih. Tako sem jih nekaj časa poslušala. Nieem se moglg več vzdrževati, ušel mi je smeh in vse so se spogledale. No, kaj se pa ti smeješ, saj ti itak ne znaš balinati. "Ja, ta šport ni tako 'izi' kot Za Rusko vojno pomoč! Cleveland, Ohio. — Odbor za Rusko vojno pomoč še vedno obstoja, a vendar je kar nekam utihnil od zadnje prireditve, a vkljub temu vojna še ni končana. Rusija krvavi iz neštetih ran v boju z najhujšim soVražnikom civiliziranega sveta. Zato je naša sveta dolžnost stati jim na strani in ker ne moremo drugače pomagati, ji : dajmo olajšanje s tem, da ji darujemo finančno pomoč po naših močeh. Za zdravila, živež in obleko — vsak mali dar je dobrodošel. S tem ni pomagamo samo Rusiji, pač pa nam in našim v stari domovini, čim preje ko Rusija premaga svojega sovražnika, tem preje bo prišlo osvobojenje zasužnjenim narodom in vsak sovražni vojak, ki (je ubit v Rusiji je eden manj 'za nas tu. Ji Pomislimo, koliko žrtvovanja doprinaša ruski narod. Človek strmi in se vpraša ali je kedaj kateri drugi narod ali pod drugačnim sistemom prestal to, kar prenese ta narod? Baš ko to pišem prihajajo | vesti o Leningradu, kako so ti | ljudje vztrajali vse te mesece, ko so bili obkoljeni od sovražnika! Mi nismo nič ali pa samo malo slišali o tem ves ta čas obleganja. Zgodovina bo beležila njih vztrajnost. Mi se ne zavedamo pomembnosti njihovega boja, kar bo zgodovinskega pomena ne samo za Rusijo' pač pa za ves ostali svet v bodočnosti. Kakor najdražji zaklad so ti bojevniki, ki so padli za Stalingrad, Leningrad in Moskvo. Zatorej, ne bodimo maloduš-ni, pomagajmo - jim. Darovi se sprejemajo v uradu Enakopravnosti, pri Mr. Tavčarju v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in pri odbornikih za R. W. R., to so: Mr. Svelc, Janša, Skuk, Prezelj. Ako poznate enega ali dru- gega izmed teh, jim brez skrbi oddate svoje darove, kar vse objavljeno in oddano na pristojno mesto za Ruski vojni relif. Kar se pa tiče nas drugih tu-kaj. Nikar ne jamrajmo ako ni tega ali onega. Naj pride karkoli hoče, naj nam bo rusko ljudstvo v vzgled. Pred na; mi res niso kaj prijetni časi ali bodo še težja ako si jih boW° težili sami. Ne storite nič, kar bi vam ležalo na srcu, da oV!' rate pot do zmage. Prišla Je doba borbe za biti ali ne biti; Samo dve struji ste in kdor m za eno, je za drugo. Naša ®0' ra biti za osvobojenje za Pra" vico in boljše življenje človeka. Sovražnik je še močan. JaZ ne mislim samo na nemški f8' šizem, pač pa na fašizem v3€' ga sveta. Hvaležni moramo biti Pre<| sedniku Rooseveltu, da se f postavil na stran zatiranih nr rodov. Dolžnost naša je, da £a podpiramo z vso močjo, da bo osamljen njegov glas, PaC pa da se bo slišal glas na? vseh. V kongresu in senatu jo glave naši sovražniki, ki ^ na vsak način naredili razd°r in nezadovoljstvo med ljudstvom, kar seveda bi bilo v k°' rist Hitlerju, nam pa v ško^ Prišle bodo vade naših sovra2' nikov od vseh strani, ki osla jene m nedolžne videti, 3 oprezni moramo biti in ne f t nehati dokler ne bo sovražni strt. Borba bo kruta in težka mi pa ne smemo misliti na trebuh in druge naslad«; Odkriti moramo druge PlaS čustev v sebi, čustva leP0^' znanosti, dobrote in bratstv* do sočloveka, ljubezen do vSe ga, kar je vzvišenega in W1 ga v življenju. Taka čustva &t obdržala leningrajsko prebiva stvo celih 17 mesecev v °ble ganem mestu, ker so vedeli, se borijo za vse, kar je ga za srečno življenje. Torej, bodimo oprezni in c" ječi, da ne nasedemo na In®8, nice lažnjivih 'obljub. Nap1*-do zmage, da se ohrani a«1^ rišKa ustava, za katero s0 borili naši predniki, mi jo ^ ramo pa ohraniti in ojačiti, ji še dodamo kar manjka, ^ pravo, srečno in demokrat'0' življenje nas vseh! Marica Pre Društvo Vipavski raj št S.N.P.J. Cleveland, Ohio. — Vse ■ze!J' 31 i čla"' stvo društva Vipavski raj opozarja, da je bil sklep z8^ mesečne seje, da se bo ob P1'1 tega mesečnega asesmenta biralo tudi prostovoljne ke za akcijo, katero ima v P" ročju odbor Slov. nar. kongJ'e Ker ima društvo skromno , gajno je darovalo iz nje -t in zato apeliramo na vse c' j in članice društva, na vse, k1 ^ slovenske krvi, da po svoji & f prispevate čim več, ker vsak ^ bo dobrodošel. Bomo videlJ bo kdo tako domljubno m ' s narodno čuteč, da bi P1"'®6^ kljuko 5 ali 10 na nabiralno y lo. če boste druge poslali P j čati prihodnji asesment, ne J\, zabite na to društveno nabiril ^ ; polo. Nikdar ne dopustite, d1'^ : bo vašega imena na tej P J j Pomagajmo skladu, da se (Nadaljevanje na 3. strani) DEKLETA IN ŽENE .» Za boljše spomladanske STEKLINO suknje in "sU'j.. direktno i z tovarne po veliko nižjih cenah kakor W drugje in za zanesljivo in ločno postrežbo se obrnit® zaupanjem na BENNO B. LEUSTIG-A 1034 Addison Rd. ENd. 3426 ali 8500 Sedaj je najboljši čas, da si izberete in naroči1' FUK COAT za drugo zimo. po najnižjih cenah nai»*Jf nost iz tovarne 11a WILL-CALL. / 22. januarja, 1943. enakopravnost stran 3. U rednikova pošta (Nadaljevanje z 2. strani) našo umirajočo mater izpod grozovitih fašističnih udarcev. Na naši zadnji mesečni seji je bilo 12 članov navzočih in vask Je že v naprej prispeval po eden dolar v ta namen—in še bomo dali je bil skupen klic sledečih: John Strancar ml., Joseph Kar-H Anton Skapin, Frank Klun, Martha Batich, Henry Blaško, Krist Lokar, John Strancar st., Louis Petrovčič, Louis Čebron, Krist Marc, Andy Božič. Kdo naj drugi pomaga če mi sami ne bomo? Našim bratom, sestram, °cetom, sinovom in materam so zavezane roke in zapečatena so usta. Torej, naša sveta dolž-^t je, da mi delamo zanje. Od-"oru SANAS izražamo največjo bratsko čast, ker si je nadel v svoje področje ogromno delo, *atero bo zahtevalo ogrmnega ?enarja. Kdo bo tisti, ki bo odre-vsaki podpori in kdo bo tisti, bo največ daroval? Gori omejeni člani, navzoči na zadnji se-3'. apeliramo na vse člane in čla-j*lce društva, in enako na celo-en naš narod v Ameriki, da v eh kritičnih časih odložite vse P°imslike na stran in položite ^ar svoji materi na oltar. John Strancar, tajnik. Sklepanje novega prijateljstva Ameriški fantje v Afriki se izvrstno razumejo z Arabci, kakor je videti iz gornje slike. Ameriški vojaki delijo Arabcem cigarete, s čemer so se jim najbolj prikupili. Odlikovane letalcev ptiči imajo svoje počitnice SHOOT STRAIGHT With Our Boys! BUY WAR BONDS Morda niti opazili nismo, da Je Ptični koncert utihnil. .Nič c samci ne prepevajo podok-c samicam, stari se ne zabavajo 2 mladimi in veselega gosto- Ja ni več, čeprav so vsi ptiči se ty. 1 Se v juliju je slavček brnel v g.e3! na svojo skrito flavto, koso hiteli čvrčati po sadovnja-po ' drozgi so razposajeno vpili gozdu, v avgustu pa se vsi n utrudni pevci svojega petja y,Vel|čajo, drug za drugim u-tu.neJ°' kot da so pospali. Le k'ntam se še kdo oglasi, pa u osamljen utihne. ^.Najbolj pogumni so še vrabci, Jesen1 ^ motiJ° vabeči plodovi . ^es, čas gnezdov in mladičev k Pr?el- Toda to ni glavni raz-3e Ptiči se golijo! Preoblačijo 2a zimo če bi poleti kakega vid°ej. Pogledali od blizu, bi res - ^ako revno je oblečen. nepj0!' dolgo čepenje v gnezdu, Dih an° krmljenje nenasit-Široi?1^^11 klJunov' ki so b°lj lalo 1 kot dolSi> vse to Je zde-čev Per,je' da je obleka pti-pre,v resnici že zgolj delovna, in 6n Se odpravijo na pot Has eden tiste' ki ostanej° Pri p0 ' 2aloti zima, se mora obleka 2moavitl> zarasti, sicer bi ne' bi bM dal;inih Poletov in zima <} . 1 a še strašnejša. Zato se- beti VS1 PtiČi' ko ni treba skr" skrb^6 Za hrano "e za mladiče, stp-iK Za n°vo, močnejšo in go-jSo obleko. Na gornji sliki vidimo, kako pripenja general Claire L. Chennault, poveljnik ameriških letalcev, tako zvanih "letečih tigrov" odlikovanje na prsi letalskega majorja Edwardsa F. Rectorja iz Marshalla, N. C. Zmeda glede kave Gol Na gornji sliki je Mrs. Aubrey Ramm na carinarici v Seat-tle-u, kjer gleda na 195 funtov kave, ki jo je kupila še v zelenem zrnju za $18. Doslej še ni PROBLEMI PRISELJENCA Vprašanje: Pričakujem, da čez par mesecev vstopim v armado. Nisem še.19 let star. Pravijo, da inozemci so po navadi naturalizirani po treh mesecih v vojski; ali pa bo veljalo tudi zame oziroma ali moram čakati, da bom 20 let star, predno postanem ameriški državljan. Odgovor: Imate pravico zaprositi za ameriško državljanstvo, ko ste častno služili v vojni vsaj tri mesece. Ni nikake starostne omejitve za one, ki služijo v vojski oziroma mornarici,- Smatra se, da, ako niso premladi za borbo, niso niti premladi, da postanejo ameriški državljani. Vprašanje: Prišel sem 1. 1930 v Ameriko kakor mornar in potem sem vedno ostal tukaj. Delal sem v ameriškem ribarskem bilo določeno, kaj bo s to kavo,'. £0lnu od 1. 1935 naprej. Mislita spada sedaj pod racijske re- te, da morem postati ameriški gulacije. (državljan? čez 20 ton nosilnosti, in ki zaprosi za državljanstvo, dokler še služi oziroma v teku šestih mesecev po končani službi, sme postati državljan, tudi če je nezakonito v Združenih državah. Niti ne potrebuje prvega papirja, ampak sme takoj zaprositi za državljanstvo. Pa je vse eno, -kaka je'ta ladija oziroma s kako vrsto dela se do-tičnik tam bavi. Vprašanje: Moji starši so me prinesli v Združene države, kc sem bil dete. Nikdar niso postali ameriški državljani, jaz pa bi rad bil. Kako naj zaprosim? Odgovor: Ker niste bili še šestnajst let star, ko ste prišli v Združene države, ne potrebujete prvega papirja. Kadar boste 20 let stari, smete takoj zaprositi za državljanstvo. Vprašanje: Ali sem državljan Združenih držav? Bil sem 12 let star, ko sem prišel v Združene države meseca aprila 1940. Moj oče, ki je prišel mnogo let poprej, je postal državljan dne 20 .oktobra 1940. Moja mati ni državljanka. Odgovor: Vi še niste ameriški državljan ,ampak postanete državljan meseca aprila 1945, kadar boste živeli v Združenih državah pet let. Ko ste vi prišli v Združene države ,je že zakon veljal, da tujeroden otrok dobiva ameriško državljanstvo skozi naturalizacijo očeta ali matere, ako je pod starostjo 21 let za časa, ko sta oče ali mati bila naturalizirana oziroma je še bil pod starostjo 21 let, ko je živel 5 let v tej deželi. Ker ste bili le 12 star 1. 1940, ko ste sem prišli, in po petih letih tukajšnjega bivanja, namreč 1. 1945, boste le 17 let star, postanete tedaj avtomatično državljan Združenih držav. Kasneje je bil zakon spremenjen—namreč od 13. januarja 1941 naprej tujeroden otrok ne pridobiva ameriškega državljanstva skozi starše, razun ako oba sta ameriška državljana. To pa se vas ne tiče, ker uživate pravice prejšnjega zakona. Vprašanje: Moj mož in jaz sva prišla v Združene države meseca maja 1941. On je sedaj v vojski in postal je ameriški državljan, ko je odslužil tri mesece v vojski. Kdaj pa lahko jaz sama postanem državljanka? ameriško državljanstvo po triletnem bivanju v tej deželi, pa ne potrebuje prvega papirja. Ako je živela v Združenih državah v zakonskem stanu s svojim možem vsaj leto dni pred vložitvijo naturalizacijske prošnje, zadostuje bivanje dveh let mesto treh. Zdi.se, da v va- šem slučaju dve leti bivanja zadostujeta, ali, ako odpošljejo vašega moža preko vode, je mogoče, da naturalizacijsko sodišče utegne smatrati, da je izven ozemlja Združenih držav in da* se bo zahtevalo triletno bivanje. — Common Council. — F.L.I.S. Mali oglasi Domači mali oglasnik AVTOMOBILSKA POSTREŽBA ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. \ Popravljamo body in fender-» je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 wsjsssasssssjossssescjsssssj^^ CVETLIČARNE SSSSSSSSKS63S3S3tSSSS3SSS3SS83k3SStSt3C*3S3S3S3SSC Slovenska cvetličarna Jelerctc Jf loristž 15302 Waterloo Rd. IVanhoe 0195 GASOLIN MIKE POKLAR E. 43 St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Official OPA Tire Inspection Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. >E30£ soehoi IOK RAZNO ostali ptiči pa se golijo polago-j Združenih državah, pa vendar ma, da nikdar niso popolnoma morete postati ameriški držav-onesposobljeni za kratke polete, j ljan, ako oni ribarski čoln no-Le race in žerjavi se golijo zelo j si več kot 20 ton. Zakon namreč na hitro in so takrat za nekaj določa, da človek, ki je pet ali tednov res privezani samo na; več let služil na ameriški ladiji zemljo. Odgovor: Smete zaprositi za Odgovor: Vi ste nezakonito v naturalizacijo meseca maja 1944, morda pa tudi maja 1943. ženska, ki se je po dnevu 13. januarja 1941 poročila z ameriškim državljanom oziroma katere mož je postal državljan po tem dnevu, sme zaprositi za aoi IOE3GI 30DC POZOR, HIŠNI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 E. 61st St. Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točne ln dobro. Izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal in Vertical) VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL Plača na uro, poleg "overtime." če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki )i s trukom razvažal mehko pi-ačo. Unijska plača ii^ ure. Zgla-ite se pri Double Eagle Bottling 3o., 6517 St. Clair Ave. Proda se GOSTILNA hišo za 3 družine, blizu cerkve, šoletin transportacije. 11 sob, k6j 'niča in vse udobnosti. Garaža , 2 avta. Zglasite se v nedeljo zjutraj od 9. do 11. ure na 16016 Parkgrove Ave. assssssessssssaKxssssswsoowssjesss^^ Frank Mihžič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 KO ZAŽELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj Jf ECKER TAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St. Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2:30 ure zjutraj. PLOŠČE KUŠAR TRIO S-404—Pod mojim okencem (valček) Nebo je čisto jasno (valček) S-405—Collinwood polka Dolinca (valček) Imamo polno zalogo gramofonskih plošč NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St. J. SIMCIC in J. MARN priporočata svoj GAY INN 6933 St. Clair Ave. Odprto do 2:30. — Mize za večje družbe E N d i £ ott 8 811 MARIO'S CAFE 6220 St. Clair Ave. ENdicott 9138 V vročem času se prileže kozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganje in vino ter dober prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost. 0rga Silo Jenje pa je pri ptičih kot e 12etn> saj mora z novimi nekafc u 36 Pri 1 orp-o a bolezen, ki prevzame ves "ovini n, J — ČUcl naPolniti vse peres je. Ni 1,-' ' ^a jim oh tam nmonov. ljaij.' a I'm ob tem presnav-SiCerU uPaažn' na skoro nimR t>et>je n.1'JLsLmQ wmamzmmmi OgSašajte v - - -Enakopravnosti ★ * lAJludlfou&uyWtiU WAR BONDS Mines, either "floating" or magnetic, are probably the most effective weapons to guard approaches to our harbors. So-called "floating" mines are anchored by a steel cable and ride below the surface of the water. They must be struck by a ship to explode. ^ Magnetic mines contain a magnetic needle which completes an electric circuit when the steel hull of a ship approaches. Our Navy uses thousands of these mines and their cost, for that reason, runs into tha thousands of dollars. But your purchase of War Bonds will help pay for these guardians of our coastal waters. INVEST AT LEAST TEN PERCENT of your income in War Bonos every paj'd'iy and become a member of the patriotic Ten Per. cent Club. L\ A'. Treasury Department Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 22. januarja, 194i "Ti morda nisi tako metodičen, tako prevejan, tako neizmerno konsekventen in vztrajen, kakor on... ker si prelen in presurov,"preveč brutalen in premalo stalen ... Še mnogo grši od Lovelacea, ker ti pri zapeljevanju in pri zavojevanju sploh ni za .— človeka, temveč samo za — greh!" "Zakaj mi potem ne zadošča kakšna stara baba? Greh je greh!" "Greh ni greh; tudi bržolica in bržolica sta zelo različni dve bržolici! Toliko si izbirčen in toliko si vajen snage, da gledaš na — pripravo in na serviranje ... in da zapodiš natakarico, če ti prinese umazano skodelico in muho v kavi!" Javor zamežikne: "Ni mi za človeka, praviš? Ni mi za osebnost? — Potem bi se ne gnal samo za nekim — posebnim dekletom; potem bi plesal in bi se vrtel v njih množici in bi samo prežal — na priložnost!" "Tega ne delaš, ker si nisi zvest, ker si se sam sebi izneveril. A zdi se mi, da ti stvar ne tekne; jaz bi ti prav iz srca priporočal, da se zopet zaletiš — v štacuno!" "V štacuno!" — kima Javor z glavo in pomolze malo odločneje svojo cigaro. . "Ali poznaš 'Skrivnostno zgodbo,' roman lorda Litton-Bul-werja?" "Strašno sem neveden in ne-učen. Literat! Vidiš, Tomo, do-mišljujem si, da sem slovstve-nik, pa najboljšega slovstva ne poznam." "Zate je seveda Bulwer—" "Šund!" "Hm ... 'Skrivnostna zgodba,' dragi moj, ni šund, ampak junak v romanu — Margrave, črni magik, čarodej, zločinec, — on je šund, izvržek človeštva!" "In tudi temu izvržku — sem podoben?" Dre j a se nakloni... Razburjenje mu je čitati z obraza, gnus' in sovraštvo mu plameni iz oči ... Tomo se čudi, kako odločen, kako moški in strasten je izraz njegovega obraza, ki je po navadi samo naiven in otroški in ljubezniv ... Dreja komaj brzda mišice v obrazu, zgornja ustnica mu krčevito drgeta; veznice so mu zardele in nabrekle; pogledi so mu kot polena. "Orijentalski magik je premagal smrt, živi večno mlad in svež, samo — brez duše! Ne le figuralno, materijalno se je iz-nebil duše! Kot žival živi!" li/ltat Ijou&tuf. IVtilt WAR BONDS At Midway, in the Coral Sea and from General MacArthur's headquarters in Australia, the Navy patrol bombers are searching out enemy bases, ships and transports and "completing their mission." The Navy Patrol Bomber costs about $750,000. Our factories are turning out hundreds of these bombing ships. Yet it is only through your investment in War Bonds and Stamps you can do your share to help provide patrol bombers for our rapidly in-i creating air force. Invest at least ten percent of your income every payday in these Government securities and do your bit to win and shorten the war. Our airmen are depending on your help. _____j/. S. Treasury Deparlmtnl, "žival?" — ponovi Javornik in je čudno miren. "Kakor pes!" "Pes?" "A celo Margrave ima prednost pred teboj: — žensk ne zapeljuje, žensk ne ugonablja!" "Blaženi Margrave" — vzklikne Javor. "Torej sem jaz še hujši — izvržek?" "Jzvržek! Pes!" — sikne Dreja. Glava mu plane kvišku in bližje do nasprotnika, pesti se mu krčijo ... Tomo se prestraši in iztegne roko med oba: "Prijatelja!" Javor pa otrebi ravnodušno pepel s cigare: "Ti bi se rad poskusil z mano, Drejče? Na Bledu sem te vabil. Rad bi bil križal bridko sabljico s teboj ... Danes ..." — oči se mu stisnejo in oplazijo sovražnika z dolgim, neskončno porogljivim pogledom ... Dreja plane kakor bi se hotel vreči nanj: "Danes bi se rad izognil? Zakaj ti danes ni za to?" Javor skomizne s pleči: "Ti si revček, Dreja!" "Pes!" Javor se koketno dotakne z ustnicami trabuke in ošvrkne Praznika od strani z zaničljivo usmiljenim, skoraj prisrčnim na-smeljajem: "Jaz sem svoj dvoboj že do-bojeval s teboj, moj dragec!" Dreja se pričakujoče umakne... Oni nadaljuje: "Predvčeranjim sem Miro — snubil!" "Pri Blejcu?" • • "Pri očetu, kajpada!" "Govori, — pes!" "Jaz sem njen zaročenec!" Tišina ... Drejevi pogledi u-tripljejo... "Saj Mira niti ne govori s teboj!" "V zadnjem času res ni govorila. Ko sem ji hotel predvčeranjim naznaniti, "da mi jo je oče obljubil, me ni poslušala. Danes zjutraj sem ji pismeno sporočil, pa se je še zmerom kujala ... Ampak, Drejček, — lahko mi verjameš, da sem tudi nje siguren!" Praznik se sunkoma obrne k oknu; pogled se mu krčevito upre v nebo; prsti mu bobnajo po mizi in ustnice' mu šepetaje ponavljajo: — Zdaj si tudi ti dobojeval svoj dvoboj, Dreja! ... Javornik pa se brezbrižno okrene k Tomu: "Zadnjič, ko sva z Miro govorila o tvojem pismu, je bila vsa nesrečna, ker sem trdil, da ti sploh nisi bil zaljubljen vanjo." "Kako si mogel kaj takega trditi?" "To vpije in trdi vsaka stran vse tvoje zgodbe! Saj si kar zapisal : — 'ljubezen-neljubezen'! In potem: — 'Po mojem bi bila lahko — ljubezen za življenje'! — Bi bila! Bi bila! — Torej ni bila!" "Saveda ni bila — za življenje! Kdo pa to trdi?" "Sploh ni bila ljubezen! V tebi je bilo hrepenenje po ljubezni, ti si iskal ljubezni, tudi v Miri si je iskal; a našel je nisi — niti zase, niti zanjo! Ali ti je bilo kaj za to, da bi jo bil privezal nase, — da bi se bil privezal nanjo? — Ali ti ni bila misel na zaročitev zoprna? Ali se je nisi ndlašč ogibal, ker bi te bilo sram pred tovariši?" "No, — za zaročitev sem bil menda res premlad!" "Pojdi, pojdi! Ce si zaljubljen, nisi premlad, — vsaj zase ne, vsaj pred sabo ne! — In potem še to: — Brez greha ni ljubezni. Ali je bila v vsi stvari le Na gornji sliki je ena izmed mnogih prodajaln v New Yorku, kjer morejo kupci kupiti sama po eno škatljo prezerviranih živil. Prva pomoč na afriškem bojišču Ameriška vojaka nudita na afriškem bojišču prvo pomoč svojemu ranjenemu francoskemu tovarišu. trohica strasti in onih n^edse-bojnih čustvenih privlačnosti, neutešnih koprnenj in duševnih simpatij, ki ti podžigajo pohlep in kurijo vročo kri, da se zaganjaš preko vseh ovir in preko vseh pragov in preko vseh vragov, dokler se ne spojiš z ljub-ljeiiim bitjem? — Sam si pisal: — 'odkar sem bil vpeljan v družino, je bila najina ljubezen — kakor posvečena.' — Posvečena? Ali se ne sme ješ? — Izpuhtela je, ker je bila samo pena! — Dokler sta skrivoma ljubimkala, je ležala vsaj neka tenka senca grešca na stvari; ti si vsaj sanjal greh ... Pozneje ... Brez greha ni ljubezni, dragi moj!" "Poslušaj, Javor!" — začne Tomo; a oni ga takoj prekine: "Nič ne bom poslušal,) Tomo! Tu mi sploh ne moreš ugovarjati! Pa tudi ne utegnem . . . Samo nekaj še: — Moja zaročitev ostane tajna, — tako sem Blejcu obljubil —, dokler ne ukrenemo drugače! In tudi — to zmerjanje, Tomo," — Javor pokaže z glavo na Praznika, — "naj ostane tajno; — tudi to sem Blejcu obljubil, da se z gospodom poročnikom Andrejem Praznikom — ne stepem! Servus, Tomo!". žitniku je nerodno; rdeč je v lica, prsti mu nestrpno svalj-kajo cigareto, pogled je nestalen. Praznik zre še zmerom skozi okno, zabobna tuintam po mizi in strese z glavo; po vsem obrazu ima rdeče pege, oči so mu rdeče obrobljene, kot objokane . . . žitnik bi mu rad kaj rekel, rad bi se razgovoril zj njim, rad bi ga tolažil, — pa ne najde prave besede . . . "Oprostite, gospod Tomo žitnik!" Nekdo se dotakne njegove rame .. . Stanislav Drnovšek: "Ali niste videli gospoda Turka?" "Danes ne!" "Zmenjena sva bila, da se tu sestaneva; pa ga že celo uro čakam, a njega od nikoder." — Malo je v zadregi: — "Bržčas je pozabil! — Ali bi vas smel prositi za uslugo, gospod žitnik? — Turk bi moral iti z mano k mojim starišem . . . Saj razumete: -i— jaz odhajam iz domovine, zato se moram na nak način pobotati z očetom. Pogodbo naredimo v Zorkovi pisarni, — vi ste Zorkov konci-pijent . . . Ali bi hoteli iti z menoj mesto Turka?" "Ne vem ... S Praznikom ... Ali me ne potrebuješ, Dreja?" "Kar pojdi, Tomo! Zame je najbolje, če sem za enkrat sam." — Ponudi mu roko, a obraza ne obrne od okna ... * — Drnovšku je nerodno poleg žitnika. Ko ga je poprosil za uslugo, ni niti pomislil na nekdanjo rivaliteto. Zdaj pa mu je naenkrat strašno neprijetno ob spominu na oni prizor v kupe ju ... in nenadoma mu pride do zavesti: — Saj je fant že zopet pod isto streho z Vero!? Bogve, 'bogve ... A obenem ga obhaja č u s tvo podrejenosti pred tem — mladičem; sam nase se jezi, ko ga jemlje skoraj šiloma na svojo desno stran ter si ne more kaj, da ne bi — domišljavemu golobradcu — malone dvoril ... A tudi Tomo je v zadregi; bled je in vznemirjen . . . Zdaj se šele prav zaveda, kako resno je Drnovšku z Vero, kako odločilen je njčgov načrt za odhod v Ameriko in kako zelo je že vsa star dozorela! In zdajci ima strašno težko vest: — Tu je mož, ki je pripravljen vse svoje življenje žrtvovati Veri in ji ustvariti dom in srečo; — ti pa si upaš drezati v razvoj stvari ,vse skupaj morda onemo-mogoČiti in oropati dekleta vse bodočnosti? — Ti bi hotel z Vero eksperimentirati, izkoristiti njeno udano lahkovernost in jo nazadnje zopet brezobzirno zapustiti? . . . "Jaz imam mačeho, gospod žitnik!" — pripoveduje Drnovšek, ko sta zapustila tramvaj in stopila v predmestje. "To je najbrže izvor vse moje nesreče pod domačo streho! Oče je od- 1 J •■! . I n VICTORY ločen in gospodovalen mož; ona pa si ga je vendar znala obrzdati. Najprej ga je bila nahuj-skala zoper moj poklic, časnikar je slabši od izgubljenega študenta; morda je še hujši nego kakšen — lačen pesnik . . . Hahaha, brez šale, gospod Tomo žitnik! — In potem si je Tončko, njeno daljno nečakinjo, ki jo je bila pripeljala k hiši. Samo v tem slučaju postanem očetov glavni dedič ... Saj boste sami videli in slišali!..." Sprejem pri branjevcu je zelo nemilosten. Stari sedi za hišo v senci, s cigaro v ustih, z rokami na kolenih, s strogimi, prodirajočimi pogledi. Lep človek je, podoben sinu; a večji nego ta, čez pleča ožji in čisto osivel. Dostojanstven starec, trmast, samovoljen. Za žitnika se komaj zmeni, odzdravi samo z očmi, vstane in stopi pred njima v hišo. V sobi je polumrak, ker so oknice zaprte in okna z rožami zadelana. Na divanu za mizo sedi debela ženska, z rokami prekrižanimi v naročju, z bledim, ohlapnim obrazom, z vodenimi očmi in mrzlimi pogledi. Tudi tu ni nič pozdrava. Stanislav potisne žitnika na divan poleg mačehe, vrže klobuk na mizo, se odhrka, pljune v robec in sede na stol pred mizo. Popravlja si nanosnik, a prsti se mu tresejo. Stari se spusti v fotelj pri vratih. Nenadoma je Tončka sredi sobe, pozdravlja strašno sladko in trese Stanislavu roko: "Bog te živi, Stanko! Dolgo te že nič ni bilo doma! Kako je kaj s teboj? Ali si se nam popolnoma izneveril?" — Pa se zdajci zmede: — "Ali imate kakšno resno stvar? Kakšne po-menke? — Ali naj odidem, tet-ka?" Debelkasta deklina je bleda, gladko počesana, kakor zlizana. Njen izgovor je pretiran kakor Stanislav. — Teta ji pokima in ona izgine: "Na svidenje, Stanko, predno odideš!" Stari si pogladi svojo dolgo in ozko brado in vpraša sunkoma: "Ti si nisi premislil?" Stanislav razloži, da ga čaka krasna služba v Ameriki; služba v banki in obenem uredništvo slovenskega časnika. Dela dosti, a plača taka, kakor jo ima v Evropi komaj dvorni svetnik. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Preizkušnja tankov Na sliki je dvoje prizorov iz preizkušnje tankov. Na prvi sliki je tank v prostoru z mrzlo temperaturo, na spodnji pa z močo. Tanki morajo biti zmožni operiranja v vsakem vremenu. Oče odgovarja kratko, zmerom sunkoma in zmerom bolj srdito: "Samo obupanci odhajajo v Ameriko! — Nič podjetnosti; vedno si bil len, nemaren! — Sama brezbožnost! Srečelov-stvo! Pustolovstvo! — čemu pa si pripeljal tega gospoda? — Za pričo? — Ali je to zaupanje svojim starišem? — čemu pa si naznanil ta svoj prihod? — Seja je končana! Iz mene ne iztisneš niti bora več! — če ti ni prav, pa nič! — Pri Zorku je že vse napisano; ko boš pozvan, pa pridi! — Lahko tudi prazen odjadraš! Moli tam za mojo smrt, da dobiš poprej svoj delež! — Velik ne bo, to je gotovo! — S trebuhom za kruhom, prav imaš! — Le prazen pojdi! čim bolj ti je trebuh lačen, tem bolj se ženeš za zaslužkom! — Dobro! Pri Zorku naredimo! — Misliš, da greš zlata iskat v Ameriko? še blata si zaželiš iz domovine! Pustolovec! Nemarnjak! . Mačeha je ves čas molčala in si samo tuintam obrisala kotičke stisnjenih, sovražnih Zdaj plane hlastno in sikne strupeno: "Babjek! Le odženi si tudi svojo ljubo « seboj!" In prav tako nenadoma je pet tiho; roke ji leže v naročju kakor zvita kača . . . (Dalje prihodnjič) ZAVAROVALNINO za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVIC BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za vsoto JIO00 vas stane le $5.00 za tri leta. PrijatePs Lekarna ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST. PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4313 Zastonj pripeljemo na dom .........................................................mi......um.................»»»"'g ! AKO TRPITE 0D NADUHE ALI I, SENENE MRZLICE! S Mi imamo za vas odpomoč! Danes od 3:30 popoldne do 10:30 zvečer bo S S v naši lekarni zastopnik ASTHMANEFRIN CO., ki bo pokazal, kako se 5 S uporablja to najnovejše sredstvo proti naduhi in seneni mrzlici. a = Na tisoče jih dobi olajšanja, zakaj bi ga vi ne. Vrnemo denar, ako ne 5 s bo pomagalo. Pridite ali pokličite za informacije. MANDEL DRUG CO. f VAŠA SLOVENSKA LEKARNA 1 15702 Waterloo Rd. Cleveland, O. | FiiiiiiiiiiiiiiiMiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiniiniiiniiiHiiiiiuiniuiiimjj^ Thi* member of the Women'« Army Auxiliary Corps is one ot many who have carried over the skills and experience* of their civil!«* lives into the Corp*- She is a draftsman, and together with women of many other skills, she will use her ability in service with the Armi> allowing another soldier to. take hi* place jvitlg the fighting men« Eno "kan+o" za konzumenta Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency / ■ /w r^ p|nJp A\/Q zavese Vprašajte za Jennie Hrovat Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishings 7110 St. Clair Ave. ENdicott 05U Lost, a cough due to a cold—thanks to the soothing action of Smith Brothers Cough Drops. Smith Bros. Cough Drops contain a special blend of medicinal ingredients, blended with prescription care. And they still cost only 5vL a box. Yes, a nickel checks that tickle. BROS. COUGH DROPS BLACK OR MENTHOL— 5* PLANS FOR VICTORY