Leto II., *tev. (64 PpMllRS ptvMlHM V Ljubljani, četrtek dne 14. julija 1921 Poaamezn« štev. 30 par - 1*20 K lakaja ob « zjutraj. Stane celoletno •. 240 K mesečno....... 20» m zased. ozemlje. 860 . ca taozenistvo ,. 600 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (68 mm) . 3 K mali oglasi do 30 mm ctolpca (68 mm) , 1 » JUTR Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urednlitvoi Miklošičeva cesta H. Telefon št 72 Upravništvo! Sodna oUea it. (L UMm 1188. Račun kr. poit. delt. ur*dJ» H«v. 11.848. Ljubljana, 13. julija, Zopet enkrat stoji baroško vprašanje v ospredju javnega zanimanja. Najrazličnejše, nasprotujoče se vesti krožijo po našem in še hujše po italijanskem Časopisju in razburjajo prebivalstvo. Italijanska vlada si nad pol leta ni tipala natočiti javnosti čistega >ina. V strahu pred fašisti, ki jih je oživila in vzgojila sama, si ni upala priznati, da prisoja rapallska pogodba baroško luko jasno in določno Jugoslaviji. Pred vsem zato, da M prikrila pravi položaj, je vztrajala tako trdovratno na svojem predlogu glede skupne uprave nad reškimi pristanišči. Skupno upravo bi potem v Italiji razglasili kot solastnf-štvo, kar hi pravzaprav tudi res bilo, zlasti če bi prodrli Italijani s svojo zahtevo po pogodhi za 90 let. Na tak način hi prišli italijanski imperijalisti in nacijonalisti kljub rapallski pogodbi v posest Baroša, tega, v današnjih razmerah najvažnejšega pristanišča Jugoslavije. Samoumevno je, da naša vlada na take zahteve ni mogla pristati. Ko sta Oiolitti in Sforza uvidela, da Jugoslovanov ne bosta mogla zopet ustrahovati. sta postala mehkejša. Popustila sta toliko, da bi bil sporazum mogoč, kajti previden, ne na predolgi termin vezan dogovor glede Baroša in Reke hi bil koristen po mnenju gospodarskih veščakov tudi za našo trgovino. Padla pa sta Sforza in Giolitti in ž fljima njun koncept. Naslednik Bono-mi, ki je sam sodeloval na rapallski konferenci, jo sicer zatrjeval urhi et orbi, da bo vodil napram Jugoslaviji politiko spravljivega prijateljstva in da se bo točno držal rapallskih določb. Pod pritiskom fašistov, proti katerim jc danes vsaka italijanska vlada brez moči, pa je začel tudi Bonomi govoriti o «reviziji» rapallske pogodbe. Priznava sicer dejstvo rapallskega aneksa, ki ugotavlja, da spadata Baroš in Delta k Jugoslviji, išče pa potov, da bi to !ade. V interesu miru in v želji, da, se nam omogoči čim prej redno in normalno delo na gospodarskem polju, se nadejamo, da italijanska vlada ne bo splavala v motne vode absurdnega, fa-iistevskega nacijonalizma, ki sanja 2e celo o tem, da se proglasi Baroš zi sporno vprašanje in se zato predloži švicarskemu zveznemu predsedniku, katerega predvideva, rapallska pogodba kot razsodnika v eventualnih iz te pogodbe izvirajočih sporih'. Le ako bo sledila rimska vlada treznim razlogom razuma, bo omogočeno nirno sosedstvo. Drugače ...? Italija ne sme pozabiti, da smo danes vnnogo močnejši in mnogo na boljšem, kakor smo bili takrat, ko so morali naSi zastopniki kapitulirati v Rapallu..i Rekonstrukcija deželnih vlad Beograd, 13. julija. (Izv.) Imenovanju kraljevih namestnikov bo sledila v kratkem rekonstrukcija pokrajinskih vlad. Poverejništva kot taka se ukinejo, njih funk<":;° prevzamejo oddelenja, odnosno delegacije posameznih ministrstev, katerim bodo na-čelovali načelniki' oddeljenj. V poli- tičnih' krogih' prevladuje mnenje, da bo zlasti na Hrvatskem in v Bosni potrebno, da prevzamejo vodstvo nekaterih poverjeništev, oziroma oddeljenj politične osebe. V tem slučaju bi bil delokrog jjosameznih oddelnih načelnih predstojnikov enak funkciji nekdanjih oddelnih šefov v banovini. Dr. Vošnjak imenovan za poslanca v Pragi Beograd, 13. julija. (Izv.) Ministrski svet je imel danes popoldne v stanovanju ministrskega predsednika Pa-šida sejo, ki je bila jako kratka. Minister Pribičevič Je kot namestnik notranjega ministra poročal o toku preiskave zaradi atentata na prestolonaslednika. regenta. Na seji je bil dalje podpisan ukaz o imenovanju dr. Bogumiia Vošnjaka za našega poslanika v Pragi. Rekonstrukcija vlade je odgodena, ker hoče vlada počakati na rezultat kongresa muslimanske stranke v Sarajevu. Francija poklonila Jugoslaviji križarko Beograd, 13. julija. Francoski poslanik v Beogradu, Simons, je naznanil naši vladi, da je francoska vlada sklenila pokloniti v spomin ponesrečenega atentata na regenta Aleksandra Jugoslaviji križarko «Ve- dette», ki naj nosi ime «Aleksander S to križarko je potoval po albanski tragediji iz Krfa na Francosko, kjer je pridobil francosko vlado za akcijo na solunski fronti. Italijanska posvetovanja o Barošu NESPREJEMLJIVE ITALIJANSKE ZAHTEVE. NACIJONALISTlC-NA SLEPOMIŠENJA. Rim, 13. julija. (Izvirno.) Vprašanje luke Baroš je stopilo vnovič v ospredje. Danes in včeraj so se vršile v italijanskem zunanjem ministrstvu neprestano konference, katerim so prisostvovali predsednik vlade Bonomi. minister zunanjih del della Torretta, polkovnik Carletti in senator Ouartieri. K posvetovanju so pozvali tudi šefa provizorične roške vlade Zanello. Na konferenci je zmagalo umerjeno mišljenje, ki ga je zastopal Za-nella, namreč, da se morajo najprej konsolldirati razmere na Reki; naj se sestavi na podlagi izida zadnjih volitev vlade in proglasi samostojnost reške države. V posvetovanju je mbiister Bonomi ponovno izjavil, da po aneksu rapallske pogodbe pripade luka Baroš Jugoslaviji in rekel, da sedanji vladi preostajata samo dve možnosti, ali priznati rapallsko pogodbo v celem obsegu, ali se pa postaviti na stališče, da je vprašanje luke Baroš sporno vprašanje, ki s-ada po člemi V. pogodbe pred neprizivno razsodišče predsednika švicarske republike. Italijanska vlada nikakor ne more zanikati veljavnosti določb rapallske pogodbe glede luke Baroš; ako tega Beograd, 13. julija. (Izv.) Radi bolezni predsednika italijanske delegacije za trgovinska pogajanja z našo državo, so današnja seja ni mogla vršiti. Beograd, 13. julija,. Včeraj 6e je tukaj vršila plenarna, seja naše in italijanske delegacije za trgovinsko pogodbo. Na seji se je govorilo o besedilu pogodbe, toda o členih, ki govore, o ribolovu in brodarstvu, ni bilo govora. Razprava se jutri nadaljuje. Snoči je priredil predsednik italijanske delegacije Luccieli v hotelu ; 100 m: Tekmovala so štiri moštva: Ilirija, Primorje I, Primorje 11 in Svoboda. Zmagala je Ilirija z 51 sekundami. Damska štafeta 4 x' 70: Tekmovali sta dve štafeti. Ilirija in Jadran. Zmagale so »Jadranke* z 48.4 sek, proti »Ilirijan-kam* z 49.2 sek. Ženska rokometna tekma med Ilirijo ln Jadranom jc končala 6:1 v prid Ilirije. •— Bila je lepa iu živahna igra. Jadran ie bolje treniran, samo napadalna vrsta je slaba. To je tudi vzrok slabemu uspehu Jadrana, ki gotovo ne odgovarja pravemu razmerju sil. Plavalna tekma «Ljubljanskega Športnega kluba>, razpisana za 24. JaliJ. se z ozirom na jubilejno slavnost »Sokola* y Kranju preloži na 31. t. m. Pirčcvo željo pa je greben in prišel čez zvečer na Okreselj, nesrečo. Na Okrešlju je bil takrat tudi filozof Trobej iz Gornjega grada, ki je ob svitu naslednjega dno odhitel skupno s Hafnerjem ponesrečencu na pomoo, Našla sta Pirca na grebenu premraže-nega in popolnoma apatičnega. Privezala sta, ga na vrv in spravila po grebenu na Latvico, od tam pa čez sneži-šče v Mat,kov kol. Rešilna akcija je trajala celih osem ur. Trobej je potem odstavil Pirca in Hafnerja v Matko-vem kotu, sam pa odšel v Logarsko dolino, kjer so ga'že čakali Pirčevi tovariši. Pirca so prenesli potem do kmeta Podbrežnika in potem na vozu v Piskernikovo zavetišče. Pire je bolečine prenašal junaiko in z velikim sa-mozatajevanjem. Celih 18 in- ni ničesar zaužil. V petek 8. julija so ga spravili do Solčave, potem na Rečico ob Paki in od tam z vlakom v Ljubljano. VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA, BODI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! Naše šole * Na rudarski visoki šoli v Leohenu j« bilo zadnje šolsko leto vpisanih 17 Jugoslovanov. Bivšo jugoslovansko društvo leobonskili montanistov »Sloga*, katero je bilo leta 1915 pod pritiskom avstrijskih oblasti razpuščono, so je zopet ob-novilo, da podpira naše akademike nia-terijelno in jim nudi nadaljnjo strokovno in občo naobrazbo. Nabava knjig je vsled težkega finančnega položaja mladega društva silno otežkočena, vendar upamo, da bodo naši rodoljubi in prijatelji rudarstva bodisi z denarnimi pripomočki ali z da-rovaujom knjig priskočili na pomoč. V, občo življenske prilike v Leohenu niso najugodnejše. Stanovanjska mizerija je velika, a tudi gledo obskrbe vladajo precejšnje težkočo. Menza je dostopna le deloma inozcmcem akademikom in so naši rudarji navezani edino na drage privatne kuhinjo in gostilne. Šola sama, kakor tudi profesorske moči se lahko štejejo med najboljše. Vsem kologom in abituri-jentom v Sloveniji, ki bi se želeli posvetiti rudarskemu poklicu in študirati v Leobnu, daje med počitnicami natančne informacije tovariš stud. mont, Dušan Rudolf, Konjice. * Na državni realni gimnaziji z nem« škim učnim jezikom v Ljubljani jo bilo koncem letošnjega šolskega leta 179 učencev in učenk. Izmed teh je izdelalo z odliko 22, sicer izdelalo 106. ponavljalni izpit ima 23, ni izdelalo 24, neizprašanih jo 4. K zrelostnem izpitu v poletnem roku jo bilo pripuščenih 14 javnih nčencev in 1 ekstemist. Zreli z odliko so 4, zreli eoglasno 8, z večino glasov, 3. Najveiia kolesarska dirka iugoslavile Kolesarska dirka Ljubljana—Maribor je postala, res največja dosedanja kolesarska, prireditev v 'Jugoslaviji. Od 52 prijavljenih tekmovalcev so prišli razun treh prav vsi na start, ki sta ga vodila gg. Goreč in major Jaklič. Posebno lepo sliko je nudil skupni odhod 40 tekmovalcev v glavni skupini. BU je gotovo edin, kar jih pozna zgodovina jugoslovanskega, športa, in mirno ga moremo primerjati nastopom k znanim svetovnim kolesarskim dirkam kakor so Tour de Franc,o ali Giro d' Italia. Specijalno za Slovenijo je bila dirka Se posebnega pomena, ker bo se je pojej? Ljubljančanov prvič udeležili tudi Celjani in Mariborčani. Res je, da- ^o sj ti predstavljali tekmv malo prelahko. BiH ao slabo trenirani in še slabše opremljeni. Zato seve niso mogli do-seči uspehov, ki bi jim jih gotovo iz orca pnvoSČUi vsi, tudi njihovi konkurenti. Storjen pa je vendar začetek in u v orjaki &mo. da imalo Mariborčani in Celjani že toliko športnega duha in športne discipline, da vsled nedeljskih neuspehov ne bodo vrgli puške v koruzo, ampak da se bodo še s tem večjo vnemo vrgli na sistematično in vztrajno d?lo. Pokazali so že pri svojem prvem nastopu v nedeljo, da imajo v svojih ostali dobre moči. Treba jim je le dobrega treninga in odgovarjajoče opreme, pa lahko nastopijo že v do-glednem času tudi v kolesarstvu kot resni športni tekmeci, kakor so to danes že v nogometu in nekaterih panogah lahko atletike. Pet ali šest tekmovalcev je deloma odpadlo, deloma zaostalo že na progi od Ljubljane do Domžal, vsi drugi sp vozili do Trojanskega, klanca skupaj. Bil je slikovit prizor, ko je drvilo nad 30 kolesarjev drug za drugim kakor dolga pisana, kača v lepem poletnem jutru po široki državni cesti. Vso pot so vzdržali oster 30kilometerski iempn, mestoma, tudi hitreje. V vodstvu so se menjavali največ šiškovič, Ogrin in Šolar, ki so že lakoj v začetku pokazali, da so najrevnejši tekmeci za zmago. Trojanski klanec je verigo seveda | raztrgal. Prevozila ga je sicer nad polovica na kolesih, a poznalo se je nekaterim pomanjkanje treninga, drugim tudi pomanjkanje moči. Tako so se vrli klanca že formirale posamezne manjše skupine, ki so se odtrgale druga od druge in vozile naprej ločeno. V prvi sla, bila poleg Šiškoviča. OgTina in Šolarja še Golte« in Zagrebčan Žnidarič. Zagrebški Soštarko, ki jo veljal za najrevnejšega hrvatskega konkurenta, je vsled defekta za par kilometrov zaostal, pa ni mogel tega več popraviti toliko, da bi dohitel prvo skupino. Pač pa je dohitel še drugo, ki jo je vodil potem skupno s svojim ožjim tovarišem Doka.nmioem in ljubljanskim Reboljem. - >„'" ' Prva skupina jo porabila ugoden teren od Trojan do Vranskega in se Je toliko odtrgala, od ostaiill, da je ni mi> gol nihče več dohiteti! Vseh pet je vozilo skupaj nekako do Slov. Bistrice, kjer je Goltesu postalo slabo, da je ni oral izstopiti. Tudi za Žnidariča se je včasih zdelo, da ž" omahnit-, a ,ie vendar krepko vzdržal do ciiia. Na .vod- stvu so se menjavali ves čas Ogrin, Šiškovič in Šolar. Vsi štirje pa so vozili ves čas tovariško in prijateljsko. Končni boj se je razvil šele par sto metrov pred ciljem, zato pa so pasirali cilj tudi vsi štirje skoraj istočasno le •r. razlikami po par desetink sekunde. Vozili so povprečno s hitrostjo 30'2 km na uro, kar da na ugodnih mestih" gotovo hitrost po 35 in še več kilometrov, ako upoštevamo, da so morali voziti y številne in težavne klance mnogo počasneje. Rezultat, je zato vsekakor prav razveseljiv in ga lahko mirno pokažemo tudi pred inozemstvom. Hrvatje, ki niso vajeni naših strmin, so se v Trojanah' raztopi i in deloma zaostali. Lep dokaz njihovega športnega duha je, da niso postali malo-dulni, ampak da so zbrali vse tako da so prispeli v Maribor s prav ugodnimi časi in v večjih skupinah'. V tem ozJru se lahko naši športniki od njili še precej naučijo. Naposled ne smemo prezreti se seni-! jorjev, ki so pokazali ob priliki dirke i nepričakovano lepo športno zavest. I Vseh osem. ki -so tkirtali. ie uti-ueiu na cilj in to v razmeroma zelo lepem času. Lep vzgled so lahko mladim. Posebno še oni 521etni korenjak, ki je vztrajno predirkal vseh 135 km, pa se je popoldne, ko mu je postalo v Mariboru dolgčas, po isti poti s kolesom vrnil nazaj v Ljubljano. Dirko sta nadzirala in vodila gg. major Jaklič in predsednik »Ilirije* Gorjanec v avtomobilih, ki sta jih stavila rta razpolago dožebia vlada in g. Peter Majdič iz Celja, Oba sta pokazala s tem posnemanja vredno razumevanje za naše športne prireditve. V Mariboru so skrbeli za red in sprejem Člani mariborskih športnih klubov, ld so imeli popoldne skupno posvetovanje z Ljubljančani, kako povzdigniti kolesarski spori tudi v Mariboru. Zveder Ja bila kratka športna zabava, na kateri so se razdelila zruage-valcem darila, nakar so se ljubljanski in zagrebSki udeleženci odpeljali z nočnim vlakom. Vsa dirka, je potekla brez ysake nesreče, brez spora in ne-sporarundjenja. kar je pri teko voli-kem btoviln vsekakor lepo znamenit; za discipliniranosti naših športnikov., J NaSa zastopstva v Inozemstvu JfaSe ministrstvo vnar.jih' zadev olijav^ Ija, da ima naša kraljevina svoja |'0-jlanlštva v Atenah, Bernu, Bruslju, Bukarešti, na Dunaju, v Varšavi, Madridu, Parizu, Rimu, Sofiji in Washing-toou; diplomatska predstavništva v Budimpešti, Carigradu, Trstu, Kairi iu Smirni; generalne konzulate; na Dunaju, v Pragi, Solunu, Marselju, No\v Yorku in Chlčagi, konzulate pa: v Gradcu, Dttsseldorfu, Amsterdamu, Korziki. Krfu, San Frančišku, Antofa-gasti in Montrealu. * Premestitve v poštni službi. Premeščeni eo: poštarica Marija Hoffmai.n iz Planine v št. Peter v Savinjski dolini, oficisnt Slavko Vutkovič i/. Maribora v Gornjo lladgono, poštne oficlantko ote-lanija Schiffror iz Rogatca v Ptuj, Mira Glinšf.k iz Ptuja v Rogatec, Ljudmila Strniša- iz Gornje Radgone v Maribor, Terezija Znidaršič iz Dolenjega Logatca v Ljubljano, Jakobina Kobo iz Ljubljane v Sarajevo in poštni sluga Alojzij Novcu H Ljubljane v Novo mesto, Jakih Smolnikar iz Novega mesta v Ljubljano. * Pero Čingrija f. Umrl je včeraj v Dubrovniku bivši dubrovniški župan in eden najuglednejših politikov Pero Čingrija, oče znanega dr. Melka Čingrija. Pogreb bo danes popoldne. * Naši akademiki v Parizu. Napravila »ta diplomatski izpit na politični visoki šoli v Parizu gc. Stanko Jug in Alojzij Kuhar. * Veljavnost poštnih dopisnic ljubljanske Izdaje. Neka. mariborska banka, je dobila od ]>oštncga in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani sledečo rešitev: «Po nalogu ministrstva za poŠto in brzojav od 29. junija 1921, št. 36.351 Vas z ozirom na prošnjo št. s. g. 14 od 13. junija 1921, ki ste mu jo predložili, obveščamo, da je veljavnost pošt nlh dopisnic ljubljanske izdaje z natisnjeno znamko po 15 par podaljšana. Te dopisnice ostanejo v prometu, dokler so vse ne poraoijo. — Ker znaša frcnksturna pristojbina za poštno dopisnico 25 par. treba je na to dopisnico nalepiti še 10 par v frankovnib znamkah. * Pogreb v Ljubljani umrlega srbskega novinarja gosp. Radivoja Vese linoviča bo danes ob 2. popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice. Pogreb priredi ljubljanska sekcija novinarskega udružen ja. Tovariši se naprošajo, da polnoštevilno izkažejo zadnjo čast srbskemu tovarišu, ki ga je dohitela smrt v slovenski prestoliei. * Protidržavna demonstracija. Z ozirom na notico pod zgorajšnjim naslovom priobčeno v «Jutru» št. 68 z dno 13. ju lija nam dodatno poročajo iz Sp. Šlftke, da je tudi Gospodarska zveza ob priliki orlovske veselice razobesila slovensko zastavo na svojem poslopju. Ta zastava je pa zginila na predvečer kraljevega godu raz poslopja. * Izzivanja. Pišejo ram: Hišni posestnik v Ljubljani v Ilirski ulici št. 27, slavni šolski ravnatelj Janko Nep, 'Jeglič, občinski svetovalec SLS itd., je izobesil o priliki slavljenja šentpe-t.rskega Orla — menda v juniju — zastavo, a 12. julija ne. Pač pa je bil pri paradni maši, ker se rad povsod med prvake Stull. Kot hišni posestnik je avtonomist, antipatrijot, a kot šolski ravnatelj velopatrijot.., — Milijonarka Sch.. hišna posest, v Selenburgovi ulici, je izvešala pod Avstrijo pri vsaki najmanjši « zmagi» ali drugi priliki vse mogoče nemške in habsburške zastave, sedaj ue izobesi zastave demonstrativno na noben državni praznik. * Prizadeti vojaški oblasti. Iz Kamnika nam pišejo: IV, Kamniku je na dan proslave 771etnice kralja Petra nastopil nenadoma v vojaški uniformi kot kapetftn neki Matija Tramposch. To dejstvo jo zbudilo v Kamniku splošno začudenje in ogorčenje. Tramposch je bil v Avstriji nadoficial in je ob izbruhu vojne postni stotnik prostovoljnih strelcev, katere je po kamniškem okraju nabiral. Iz najbolj umazane dobičkaželjnosti je zlorabljal svojo oblast, tako da ga je avstr. vojno sodišče obsodilo na ječo in izgubo službe pri glavarstvu. Med vojno je igral vlogo denuncijanta in agenta provokaterja in spravljal narodne Kamničane v preiskave zaradi srbofilstva. Bil je vedno zagrizen Nemec kot, loveka pa se ga je ogibalo vse. In sedaj nosi tak človek uniformo naše vojske. Ves narodni Kamnik v, ogorčenjem vprašuje, kdo je zakrivil, da sme nositi uniformo naše vojske človek take kvalitete kakor je Tramposch. Ali naj bo v ugled naše vojske, da sprejema nazaj v kapetanskem činu ljudi, katere je celo avstrijska vojska eleminirala zaradi diskvalifikujočih lastnosti? Tiste ga, ki je ta sprejem zakrivil, ne da bi se o Tramposchu zadostno informiral, naj se pokliče na odgovor. Naša vojska rte sme in ne more trpeti v svoji sredi takih oficirjev, ki so v javnosti st-igmatizirani. * «Vzgleden» dušni pastir. Pred ljub fjanskim okrajnim sodiščem jo bila včeraj pravda posestnice Terezije Ponikvar proti župniku Francetu Pavlinu ir. Sv. Vida nad Cirknico. Župnik je bil obtožen, da je pisal tri anonimna pisma skrajno nesramne žaljive vsebine. Obtoženeo je dejanje tajil in predlagal v s.vojo obrambo pričo Štrukelj, ki naj bi ga razbremenila. Toda nakana se ni posrečila lai mož je dobil za svojo zaslugo 7. mesceev zapora zaradi krivega pričevanja. Sodna izvedenca za primerjanje pisave prof. Kože) i in Robida sta ugotovila; sbonest »upnikove pisave na anonimnih' pismffi. lagl tega mnenja obsodbo, kot obfe žilno pa je navajal »las«, da je spravil žnp-nik eno pričo do krivega pričevanja in v sedemmesečni zapor in pa da jo l/vršil dejanje dušni pastir, ki bi moral biti fari zgled mirti in sprave, ne pa zgled sovraštva. Župnik Franc Pavlin je bil obsojen po § 49S na en mesec zapora ali pa 2000 K globe. * Zakon vedno večji luksus. Prejeli smo tale dopis: Med oni luksus, ki si ga mora človek prej ali slej, več ali manj «špogati», spada tudi zakon, S tem luk-susom v zvezi so veliki stroški, ki so več ali manj potrebni. Med te spadajo tudi cerkvene ceremonije, zato da bo stvar bolj držala. Kor so dandanes nobena stvar ne dela več zastonj = tudi priti iiV oditi s sveta je v teh dragili časih luksus, je naravno, da je trclis za to nekaj plačati. Obstajajo sicer neki predpisi, koliko se sme za te ceremonije računati. Toda kdo se drži dandanes še tega? — Poslušajte! To dni sta- eo dala dva mlada Ljubljančana seveda fant in punca, črno na belem izkazati, da hočeta živeti do konca, življenja kot mož in žena. Za to voč ali manj potrebne ceremonije je, kakor pravijo poučeni cerkveni krogi, določena taksa 84 kron. to je za oklice (da ljudje vedo, koga naj obirajo), za žegen božji in pa za zakonsko pogodbo, po domačo poročni list. V lepem ljubljanskem predmestju pa izja.vi župnik, ki so za take takse zelo malo briga. Mož si nagbrže misli: «Ce Si tako neumen, da- uganjaš take budalosti, kakor jo zakon, potem jc vso v redu, če plačaš nekaj več. Saj sta itak tako neiz-rečuo srečna* Ker pa se je našemu novo-pečenemu zakonskemu parčku ta «špas» zdel nekoliko predrag, se je. informiral na pristojnem mestu in ja izvedel, da znaša taksa oamo 84 kron, ne pa 280, ki si jih je gospod župnik dal izplačati. Dejali so tudi da ima ta gospod vedno to čudno navado, da se pri računanju zmoti, seveda ne v svojo škodo In da se prav nič ne ozira na konkurenco, ker Je tudi zakon, oziroma kraj, kjer bo sklepajo tako' važne pogodbe, rajoniran in da ne more tale parček kar tako meni nič tebi nič v drugo fa-ro po božji žegen in pa po tisto listino, kjer je vse potrebno napisano. Ne, v lastni fari se mora s prižnice povedati, kako in kaj. Sedaj pn plačaj, kakor ti rečem, ali pa žegen božji ne bo 4«, nič. Kolegi tega gospoda župnika so zaradi tega nanj precej nejevoljni, ker se bojijo, da sc ne bi zakonaželjni parčki ustrašili prehudih taks in rajo poprosili gosoda referenta na ljubljanskem magistratu, naj jim stori to ijubav in jih poroči in s tem dokaže, da zakon drži tudi brez župniko-vega žegna. * Vidlranje potnih listov. Za vidiranjo potnih listov rumunskih državljanov pobirajo tuzemska policijska ali politična oblastva takso 32 dinarjev. Ako ima Stranka od našega genorainega konzulata v Bukarešti vizum za prihod in povratok, so no pobira nobena taksa za, vizum za odhod iz našo državo. — Švicarski državljani plačujejo za odhod iz naše državo. takso 8 švicarskih frankov. * Zasledovanje vojnih beguncev. Uradni list centralne vlade objavlja uaredbo ministrskega- sveta, s katero sc orožnikom daje pravica, zasledovati vojne bfgvnce. Ce vojni begunec na poziv «Stoj!» neče takoj obstati, smo orožnik nanj streljati. * I. mestna moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vabi uljudno p. n. gg. odbornike in prijatelje C. M. družbe na redni občni zbor, ki se vrši dno 16. julija ob 6. url zvečer v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda v Narodnem domu. — Predsednik. * Osrednja Zveza javnlli nameščencev In upokojencev ima ^ažno sejo širšega odbora dne '5. julija (petek) ob 20. uri v običajnem lokalu. Vsi! — Predsedstvo. * Pevsko društvo «Ljuhljanski Zvon». Zaradi vročine se pevsko vaje do preklica ne vrše. * Strajk mizarskih' pomočnikov v Ljubljani, Včeraj so stopi'; v štrajk mizarski pomočniki in strojni delavci. Zahtevajo 20 Odstotkov zvišanje mezde. * Vojaški kcncert na vrtu ^otela »Uni-ona» v Ljubljani se vrši dno 14. julija od pol 8. ikv pol 11. iii« zvečer. * Rekonstrukcija telefonskega omrežja v Ljubljani. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da, se bo telofonsk! prevodni objekt na liceju povodom rekonstrukcije tukajšnjega telefonskega omrežja, v času otl 15. do 17. julija 1021 preložil na. poslopje policijskega ravnateljstvo-. Zaradi tega bodo v navedenem času izključeni i/, prometa telefonski naročniki s sledečimi naročniškimi številkami: 30, 27 (končna postaja), 41: 46; 74; 121: 153: 221: 226; 313: 317; 325; 346; 355; 408 ; 548; 582; 580 in lice j (Interurban). * Podružnica S. P. D. V Litiji priredi dne 17. julija izlet na Lisco. Prijatelji društva dobrodošli. * Železnica Kočevje - Brotf - Brod-Moravlce se začne trasirati 18. julija. Trasiratrie bo vodil stavbni svetnik inž, dr. Franc Musil z Dunaja. V nedeljo, clne 17. julija ima širši odbor za gradnjo te železnice po prihodu jutranjega, vlaka v Kočevju v prostorih' tamkajšnjega županstva sejo, h' kateri so povabljeni vsi člani odbora in drugi interesentje, — Za akcijski odbor: A. Kajfež, * Dramatični odsek «Preporoda». Vsi tovariši in tovarišice, ki so delovali, oziroma delovale pri Preporodovl drami ali pa oni, Ki so bili v kakem drugem dramskem društvu, se vabijo n», sestanek, ki "W,~JttHJ»r iSlčfrtal:) o5 'dfc se pogovorimo glede počitniškega fle-tovsnja. Vsi, ki bi bili voljni sodelovati naj pridejo gotovo. * Venka planinska slavnort v Rušah, katero priredi Podravska poSrttJsiloa SPD. povodom 301otnice svojega obstanka, se vrši dne 7. avgusta In ne 14. kakor so Jo prvotno poročalo. Ruše »o a^o dovlnsto zanimiv kraj, imajo krasno lego', slovijo po svoji Industriji in so znane ir, leta. 1914., ko so morale poslati v graške ječe 28 narodnih mučenikov. Nemili so krstili Ruše za «Klein Beograd«, osobifco pa planinci in ns-rodai mučeniki hi rasnih krajev naše domovine. Za to slavnost se delajo velike priprave in ker je tudi železniška »voza ugodna, pričakuje obilne udoležbe odbor. * Mostne pristojbine na savskem mostu pri Sevnici so znižane sledeče: Za osebo 20 vin., za mlado neopreženo ži- NOVI PREDPISI O DRŽAVNI TROŠARINI. Ukaz o odredbah o državni trošarin? prinaša sledeče isprciuemba v trošarin-skili Izprcmembah. Zakon od dna 9. novembra 1909, kraljevih Srbije se razven 8. oddelka rezširl na vse ozemlje kralje.vine Srbov, Hrvatov in Slovencev In na predmete, na katere se po tarltl članek 6. plača državna trošarina. V Srbiji in Crnl sort ostanejo v jcllavl Se naprej dosodanji zakoni o reševaniu krivic v tiošarinskom postopanju, o pritožbah Itd. Zato pa so ukinjeni členi IV. in l.XXV. zakona o državnih trošarinah kraljevine Srbije od dne 9. novembra 1909. in še drugi zakoni, ki so obdavčevali alkohol in pijače y, Črni gori, monopollzirali alkohol v, Srbi- val 60 viii., za enoprežni voz z voznikom j j, obdavčevali vino In vinski mošt. sad- <«Bfc*»ik obtotoake jg prediacal na.«ft> P« StB -S. »ali dvorani Mestnon dom« 80 vin., r.a dvopreinl voz t voznikom l K 40 vin., za ročni vogloek z vomtčem 20 vin., za motorno kolo t, vozačem 6f> vin., za potniški avtomohil 3 K. * Smrtna kosa. Dne 10. julija je umrla, v Ooljn železničarjeva žena M. Stojkovič, 12. julija pa v starosti 82 let r pokojem nadučitelj Ivan Rupnlk. * Univ. doc. dr. Ivan Matko s« je vrnil Iz Prage In ordinira v Mariboru, Slovenska ulica 4, v ponedeljek, sredo in petek od 12. do 1. in od 2. do 4. ur«. * Rešilne priprave ped dravskim mostom v Mariboru. Ker so na starem in novem dravskem mostu vedno bolj množe samomorilni poizkuei, reševalna akcija pa jo Šesto onemogočena ali vsa-j jako nevarna. jA sklenil roSilnl oddelek na iniciativo dr, Ipavca, da se nabavi čoln, ld bo stalno na razpolaga Vrfi tega bo na vrvi privezan tudi rešilni p«s. * Je tik a je najbolj razširjena ljudska bolezen. Vsak olikan človek mora vedeti vsaj vse najvažnejše o jetiki, posebno javni nameščenci, učitelji, duhovniki itd. Slovenski Specialist, na pljučno bolezni dr. Pečntk nam podaja v svoji knjigi »Jedka* kratko jedemato sliko o Jetiki, kako nastane in kako so dandanes zdravi^ Vsebina knjige je bogata kljob temu, da Ima !e 48 strani, vsakdo bo našel mnogo podučnegja v nji. Knjiga je izšla z založbi knjigarne Gori čar & Leskovšek v Celju, dobi so pa tudi v vseh drugih knjigarnah v Jugoslaviji, Gena Izvodn 8 K, s poštnino 8 K 80 vin. Denar so naj pošlje naprej. * Izgubil sem dne 11. Julija med 2. in 3. uro popoldne na eni izmed klopio za hotelom »Tivoli«, srebrno *Omega»-uro z inciziranlm monogramom M. K. Kor jo zgubljena ura drag spomin, se pošten najditelj naproša, da jo odda v upravi našega lista. Kot nagrado dobi drugo rlo-broidočo srobmo uro, ali pa primerno vsoto v donarju. * Svojega brata je astrefll. Brata Mihael in Frauc Friškovo It Mengša sta živela stalno v prepiru. Bratsko razmerje med njima ae jo še poslabšalo, odkar jo mati izroila posestvo mlajšemu siuu Mihaelu. To je Franceta silno togotilo in jo ponovno grozil svojemu bratu. V nedeljo zvečer sta se ga oba v gostilni precej napila. Ko sta odšla iz gostilne na dvorišče, sta nenadoma počila dva strela ln se jo Francc smrtno nevarno ranjen zgrudil na tla. Izdihnil je že v par minutah. * Divji lovec. Kosec In delavec Muzo-l:ni Konrad je našel med košnjo na Ko- lcarjevem travniku ob poti na Rakovo jelšo pri Ljubljani zajčje gnezdo z mladimi zajčki. Stekel je za mladiči in vjel enega na ta- način, da je vrgel nanj stik-njič. Toda videli so ljudje, ki mu niso privoščili zastonj in st ga ovadili. Dognalo pa so jo tudi, da j« mož strasten 'divji lovec v Mestnem logu, kor mu je pred kratkem nekdo ukradel v neki šupi skrito lovsko dvocevko. * Policaj bi rad postal. 301etncmu Viktorju Arnšku iz Šenčurja najbrže silno ugaja policijski stau. V torek ponoči se jo v Latormanovem drevoredu predstavil neki Ivanki Štrukelj kot policijski agent in ji brez vsakega vzroka napovedal aretacijo. Štrukljovi so je zdela stvar sumljiva in je pričela klicati na pomoč, nakar jo je narednik Anton Novak rešil iz neprijetnega položaja. Arnšek je mod tem izginil, a je bil pozneje aretiran In sedaj študira, za izpit za policijskega a-genta v zapora. * Pretep med civilisti in vojaki. Pred Konjušnico so se stepli pijani zidarji Zajko, Ogrizek in Roškar in pa, tesarjeva žena Vokalova, bržkone zaradi nje. Zajko jo je napadel z nožem, udarec pa je pristrigel vojak Marinič, katerega jo sunil Zajko v roko. Nato so prileteli še trije vojaki, ki so Zajkota pograbili in ga. pošteno pretepli s palicami. * Vasovalec v Florjanskl ulici. Pred-snočnjim jo pograbil stražnik v Florijan-ski ulici mladega moškega ravno v tre-notfcu. ko1 je hotel skočiti skozi okno v neko pritlično stanovanje. Na. policiji je aretlraneo izpovedal, da ni vlomilec in tat, marveč da je hotel samo k svoji ljubici. Ker so je dognalo, da je Djcgova izpoved resnična, so vročega ljubimca it-pustih'. * Čuden nočnt prizor. OH Zvezdi na ljubljanskem Kongresnem trgu je ponoči ? temi čakal sluga, strojno tovarne S. V. na svojega tovariša. Izpod temnega kostanja se izmota neznan človek ln stopi k njemu tak« »ladko ljubezniv, da se mu je moral S. tV. S silo iztrgati, (toda neznanec g3 Jb iJohifel in ponavljal svoje ljubezenske eksperimente takrt dolgo, ds /pt jo S. iV. udaril po ffiftVi, 'da se je zva^ ifl.pfl ttofcVČudni ljubimec m Žo aretiran. nt mošt v Sloveniji; sem spada tudi 11 nilska trošarina v Ljubljani. Finančni minister Jo pooblaščen zaradi lažje kontrole predpisati obliko, veličino in sestav posod ter priprav za kuhanje žganja, ki sc smejo v bodoče izdelovati in uporabljati. Kdor bi Izdelava! posode, ki ne odgovarjajo predpisom, bo kaznovan s 4000 dinarll globe za vsako posodo. Uvoz nepredpisanih posod se kaznuje z lato vsoto, ki zadene uvoznika. Kuhanje z.gania Iz škrobnega materijala In iz melasc Jo prepovedano. Iz teb inateri-jalij smejo knliatl žganje samo tovarne, ki plačalo trošarino alkohola y svobodnem prometu. Člen VI. omenja tarifo, po kateri se bo plačevala trošarina na gotove predmete. S trošarinsklm davkom so obremenjeni: 1.) sladkor, is sladkorne repe ali lz trsta, sirov ali rafinlran (btvret je sirup, ki ni užiten) s 400 dinarji na 100 kg. 2.) vse druge .vrste sladkorja Iz grozdja in krompirja (za osladitcv) z 80 dinarji na 100 kg. Na predmete. Izdelane Iz sladkorla, kakor bombone, marmelado, kompot, sladke tekočine, slaščico itd. in ki se uvažalo, se bo plačevala trošarina po količini sladkorja, ki sc nahaja v nicm. Na izdelke v državi pa se plačuje trošarina na porabi leni sladkor. Odpravljena pa Jo monopolna taksa na sladkor. 3.) Na kavo se plača 309 dlnarjov od 100 kg. 4.) Na kavlne surogutc, kakor cikorl-io, žitno kavo itd. 00 dinarjev od 100 kg. 5.) Na riž 20 dinarjev od 100 kg. Rlž v domači produkciji plača trošarino samo, če gre v promet. Za domača .vpora-bo bi doma produciran |e trošarine prost. 6.) Pivo plača po hektotltcrsk! stopinji ln ck.;traktti 4 dinarje. 7.) Vino je obremenjeno sledeče: a) šampanjce, malaga. .vennut, cherv, cypar, malvasia, moskat, park vino, maršala, madclra In sllčnc vinske vrste, ki Imajo 15 odstotkov alkohola In več, pa ne več od 22.5 odstotka, nosilo tro-šarno 600 dinarjev za 100 I: b). .vsa druga .vina pa 300 dinarjev za 100 t. Čc sc tu vina prodajalo v zaprtih steklenicah od največ 0.7 I, plačalo /,a kritje večjih izdatkov. Novi načrt stalnega bodže-ta jo v glavnem izgotovljen. Skupni t roški v dosedanjem budžetu so znašali <:-kroglo 4 milijarde, dočim znašajo po novem načrtu 6 milijard. Za dravinjsko dekla* lo uredništvu se predvideva v novem budžetu skoraj dva milijardi dinarjev. Načrt. bo do 15. avgusta tiskan in se potam predloži financijsketnu odboru v odobro-nje. — = Reorganizacija carinarnic. Finančni minister dr. Kumauudi s« je včeraj vrnil iz. Splita v Beograd. Pred odhodom je minister sprejel več depntacij ter naslišal njihove žolje in pritožbe. Konštatbal jc sani razne nedostatke v oarma.rnkah tor obljubil da. bo v najkrajšem času izvršil, reorganizacijo carinarnic. Prodaja lepenke. V Dravakcin vojnem skladišču v Ljubljani je na prodaj dva vagona lepenke. Interesenti naj stavijo pismene ali ustmene ponudbe in ton-dat url Dravske divizijske oblasti v, Ljubljani, kjer se bo 28. t., iu. do,p. vršila licitacija in zaključila pogodba ■/. najpovolj-nojšim ponudnikom. Pogoji pa pri navedeni intondaturi. Kavcija znaša 10%. Pf>-nudhi) je kolko.vati s kolkom za 2. dinar,ja. Ponudbe xa nakup sena. Koroainla Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani sprejema dne 15., 18, 19. in 20. t,.m.ponudbe (ta nakup sena. -Vrhutagai sa po»l«> vajo interesenti, da, stavijo tej komandi ponlulbo stisnjenega (prešanega) sena stars ali nore košnie. Poaudbe 11. Hoptombra, to je v času, ko.jo jesenska in zimska moda. svojo količini veljavno sincri žo določila. — Likvidacija Hrvatske banke d. d. v Dorventi. 80. t. m. se vrši glavna skupščina Hrvatske banke d. d. v Dorventi. Na zborovanju se bo predložila razdelitev imovine mod delničarje v razmerju njihovih dclnic. — Zadružni mlin v Vukovarn. /.e picl nekaj meseci jo sklonila vukovarskA gospodarska zadruga osnovati zadružni mlin. Zadruga jo kupila sedaj poslopje., katero bo tekom oncira meseca priredila za mlin. =■ Zadeva Stcinbeissovih železnic. Pro-i metno ministrstvo jo prekinilo pogajanja o odkupu Steinbcissovih železnic v Bostd radi previsoko odkiipninske svote, ki še jo zahtevala. Železnico ostanejo šo začasno šo v rokah družbo Steinboiss. = Cene premogu v Zenici (Bosna) »u slodeče za 100 kg: debeli premog 56 K, nekoliko d robno jf i 51 K, drobni 52 K, premogovni prah 46 K. = Za znižanje vinskih prevoznih pri. stojbin v Hercegovini. Hercogovinskl so. spodarski krogi pozivajo narodne poslan-co, naj se zavzamejo »a to, rta bi se tudi bereogovinskim vinogradnikom ln vinskim trgovcem dovolila ista ugodnost, y prevozu, kot jo uživajo dalmatinski vino-tržci, kajti tudi horccgovinska vina s« mnogo uživajo pri nas iu v tujini, a radi dragega, prevoza, malo prodajo. — Padanje bolgarske valute. Bolgarski lev jo začel y zadnjem času naglo padati. Pred nekaj dnevi je stalo 100 švicarskih frankov 2000 le.vov. Znižanje cen lepenke v Nemčiji. P^o« dajno udružonjo nemških fabrikantov le. penkc v Leipzigu jo znižala s 1. t. m. cene za. 20 do 30 mark pri 100 kg. = Vsak izvoz iz Grčije zabraujon. Rs. di vojnih dogodkov je zabranjen iz. Grčijo vsak izvoz razun tranzita za Srbijo = Jeklarski trust v Ameriki znižuje \:e-ce. Jeklarsko udruženje v Zodinjcnih ilr-Žflvah jo znižalo cone trodga jekla za t dolarje pri Ioni. a ceno pločevino za 10 dolarjev. Znižano so tudi cono cinku. : Uvozna carina na žito in sladkor v Franciji povišana. V Franciji je povišana uvozna carina na žito ort 7 na 14, a na sladkor ort 20 na 50 frankov pri 100 kg. = Poljski državni dolg jo ocl 20. do 30. m. m. naraste! za, nadaljnjih 5 milijard poljskih jnark na skupno 117 milijard 625 milijonov poljskih mark. Promet, bankovcev jo vsoto 100 milijard že prekoračil. — Uvoz denarja v Madžarsko. Po zadnji odredbi madžarske vlade je dovoljeno posameznim potnikom vzeti s seboj na Madžarsko največ 5000 madž. kron. a no 10.000, kakor jo bilo doslej veljavno. Za večje vsoto jc potrebno dovoljenje madžarskega finančnega ministra. =• Povišanje cen gornješlezijskemu premogu. GornjeŠlezijska premogovna, konvencija. je sklenila povišati premogovno cene. Povišolc pri navadnem premogu zna-ŠS 60 mark za tono. = Romunsko petrolejsko podjetje Sto-ana Romana d. d. v Bukarešti predlaga za letos 35 % dividendo proti lanski tfi dividenili. -- Povišanje uvoznih' carin v Zcdinje« nfh' državah. Vlnda Zedinjonib držav obravnava predlog za zvifiaojo wm>»nih carin * 2WHnjonili drltavali. .'^jf,-. ■ -— 111 11 '■"'' ■* Častniki in izdajate!} Konzorcij Jutra". Odajovornir lurcctaik MM SNteMS- It 12 je izšla v soboto in ima zopet Priporočamo je vsakemu slovenskemu inteligentu. St. 12 stane 12 K. Celoletna naročnina na ,»Njivo" znaša 120 K, za naročnike ,Jutra" le 60 K. iFrank Heller: 35 Blagajno velikega vojvode Roman. •Jakob?* neprijetno ga je dirnilo to ime, vrag naj vzame tega Jakoba. Zakaj ga niso visidar ujeli? «Da», je odgovoril zamišljeno, »Jakob — oi.ii:oma vaš avtomobil ie srečno ušel* Ona se je melanholično nasmehnila, ko je videla ta skoro osorni izraz in je rekla: « Jakob je samo moj šofer, ki mi Je izkazal razen vais do sedaj največje usluge.» Te besede so dt:lovale jako pomirljivo na njega in potolažilo njegovo vznemirjeno samoljubje. Torej Jakob je samo njen šofer. Kdo pa je vendar človek, ki igra v vsi ti aferi glavno vlogo? Kje je ta človek, kdo je? Na vse zadnje ga sicer to ni prav nič brigalo, ako je hotel veljati v očeh mlade dame kot kavalir. Njegova edina naloga je bila sedaj, da ji pomaga in da jo kar najpoprej spravi na varno. Pogledal je skozi okno, da vidi, fcje vozi avtomobil in ako je še daleč do ulice, ki jo je naznačil šoferju. Potem pa je rekel mirno: «Madame, ali mi hočete odgovoriti odkritosrčno na tri vprašanja? Zagotavljam vas, da bodo ta vpra- šanja skrajno diskretna in neosebna, potem pa storim vse, kar mi je le mogoče, da vam bom uslužen ravno-tako, kot vam je vaS Jakob * Prikimala je s zadovoljivim nasmehom. «Najprej», je rekel, «mi dovolite vprašanje: ali imate v Parizu kakega znanca ali prijatelja, ki bi vas mogel peljati k njemu, kjer vas nikdar ne najde oni z obrazom rumenim kot c'trona in njegov cinobrasto-rdeči prijatelj.* Prebledela je in žalostno odmajala z glavo. «Ne!» je odgovorila brezupno, «jaz sem ink... jaz sem sama v Parizu.* Mladi gospod je vedel dobro, da ga mlada neznanka mistificira, da mu noče povedati prave resnice, vendar je nadaljeval popolnoma mirno in hladno: «Drugo vprašanje: ali mi morete imenovati kak kraj izven Pariza, kamor bi vas mogel peljati?* Obotavljala se je par trenotkov, potem pa je odgovorila, a ta njen odgovor ga je presenečil veliko bolj, nego vse njene dosedanje besede. Odgovorila mu je: «Da, da to bi moglo biti. Mislila sem, da se odpeljem z večernim vlakom o pol devetih v Marseille.> «Ali imate tam svoje znance in prijatelje?* «Ne, .... res ne vem... ne, niko- gar nimam.* Motril jo je ves začuden, flieznan-ka hoče potovati z večernim vlakom v Marseille. S tem vlakom potuje tudi on sam. Res, pota usode so čudovita. Kaj pri vragu hoče to mlado in lepo dekle, ki jo love po pariških bulvarih z avtomobili v Marseillu, kjer nima, kot pravi sama nobenega znanca in prijatelja. Ali so jo morda lovili zato, da bi ji preprečili popotovanje? Premagoval je svoje presenečenje, kolikor je samo mogel in vprašal: «Tretje vprašanie: kaj mi3j;te, kam se obrne Jakob, ako se mu posreči, da uide in kje mislite, da bi se mogli sestati z njim?* «Kam se obrne? Tega ne vem, toda on je vedel, da sem se hotela danes zvečer odpeljati v Marseille. Kupila sem tudi že vozni list, ki ga pa nisem mogla dvigniti, ker so me zasledovali. Prepričana sem, da me poišče v Marseillu, kakor hitro bo mo gel.» Umolknila je in nervozno mečkala svoj avtomobilski plašč. OČividno se je spomnila zopet svoje izgubljene ročne torbice in svojega skoro brezupnega položaja. Njegov sklep je bil hitro gotov. Obrnil se je k nji, opazoval jo je nekaj časa, čudil se sam svoji dobri misli in rekel: « Madame, prav čudno je sicer, toda popolnoma res, da sem jaz sam, ki sedim tukajle poleg vas, naročil spalni kupe v onem istem ekspresu, ki se hočete peljati z njim... vi nimate tukaj v Parizu in okolici nikogar, kamor bi vas mogel peljati, vi mislite, da vas vaš gospod Jakob go-tovo poišče v Marseillu. Popolnoma naraven zaključek in moja dolžnost je, da vas peljem v Marseille, da vas rešim vaših sovražnikov... ali mi zaupate, ali se hočete prepustiti mojemu varstvu?* Dvignila je pajčolan raz svoj obraz in ga opazovala nekaj trenotkov s svojimi temnomodrimi očmi tako vprašujoče, da je skoro zardel. Počasi mu je odgovorila: «Ali ste napram vsem damam, ki jih srečate tako slučajno, kot ste srečali mene, tak kavalir kot sedaj?* «Slučajno? Verujte mi madame, da takega slučaja še nisem doživel. Toda bodite prepričani, da bi to storil vedno, posebno pa še, ako bi bil slučaj tako ugoden, kot je ravno sedaj, ker imava oba isto pot.» «Ne vem, ako vam je ta slučaj res tako ugoden, ko ste si naprtili tako nalogo in me sedaj vozite po Parizu. Sedaj me hočete spremljati še v Marseille; ne vem, ali bi vara mogla verjeti, da ste hoteli res tja potovati?* «Madame, nikar mi ne delajte krivice. Prisegam vam, da sem namenjen v Marseille. Sicer pa ni treba prisegati, ker vam to lahko dokažem. Samo trenotek prosim!* Potegnil je hitro iz žepa listnico, vzel z nje vozni listek prvega razreda za Marseille in nakaznico za spal-ni kupej. Radovedno je pogledovala nakaznico in brala tekst. «Profesor Pelotard, London*, je rekla. «Vi ste torej Anglež? To sem si mislila takoj, dasiravno govorite kot pravi Francoz.* «Jaz živim samo na Angleškem*, je rekel in se komaj premagal, da je ni vprašal, odkod je ona. «Torej sedaj ste se prepričali, da sem govoril resnico, ali sprejmete mojo ponudbo?* Pogledala ga je z mirnim, jasnim pogledom in odločno odgovorila: «Da! Ako hočete biti res tako plemeniti in velikodušni napram neznani dami.. .* Hotela je še govoriti naprej, toda 011 jo je prekinil: «Hvala za vaše zaupanje madame! Toda še nekaj vas moram vprašati. Ali vaši sovražniki vedo, da ste mislili odpotovati?* «Da... to bi bilo mogoče!* je rekla preplašeno. «Tega sicer nisem povedala v hotelu, toda danes po- ;oldne predno sem se odpeljala z akobom, sem pripravljala svoje stvari. Ali mislite...» ^Prepričan sem, da bodo postavili špijone na vseh glavnih postajah, ako imajo za to dovolj poguma in sredstev.* (Dalj- fljk. f iolakih in <;lau«UkUi pttrebMln. Z.loinii«o ratmvrstnlh ratglsdnle. M. Tičar, Ljubljana Razmnoževalni aparat „Opalograph" popolnoma nor, z vsemi potrebščinami in 1114 navodilom, se 2—2 ta 2000 kron proda* OrožniSka postala v Žužemberku. la Japonsko Kafro v deskah po 130'- Kč. Iz Trsta ponuja „Centrolcomise" PRAHA V. — Mlkulašska 28.= _II18 t—1 Priporočamo domač« tvrdke: 1 Hali trgogskl In obrtni oglasnik. Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K. s posebnim vbodom, Išče se mesečna soba _______ eventualno z oskrbo ali pa maojie stanovanje x opravo ali breg oprave proti zelo dobri najemnini. — Ponndbe na poštni predal St. 58. 1096 6 Na nnnitai • L»Ka«ti 6eviji st. «2 in 110 Pi l dj . poletne (Pejačevič) hlače m častnike la nekaj droge oble- ke ln obnvala. 1125 Prisojna ulloa 3/1., vrata 4. Od treh do petlb popoldne. Skladl««a i Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. Oerenda Fran, konfekoija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Izidor Paljevec, prodaja drv in oglja, Slomškova ulica 21. 16 PuftkarJI: Kaiser F. K., Šelenbnrgova nI. 6. tri sobe, kopalno sobo, kuhinjo, vrt itd. zamenjam s približno enakim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe najkesneje do 20. julija na naslov trgovec Svetozar Koser, Ljubljana, Kolodvorska ulica 24. 1128 Naivetia izbira v kopalnem perilu In trikotaži 900 87 C. J. HAMANN Mestni trg 8« Uroroko popmllna delavnica Ivan Sellškar, Pot v Rožno dolino 10. Vsako popravilo izvršujem točno in solidno. Javna dražba raznega pohištva, kuhinjskega orodja, obleke, dragooenostt i. dr. te vrši v petek dne 16. t. m. ob 3. pop. v Slomškovi nllot it. 4, X. nadstr., levo. Pisalni stroji s [d.p.] Bar Franc, Cank. nabr. 6. Tel. 423. Razmnotovalnl aparati i [d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 423. Mehanična delavnica i [d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 423. Kupujte nove knjige !! ■ ■ Tiskovne zadruge: D Faieel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorioi po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. Tr „ 4 \7ovačan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2-— vež. Shakespeare-Župančič, Maobeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2*80 Y6c. tika Waschtetova, Pravljice. Z veobarnimi slikami. Vez. 40 K, po nošti K 2-— več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in oilji, 3.- 4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3-40 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Marfciny. Avtogaraže in avtodelavnice s sti-skalnioo za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga oe.Ua vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih avtomobilov. 543 26 Ljubljana, Maribor, Beograd, Podrožnioe: Dunajska & 20, Jurčičeva ul. 9, Knez Mibaj-trf. »i «0. tel št 133. lova ul 3. 1120 4-2 Pozor, gg. rezervni častniki! za oficirske uniforme, čepice, sablje, epaulete, kaj as? ter sploh vse vojaške potrebščino nudim po najnižjih cenah. Velika zaloga, bogata izbiral S. KLIMNEK, krojaški mojster, LJubljana, Šelenbnrgova ulica 6. ve n wm meso za po 18 kron za kilogram se prodaja vsak dan dopoldne na Predovitevl in Smoljanovi stolnici v Šolskem drevoredu, popoldne pa, v skladISCu na Mesarski cesti St, 4 pri mestni klavnici. io89 6 Centrala: Ljubljana, Rimska ceeta 2. ■■■aaBUBnnraesaaBnarauB | Smerikansko strojno \ joljej S Olje, lahko, za vretena; K olje za transmisije; H olje, strojno za poljedelske stroje; S olj©, strojno za tožko stroje; B olje za avtomobile, lahko; * olje „ . , izredno težko; 5 Olje za cilindre; S olje proti prahn. 57 104—88 Olavna zaloga: lakovcUnDkl. d. z o. z. prej A. Zanki™!1 sinovi. SaoaBBBBBRnaaaaBaiiBaBMaMii Naročajte in Širite sledeče leposlovne knjige: S. FaJgelJ: Tik za fronto. Broš. 36 E, vez. 45 K, poštnina K 2-80. A. Novadan: Veleja. Broš. 28 K, vez. 86 K, poštnina 2 K. Anatale Franoe-Debeljak: Pingvinski otok. Roman. Cena bro?. 42 E, po poŠti pripor. 2 K 40 v več. DostoJevsklJ-Levstlk; Besi. Roman v IV. delih. Broš. 42 E, vez. 64 E, po pošti broš, E 8-— več, vez. E 80-— več. Gonoourt-Pastuikln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 15 E, vaz. 21 E, po pošti broš. K 2-— več, vez. E 2-50 več. Cervantes-Sorll: Tri novele. Broš. 10 E, vez. 16 E, po poŠti broš. K 2'— več, vez. E 2'50 več. Shakespeare-Zupan616: Sen kresne noči. Broš. 22 E, vez. 28 E, po pošti broš. K 2-— vec, vez. E 2-50 voč. Dlaobeth. Broš. 32 E, vez. 40 E, poštnina 2 E. Anto Debel Jak: Solnce in sence. Broš. 10 E, vez. 15 K, po pošti bros. E 2-— več, vez. K 2-50 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 E, vez. E 36-—, po pošti broš. 3-40 več, vez. E 4'— več. Josipa JnrCISa zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 E, po pošti 5 E več, II. zvez. broš. 22 E, po poŠti 4 E 60 v ve?. Enjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulloa 6. tiB 64 Haroiite se na »Pota in ciiii". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.-Il. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. I. del, vez. 21 E, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 5-40 več. III.-IV. zvezek: Dr. Fr. WeluT, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta 3 E več. V. zvezek: A, Melik, Zemljept« kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenoev. Meh. vez., fin papir 60 E, pošta 3 E več. Broš. navadni papir 42 E, po pošti 2 E več Naročila sprejema Ilikoifli zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. . inif yn Lin ===== Dunajska cesta 9 — priporoča t 21104~9a kolonijalno in špecerijsko blago ter žitne pridelke. --Točna in solidna postrežba. === Natisnila Delniška tiskarna, d. d.r tobUaiu.