St. ' • ti i Si. IOTEKA LJubljana M mtaim Ona ctnntitHM peslaa V Trstu, v soboto, 10. lullla 1926. Posamezna številka 25 stot. Letnik Ll List izhaja ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, 3 iresece L , celo leto L 70.—, v inozemstvo mesečno L 6 60 več. — PosSi?l«!reštevilke 25 stot. — O^asnlna za 1 mm prostora v čirokosti 1 kolone (72mm): za trgovske in obrtne oglase 75 stot, za sn.nnice, zalnale, poslana, vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov L Z— Mali oglasi: 30 stot za besedo, najmanj L 3. EDINOST Uredniiftro in upravniJtvo: Trst (3), ulica S. Franceaco d'Asalsi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-macajc in denar pa upravniitvu. Rokopisi s« ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* PoduredniStvo ▼ Gorici: ulica Oiosuž Carducci St. 7, I. n. — TeleL 2t 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Drugi in tretii dan vsesobolskesa zleta v Prosi Sprevod sokolov po mosta PRAGA, 7. julija 1926. Drugi in tretji dan glavnih sokolskih svečanosti 5. in 6. julija sta bila posvečena nastopu gostov in zastopstev armad, ki so se udeležile izleta. Kakor Prvi dan, tako so bili tudi 5. in 6. julija razprodani vsi prostori za gledalce, na tribunah in okoli telovadišča. 135.000 ljudi je bilo stalno na stadionu in občudovalo sokolsko moč, sposobnost in tehniko. Oba zadnja dneva so tvorile glavno vsebino programa proste vaje moških in ženskih telovadcev. Vtis, ki so ga delali ti nastopi na gledalce, je bil tem mogočnejši, ker je bilo nebo prijazno. Vreme je bilo lepo — solnčni žarki so dajali pestrim sokolskim barvam poseben vesel izraz. 14.400 telovadcev in ravno toliko telovadkinj je izvajalo nastope z zadnjo točnostjo. Občinstvo je bilo v stalnem pravem deliriju, ki se je stopnjeval od nastopa do nastopa. Slike, ki so se vrstile druga za drugo so se zlivale čedalje v tesnejšo, popolnejšo sintezo med sokoli in občinstvom. Težko je reči, kje je bil vrhunec. Vse je bilo tako Popolno, veličastno, nenadkriljivo.. Najbolj slavljeni pa so bili gosti, in med njimi v prvi vrsti Jugosloveni. Temu se ni nikakor čuditi, če pomislimo, da je pri Jugoslovenih sokolstvo najbolj razvito in razširjeno za Čehoslova-ško. Poleg tega pa so Poslali Jugoslo-veni na letošnji zlet 6000 izbranih sokolov. Bili so .naj številne je zastopani med vsemi drugimi narodi. Dne 5. julija so nastopili na telovadiš ču tudi CeliosLovaki iz Amerike, za njimi oddelek francoskih telovadcev in potem zastopstvo Poljske armade. Posebno pozornost so vzbujali ruski sokoli, katerih je nastopilo 250. Izvajali so razne vaje s kopjem. Ko so odkorakali s telovad., jim je občinstvo priredilo burno ovacijo. Posebno globok vtis so napravile na gledalce njihove bojne pesmi, ki so izzivale brezkončne salve ploskanja. Po Rusih so se pojavili na stadionu predstavni oddelki jugoslovenske armade. Navdušenje občinstva je doseglo tedaj svoj vrhunec. Manifestacije se niso hotele Poleči in so spremljale ves nastop do konca. Gojenci vojne akademije so izvajali razne ritmično dovršene vaje, katere so zaključili s kolom. Sledili so mornarji z ramimi bojnimi vežbami in končno oddelek pehote, ki je v polni vojni opremi pred-našal dovršene bajonetne borbe. Vrhunec navdušenja pa je izzvalo naravnost do idealnosti brezhibno defiliranje vseh jugoslovenskih oddelkov pred tribuno predsednika Masaryka. Burno, frenetično ploskanje in vzklikanje je prenehalo še le tedaj, ko je izginil zadnji vojak skozi stadijonska vrata. Sledil je nastop jugoslovenskih sokolov, katere je tisočglavo občinstvo istotako obsipalo z brezkončnim vzkli-kanjem in Ploskanjem. Tudi nastop jugoslovenskih sokolov je bil istotako v tehničnem oziru 'dovršen. Krepka lepota tehnike in telesna razvitost telovadcev sta izvabljali občinstvu grom odobravanja, kakor da bi zahtevalo, da se morajo posamezni nastopi ponavljati. Odhod jugoslovenskih sokolov s stadiona je bil istotako triumfalen kakor prej odhod zastopstva jugo-slovenske armade. Z nastopom jugoslovenskega sokol-stva so bile telovadne točke drugega dneva izčrpane. Zaključek je tvoril iz-letni prizor «Kde domov muj», ki je simboliziral posamezne kitice čehoslo-vaške državne himne. Tretji dan so se svečanosti zopet otvorile s prostimi vajami moških in žensk. Lepota prizorov, ki jih nudijo posamezne faze, je neopisljiva, treba jo je videti, ako jo hoče človek dojeti. Prostim vajam so sledili nastopi Posameznih čeških sokolskih žup iz vseh krajev. Salve navdušenja so želi tudi ta dan sokoliće, ki so zaporedoma tvorile razne geometrične like. Mnoge skupine so nastopale s trakovi, obroči, Palicami itd. Zaključno sokolsko točko je tvori nastop sokolske konjice, ki je tudi nadvse dobro uspel. . Ko so zginili zadnji sokoli s telova-dišča, so prikorakali oddelki čehoslo-,vaške armade, ki naj dokumentirajo tesno zvezo med telesno vzgojo in vojaško službo. Posamezni oddelki so izvajali tipične Primere modernih bitk. Telovadišče je bilo nakrat zagrnjeno v morje dima in se je kar treslo od streljanja iz pušk, mitraljez, topov, od pokanja signalnih raket z aeroplanov itd. Po tem Prizoru se je čehoslovaška armada umeknila, a se je takoj zopet pojavila, in sicer sedaj ne več sama, temveč v družbi z j ugoslo venskimi oddelki. Obe armadi sta zaključili tretji dan z defiliranjem pred ložo predsed- ^jKe^^ffi^teiDn. Masjoiinl - slndlUnf minister i Radić v avdUsntl prt Kralja Po odhodu predsednika Masaryka, kil RIM, 19. Nj. VeL kr al taje danes s po- Zahteve radlćevcev za nadaljnje sode- je bil burno pozdravljen, se je zdelo, sebnim odlokom imenoval prvega mi- lovanje v vladi kakor da se ta množica obotavlja, ka- nistra on. Mussolinija zjL sindikalnega BEOGRAD, 9. (Izv.) Sinoči je Stjepan kor da je prikovana m začarana, kakor mmistradržavnega pod&ji&ka v vlad- Radić v spremstvu inž. Košutića in dr. da bi ne verjela da je VIII. vsesokolski nem predsedstvu on. Giacoma Suar- Kežmana odpotoval na Bled. Zelezni-zlet zaključen. Tako mogočno je delo- da Pa za sindikalnega državnega pod- ška uprava mu je dala na razp0iag0 tajnika. Novo ministrstvo bo pričelo ^ ° poslovati že prihodnji teden v začasnih prostorih v palači Viminale. na val čar te grandijozne prireditve vsakogar. Sokolski sprevod skozi mesto Tisti, ki so prisostvovali sokol, nastopom na ogromnem stadionu, so bili očarani po zadnji telesno-vzgojni tehniki, ki se je tu uveljavljala pred licem celega sveta. Bila je to železna afirmacija. sokolske ideje. Svoj vrhunec kot manifestacija, kakršne se le redko vidijo, pa je dosegla letošnja sokolska prireditev s svečanim sprevodom sokolov skozi Prago. Ta nastop, ki je. bil po svoji ogromnosti nekaj neverjetnega, se je vršil na tretji izletni dan pred-poldne, torej pred popoldanskim nastopom, ki sem ga zgoraj opisal. To je bila tem pomembnejša manifestacija, ker se je vršila ob udeležbi vsega praškega prebivalstva in vsega ogromnega ljudstva, ki je prihitelo baš za ta dan v glavno mesto iz vseh delov republike. Sprevod se je vršil pred najmanj 600 tisoč gledalci, ki so se razpostavili na obeh straneh ulic, koder se je pomikalo to narodno defiliranje, v katerem je šlo nad 35.000 čehoslovaških sokolov, 10.000 sokolić v sokolskem kroju in veliko število udeležencev iz inozemstva. Sprevod se je začel pomikati s Kr. Vinogradov preko Vaclavskega trga že ob Pol 9 zjutraj. Odtod skozi Narodno ulico, okoli Narodnega gledališča, dalje po obali okoli parlamenta na Staro-mestni trg, kjer je sokolstvo defiliralo pred predsednikom republike, kateri je Prisostvoval sprevodu v družbi romunskega princa Nikolaja, skoro vseh članov vlade z ministrskim predsednikom Črnim na čelu, zastopinkov vlad in glavnih mest drugih držav, članov praškega občinskega sveta in nekoliko sto inozemskih novinarjev in zastopnikov naj razno vrstne j ših kulturnih ustanov. Sokoli so šli v sprevodu v polnem koraku in v vrstah po osem mož. Defiliranje je trajalo nad tri ure. Na čelu sprevoda so korakali zastopniki inozemskih držav in njihovih telovadnih organizacij: Belgija, Francija, Anglija, Amerika In evropski ooJM dolgov! Razun Rusije In Avstrije so uredile vse evropske države svoje dolgove v Zedl-n J enih drŽavah RIM, 9. Z ureditvijo francoskega vojnega dolga dne 29. aprila 1926 in kmalu nato j ugoslo venskega dolga so Zedinje-ne države zaključile pogajanja z glavnimi evropejskimi dolžniki. Države, ki so uredile svoje vojne dolgove v Ameriki, so naslednje: Velika Britanija, Francija, Italija, Belgija, Čehoslovaška, Jugoslavija, Estonska, Finska, LetiŠka, Litvanska, Poljska, Romunija in Ogrska. — Dolgovi vseh teh držav so znašali 22 milijard 143 milijonov, 539 tisoč 993 dolarjev, ki se bodo odplačali v obrokih tekom 62 let. Neurejeno ostane še vprašanje avstrijskih dolgov. Na podlagi mednarodnih dogovorov je bi Avstriji dovoljen 20 leten moratorij. Sovjetska Rusija ni hotela priznati vojnih dolgov. Robile bo zopet poletel čez severni tečaj RIM, 9. Agenciji Roma poročajo iz Osla, da je imel dopisnik lista «Often-post» v Seattleju daljši razgovor z Poveljnikom zrakoplova «Norge» generalom Nobile. Poslednji je izjavil imenovanemu dopisniku, da je že popolnoma izdelal načrt za nov Polet preko severnega tečaja. Polet bi se imel izvršiti prihodnje leto v zrakoplovu tipa «Nor-ge». V to svrho bodo prispevali potrebna denarna sredstva kompetentni italijanski faktorji. Velikanska nevihta o Neaplja Več ladij poškodovanih — nekatere so se potopile - Vihar je poikodoval tudi mnoga poslopja NEAPELJ, 9. Sinoči je divjala tukaj silna nevihta, ki je povzročila Precej-Romunija itd. Sledili so Čehoslovaki iz šnjo Škodo. V nekaterih okrajih mesta Amerike, za njimi zastopstvo jugoslo- j so prebivalci mislili, da je začel potres, venske armade kakih 400 mož, gojencij Mnogo ljudi je radi tega ponoči zapu-vojne akademije, mornarji in pehota vistilo posteljo. Okolu treh je orkan začel Popolni vojni opremi, jugoslovenski razsajati z največjo silo. Številne ladje sokoli — 6000 mož — in ruski emigrant- v pristanišču so bile močno poškodo-ski sokoli. Nato so prišli čehoslovaški vane, nekatere so se radi poškodb po-sokoli — 35.000 mož — prve župe iz topile. V ulici Fiorentini je vihar odne- poseben reparacijski salonski voz. Danes ob 11. predpoldne ga je kralj sprejel v avdijenci, ki je trajala do 1. popoldne. Po avdijenci ga je kralj pridržal na obedu do 3. Popoldne. Radić se povrne v Zagreb tekom jutrišnjega dopoldne. Ko je načelnik HSS zapustil po avdijenci pri kralju grad «Suvobor» so ga obkolili novinarji, katerim Pa ni hotel podati nikakih važnejših izjav. BEOGRAD, 9. (Izv.) Politična kriza vlade je ostala do sedaj nerešena. Vladni krogi izjavljajo, da bo minister doktor Nikič s svojo skupino še nadalje ostal v vladi, ter da se bo mogla ista na ta način vzdržati. Koliko pristašev bo imel dr. Nikič po svoji izključitvi iz HSS, ni.še znano. Za nadaljnje sodelovanje v vladi zahtevajo radičevci razpis notranjega posojila v znesku 300 milijonov Dinarjev, ki naj bi se uporabil za regulacijo Save, jadranskih železnic in pristanišč in za Podporo popi a vijencem. nika Masaryka ter mu izkazali vojaško Čast. Ta prizor je množica spremljala z brezkončnim frenetičnim ploskanjem in vzklikanjem, katero ni prene- Podkarpatske Rusije, iz Slovaške, Moravske in iz obmejnih čehoslovaških krajev ter končno srednječeške Župe. Po sokolih so korakale sokoliće v paradnem kroju in v istih vrstah kot sokoli. Poleg tega so korakali v sprevodu moški in ženske iz vseh krajev republike v najpestrejših narodnih nošah. V znak solidarnosti se je pridružila so-kolstvu tudi Zveza čehoslovaških legi-jonarjev, katera je poslala v sprevod italijanske, ruske in francoske legijo-narje. Konec sprevoda je tvorila številna sokolska konjica. Zastav je bilo okoli 1000 in nad 3.000 praporjev posameznih sokolskih društev. Na čelu sprevoda so svečano nosili zastavo, ki jo je poklonil sokolstvu predsednik republike z napisom: «T. G. Masaryk — Sokolstvu. — Resnica zmaguje». Na Staromestnem trgu se je sprevod ustavil; toda kmalu so morali dalje, ker je bil prostor pred Husovim spomenikom takoj natlačen. Točno ob 12. uri je začel starešina ČOS dr. Schei-ner svoj slavnostni govor, med kateriin so se vse zastave poklonile pred Husovim Spomenikom. Za dr. Scheinef-jem je govoril praški župan dr. Baxa, v katerem je dal izraza svojemu divljenju nad veličastno uspelim VIII. vse-sokolskim zletom, ki se je odigral pred celim kulturnim svetom. S tem je bila svečanost končana, nakar so sokoli dobili znak za odhod Množica pa je dalje manifestirala ter prirejala navdušene ovacije predsedniku Masaryku in sokolstvu. Angieike volno talie v Pol! PULA, 9. Danes predpoldne je priplulo semkaj 14 ladij angleške sredozemske mornarice. Zasidrale so se v fazanskem zalivu. Takoj po Prihodu je poveljnik angleških edinic uradno po-setil poveljnika pulskega Pristanišča admirala Lovatellija. Tlttonl pri Mussollnlju RIM, 9. Načelnik vlade on. Mussolini je danes zjutraj sprejel v palači Chjai sen. Tittonija In sen, BoselUja. Reka Pad zopet naraiča PIACENZA, 9. Radi neprestanega de-ževanja je reka Pad zopet narasla. Tekom današnjega dne se je voda dvignila za 1 m 35 cm. Iz Becce poročajo, da naraščajo tamkajšnje vode po 14—15 cm na uro. sel streho neke tovarne. Streha je Padla na električne tračnice ter jih zlomila. Na trgu Nazionale se je zrušila na tramvajsko progo ogromna cipresa, radi česar je bil promet tamkaj ukinjen. V ulici Caracciolo je treščila strela v neko poslopje, ki se je takoj užga-lo. Požar so pogasili ognjegasci po več-umem naporu. Hov itoillonskt poslanih v Progi PRAGA, 9. Semkaj je prispel danes novi italijanski poslanik comm. Pre-ziosi. Na kolodvoru so ga sprejeli bivši italijanski poslanik v Pragi comm. Pi-gnatti, člani italijanskega poslaništva, zastopniki čehoslovaškega zunanjega ministrstva in številni predstavniki italijanske kolonije v Pragi. Toia In sneg ▼ severni Italiji PIACENZA, 9. V piacentinski pokrajini je včeraj divjala nevihta. Sledila ji je.debela toča, ki je uničila večji del poljskih pridelkov. Temperatura je znatno padla. NOVARA, 9. Iz Valle Formazza poročajo, da je danes tamkaj zapadel sneg. V Cascati, Fjggii in Kostelu j« zapadlo ponekod do dva metra snega. Nevihta traja nadalje in je poškodovala nekatere električne napeljave. Kako živijo otroci nadvojvode Franca RIM, 9. «Radio Nazionale» objavlja te-le zanimivosti glede habsburških prinčev, ki živijo na Čehoslovaškem. Najstarejši sin pokojnega nadvojvode Franca Ferdinanda je pred kratkim postal doktor prava, medtem ko obiskuje njegov brat Poljedelsko šolo Brucku. Obema princema, ki stat si, kakor se vidi, izbrala praktičen poklic, je čehoslovaška vlada; izdala dovoljenje, da smeta nabirati spomine na svoje stariše. Tozadevno gradivo se naonreč nahaja v grafiti knjižnic* v Konopištu. _ Poplave povzročile o MsM ogromno Škodo Vlada bo izdala na narod proglas, da prispeva za podporo poplavljencem BEOGRAD, 9. (Izv.) Poročila iz mnogih krajev javljajo, da so poplave ve Činoma prenehale. Škoda, ki so jo pov zročile, je ogromna. Kot značilen primer se navaja dejstvo, da Je ielativno majhna poplava v Nišu in nifki okolic povzročila okolu 17 miUjonov Din škode. Gospodarsko-finančni odsek vlade je odobril na današnji seji 5 milijonov Din. kredita za vse poplavi j ence v državi, Vlada se nadeja, da bo prišla inicijativa za Pomoč poplavljencem iz zasebnih krogov. Jutri bo predsednik rdečega križa izdal na vsa humanitarna in kulturna društva poziv, da prispevajo po svojih močeh za poplavi j ence. Enak poziv bo izdala na narod tudi vlada. _ Calllaoxof odgovor na soiiiaUn krilo PARIZ, 9. Na včerajšnji seji zbornice ;ie finančni minister Caillaux v odgovoru na kritike Leona Bluma izjavil, da je odbor strokovnjakov Pravilno sestavljen. Nadalje je finančni minister citiral članek socijalističnega poslanca Vincenta Auriola, ki pravi, da podelitev polnomočja ne krši parlamentarnih načel. Zakonski načrt o polnomočju bo predložen v presojo kompetentni komisiji. Caillauz je citiral za primer Anglijo, kjer so leteči dolgovi veliko večji nego v Franciji. Nadalje se je izjavil finančni minister proti obdavčenju produktivnega kapitala in inflaciji, ki le škoduje srednjemu sloju. Po Caillauxovem odgovoru je izvajal radikalec Margaine, da ne bo mogoče ozdraviti Francijo, dokler bo imela v njej vso produkcijo v rokah maloštevilna skupina finančne aristokracije. Del produkcije mora prevzeti država in iskati je treba novih inostranskih trgov. Po govorih še nekaterih poslancev, pri čemer je Caillaux naznanil, da bo treba 1 milijardo frankov za zvišanje plač državnim uslužbencem, se je seja zaključila. Iz francoskega senata PARIZ, 9. Senat je z zadovoljstvom sprejel na znanje Caillauxov finančni ekspoze in odobril njegov predlog- za Podelitev polnomočja. Levica je glasovala proti. Na včerajšnji seji je senat odobril tudi zakon, ki določa, da se na smrt obsojeni vojaki ustrele, če jih obsodi vojni svet, in giljotinirajo, če jih obsodi vojaško sodišče. Nova ln stara zarota proti Kemalu LONDON, 9. Kakor poročajo iz Angore, so odkrili novo zaroto Proti Mustafi Kemalu paši. 300 oseb je bilo aretiranih. CARIGRAD, 9. Preiskava, ki jo je uvedla vlada v stvari poskušenega atentata na predsednika republike Mu-stafo Kemala pašo, ni dovedla do pozitivnih dokazov, da je vsa opozicijo-nalna napredna stranka sprožila atentat in ga podpirala z denarjem in orožjem. Obtoženi general Karabekir, ki ga je celo predsednik sodišča imenoval junaka z vzhodne fronte, je izjavil, da absolutno ni imel pojma o pripravah za atentat. Skoraj popolnoma enako je izpovedal generalni tajnik napredne stranke, general Ali Fuad Paša. Dejal je, da je pač slišal v Angori, da se pripravlja; fotentat na predsednika, toda to so bile le govorice. Se bolj kategorično je izjavil general Reiet paša, da sploh ni ničesar slišal o kaki zaroti. Zato računajo s tem, da bo obtožena skupina paš oproščena obtožbe. GrSko vojno posojilo na Angleškem LONDON, 9. Grško-angleska pogajanja za konsolidacijo grškega vojnega dolga so potekla brezuspešno in so bila odgodena na poznejši Čas. Nemci Protestirajo BERLIN, 9. Kakor poroča «Deutsche Allgemeine Zeitung», je nemška vlada protestirala pri londonskem zunanjem uradu glede novega angleško-italijan-skega dogovora o Abesiniji. Sličen ko. rak je Nemčija storila tudi v Parizu. Začasno premirje radi Besarabije LONDON, 9. Italijanski poslanik v Moskvi je imel včeraj razgovore s Ci-čerinom, ki so se, kakor poroča diplomatski Poročevalec «DaiIy Telegraplia», tikali sporazuma med Rusijo in Rumu-nijo v besarabskem vprašanju. Napetost med rumunskimi in ruskimi obmejnimi četami j.e že popustila. Osemnrnlk za anglefike rudarje sprejet LONDON, 9. Včeraj je zbornica lordov po tretjem Čitanju odobrila oseraurnik za rudarje. Nekateri laburisti so zahtevali preložitev razprave, a je bilo to odklonjeno s 44 proti 14 glasom. Načrtu je bila dana kraljeva sankcija, pri čemer je prišlo do burnih prizorov in pretepov r laburističnimi zastopniki. Stavka v Anversi ANVERSA, 9. Ladjedelniški in pristaniški delavci so zastavkali, ker hočejo zvišanje plač. Doslej so odklonili vse predloge lastnikov. Inostranske ladje so prisiljene pristajati v drugih lukah. Viharji in poplave NEW-YORK, 9. Radi trajnih poplav in silnih viharjev je Prekinjen železniški promet med Mehiko in Zedinjeni-mi državami. BERLIN, 9. Nad Menteredom se je utrgal oblak, ki je napravil zelo veliko škodo. Ob polnoči so vode vdrle v Schletheim ter porušile 10 hiš. Drugi dve hiši sta v nevarnosti. V Oesterkor-nerju je utonilo 450 ovac. S krajem Kornorjem je vs.ika zveza prekinjena. Na progi Muhlhausen-Schetheim je promet ustavljen. Iskanje novih atentatorfev na Španskega kralja PARIZ, 9. Policija je^prijela Španskega anarhista Alamarea, obtoženega soudeležbe pri nameravanem atentatu na španskega kralja. Pri hišni preiskavi niso mogli izslediti nič sumljivega^ nudi so se izkazale njegove zanikujoče navedbe kot resnične. Avstriji ne zaupajo PARIZ, 9. Včeraj sta se sestali delegacija veleposlaniške konference jn avstrijska delegacija, da se sporazumeta zavoljo razorožitve Avstrije. Mednarodna vojaška komisija zahteva, da se uničijo neke zaloge strojev in orodja, ki jih poseduje Avstrija in ki morejo služiti edino za izdelovanje vojnega materiala. Avstrija je prosila za odložitev izvršitve te zahteve, ker bi te zaloge hotela prodati v inostranstvo. Konferenca se bo bavila tudi z ovadbo, da se v Avstriji pod videzom športnih društev vodijo vojaške vežbe s pomočjo nemških častnikov. . — Franeosko-žpanska konferenoa končana MADRID, 9. Primo de Rivera je sporočil, da so pogajanja med Francosko in Špansko s popolnim uspehom končana in da bo Pogodba kmalu podpisana. Samo že zavoljo kraja, kamor naj se odpošlje Abd el Krim se bodo razgovori nadaljevali Rusija zvišuje carine MOSKVA, 9. Svet ljudskih poverjenikov je sklenil zvišati carine za trgovino z E-vropo in sicer od 70 do 300% na prejšnje pristojbine. Tudi se nove carine ne bodo računale po teži blaga kakor prej, temveč po njegovi denarni vrednosti. NajvažnejSe spremembe izkazujejo carine za različne finejše pridelke, kakor oljke, kavo, kakao slaščice, slanike, kavčuk, parfeme, kosme-tična sredstva, dalje za avtomobile in motorna kolesa, kjer znašajo carine do 50% vrednosti izdelka. Jtuski delavci navzlic vsemu podpirajo angleške MOSKVA, 9. Osrednji svet strokovnih organizacij je sklenJ, da pošlje stavkujočim angleškim rudarjem zopet 370.000 rubljev. Zveza angleških rudarjev je poslala te dni ruskemu osrednjemu strokovnemu svetu brzojavno zahvalo s prošnjo za Čim prejšnjo novo podporo, ker trpijo stavku-joči veliko bedo. Sovjetska vlada je po 15. t. m. Prepovedala nadaljnje zbirke za angleške rudarje. Ostavke in novi ministri na Rumunskem BUKAREST, 9. Poslanska zbornica je končala razpravo o veljavnosti zadnjih volitev. Minister za industrijo Coanda in minister za prosveto Negulescu sta odstopila. Senat je odobril prvega kot predsednika v senatu drugega v poslanski zbornici. Prosvetno ministrstvo je prevzel predsednik Avarescu, Mitileneu pa industrijsko. Odstavljanje diplomatov na Portugalskem LIZBONA, 9. Zunanji minister je izdal odredbo, ki odstavija portugalske poslanike v Parizu, Rimu, Haagu in Madridu ter Predsednika portugalsko delegacije pri Družbi narodov. * \\ >. TL V Trstu, dne 10. julija 1926. DNEVNE VESTI PraznoYerna veriga Mnogo se govori o naši proevetljeni dobi, i%> napredku znanosti, ki so baje potisnile iT kot marsikatere bajke o vražah ter razne znake praznoverja. Pa vendarle je še vse prepolno praznoverje med sedanjim rodom in niti takozvane inteligenca ni od tega izvzeta. Krožijo naokoli in prihajajo tudi v nade uredništvo razne tiskane molitvice. Kdor !jo prejme, more poskrbeti, da jo vroči nadalje devetero drugim osebam, ako ne ga Eadene nesreča. „ Zanimivo je čitati imena znanih oseb v verigi, ki so verovala v to praznoverje in nadalje sporočala bedastoće sprejetega sporočila. So med njimi osebe, katere bi po svojih šolah morale biti proste vsake praz--noverne sence. Sprememba v ravnateljstvu mPopoIo di Trlčste" Včerajšnji «Popolo di Trieste« objavlja objavo, v kateri sporoča, da g. Menesini zapušča mesto ravnatelja tega lista. Odstop je odredil fašistovski komisar Ricci, ker da je «Popolo di Trieste» objavil v skrnje-ni obliki neko brzojavko agencije Štefani, katera se je nanašala na razmere v tržaškem fašizmu. «Piccolo» je objavil ono brzojavko v celoti. Pod gornjo objavo je pojasnilo g. Menesini j a, v katerem je rečeno, da ni okrnil ni-kake brzojavke, temveč da sta bili dve brzojavki prav podobni druga drugi, izmed katerih je dal glavni urednik D'Aroma v tisk prvo, a ko je prišla druga, jo je v naglici smatral za enako prvi ter jo vrgel v koš. Začasno ravnateljstvo lista je prevzel g. Piero Saporiti. _____ Nova pota Izšla je četrta številka tega časopisa, katerega izdaja od časa do časa Foroju-liensis. Nova Pota naznačajo smeri katoliške dobrodelnosti in imajo dovoljenje za natis od goriškega nadškofa. Zato je pa tem čudne j ši odpor od strani izvestnih krogov, ki bi morali i dejanski visoko nositi prapor prave katoliške dobrodelnosti. Ker je Čisti dobiček namenjen našemu prepotrebnemu slovenskemu si-rotišču v Gorici, časopis «Nova Pota» prav toplo priporočamo. Nova Pota se naročajo v Gorici Ponte Isonzo 28. Vsak zvezek stane dve liri ^Sprejemajo se preplačila. _ Plačilni nalog tamošnjemu poStnemu u-radu. Mihael Bubnič, Pregarje. Bomo požurili. _ Tajništvo. OruitveM vtfti — D. K. M. Tom mam Danes ob 18. uri reden sestanek. Ker je zadnji pred občnim zborom, naj se ga vsi udeleže. — Odbor. SPORT OSREDNJE ŠPORTNO VODSTVO Uradno poročilo Nje dm» 8. julija 1926. Verifikacijeki odbor: člani tega odbora se pozivajo, da se predstavijo v n&dei>o dne 11. jolija ob 8. uri na igrttču Adrie ▼ svrho verificiranja novih udruženih članov. Seje: se bodo vrSile kot sledi: T. V. vsak torek ob 20. uri. Savez sodnikov: vsak torek ob 20. Osrednje športno vodstvo vsako sredo ob 20. uri. Ukine se vsakodneven urad. Izdaja legitimacij: novo udruženi člani dobč le gitimacije na igridču Adrie v nedeljo dne 11. t. m. Vrnitev legitimacije: Igralcu Škilanu (Obzor) se vrne svoječasno odte gojena mu legitimacija. KjETtii: Igralcu Čuku (Primorje) je zabranjeno igrati 3 nedelje efektivnih prvenstvenih tekem radi nediscipline in žaljenja sodnika. O. SL V. T. V. L. A. Danes točno ob 20. uri seja. Udeležba strogo obvezna. Tajnik O. S. V. IgriŠ6e Obzor V nedeljo 11. L m. ob 17. Obzor-Adria, ob 15. Coacordia-Magdalena Concordia nastopi tretjič svojo pot na igrišču Obzora. Črno-bela četa bo napela vee svoje moči, da potrdi svojo afermacijo, istotako se pričakuje od Magdalene, da utrdi svojo pozicijo. Tekma bo nadvse zanimiva. Po tej tekmi, ki začne ob 15, nastopita Obzor-Adria. Veliko je zanimanje za to tekmo. Pa saj je lahko! Toliko tekem se je vršilo že med tema dvema četama, bodisi na enem, bodisi na drugem igri!tu, vselej smo videli krasno in živo igro in igriiča natlačena športnikov in ne-sportnikov. Gotovi smo, da bo prišlo na igri£če vse kar leze in gre, kajti taktne telune se ne vidijo ravno vsako nedeljo, ko si stoje dve enako močni četi nasproti. Torej na «videnje v nedeljo na igrišču Obzora! S. D. Primorje Pozivljejo se vsi člani Športnega društva «Pri morje» na sestanek, ki se vrši danes v soboto točno ob 9. uri. Naj nihče ne izostane. — Odbor. Ali sem morda jetičen? Marsikdo izmed nas se s strahom vprašuje, kaj je z njegovimi pljuči, zakaj mu peša moč in veselje do dela. Noči so zanj huđe in težke. Revež ni podučen ne o boleznih in ne o zdravju. Vsi oni, ki so se že naročili na knjige Goriške Matice, pa vedo da bodo skozi tri leta prejemali zvezke o zdravih in bobiih dnevih, kjer bodo videli, da je najboljši obliž čista voda in najnmnejši zdravnik božje solnce. Podvizaj se, ako hočeš biti i ti na jasnem glede zdravja in naroči se čim prej na knjige Goriške I latice. _ Šentjakobska podružnica Š. D. Jutri, v nedeljo, bodo razstavljena ročna dela našega otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Razstava bo odprta od 10 do 12 v prostorih otroškega vrtca (v šoli) in ne kot je bilo včeraj javljeno v dvorani DKD. Popoldan ob 4. uri pa se bo vršila zaključna predstava naših malčkov. Cankarjeva proslava pri Sv. Jakoiu Ne pozabimo, da proslavi nocoj, v soboto, ob 8.30 dramatični krožek čitalnice petdesetletnico Cankarjevega rojstva z uprizoritvijo njegovega silnega (Kralja na Be-tajnovi.« Igro režira K. Terčič. V glavni ulogi gospod Sila, ki Je povsod tako sijajno uspel. V ostalih večjih ulog ah nastopijo še: Širok, Terčič, Gvar-djančič, Ban in Silova, KreSevičeva, Her-vatinova, Stepančičeva in drugL Moderno inscenacijo je izdelal A. Černi-goj. Vsak, ki se zaveda, kaj nam je Cankar, pride nocoj k Sv. Jakobu I Dovoljenje zagotovljeno« dvorana ventilirana! Nekaj za babice Tržaška prefektura je izdala posebno okrožnico, v kateri pravi, da je pri uradnem pregledovanju ugotovila, da je mnogo babic, ki nimajo predpisanega orodja, in najnujnejših razkuževalnih zdravil, kar jim onemogoča, da bi mogle pravilno opravljati svojo važno in odgovornosti polno službo. Prefektura nalaga vsem takim babicam, da si morajo preskrbeti potrebne priprave, ki jih rabijo v svojem poklicu. Tako prefektura. Mi od svoje strani pripominjamo, da je tudi na Goriškem cela vrsta babic, ki ravnajo skrajno nemarno pri porodih. Najmanj, ker se mora zahtevati, je, da ima babica pri porodih Cisto površno obleko. A tudi v tem oziru se premnogo greši brez vzroka in potrebe. Kakor vemo, dobijo babice odškodnino za svoje delo. V ubožnih slučajih odgovarja dotična občina za plačilo Babica pride torej tako ali tako do zaslužka. Opravičena je torej zahteva, da se babica ravna pri svojem delu najmanj po predpisih, ako ji že njen ženski čut ne pravi, kako mora nastopati pri porodnicah. Priporočamo našim občinam, da začnejo tudi na tem polju delati red, ki je skrajno potreben. J Iz tržaškega življenja Poskočen samomor natakarja. Predpreteklo noč okoli 24. ure sta dva orožnika, idoč po trgu Attilio Hortis, našla na vogalu ulice Pitteri mladega, dostojno oblečenega moža, ki je ležal kraj ceste in belč-stno stokal. Na vprašanje orožnikov, kaj mu je, je neznanec polglasno zamr-mral, naj ga pustita, da v miru umre. Sluteč, da gre za samomorilen poskus, je eden izmed orožnikov hitel telefonirat na rešilno postajo za pomoč. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da se je neznanec zastrupil s solitro-vo kislino. Po prvi pomoči je bil nesrečnik prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se je izkazal za 27-letnega natakarja Oskarja Lenghi, stanujoč ega v ulici Isti tu to št. 38, ter izjavil, da je bil že delj časa brezposeln in je živel v veliki bedi. Ker ni imel nikogar- ki bi mu pomagal in tudi ni imel ni-kakega upanja, da bi v kratkem dobil kako službo, je v obupu sklenil končati z življenjem. — Stanje siromaka je precej nevarno. Avto ga je podrl Ko je 40-letni javni postrešček Evgen Semeia, stan. v Škorklji št. 594, včeraj zjutraj šel po Corso Cavour ,je nenadoma privozil za njim javni avto, ki ga je vodil 31-letni šofer Narciso Ronchese, stanujoč v ulici Kandler št. 5, in ga podrl. Ron-chese je namreč moral zaviti v stran, da se izogne nekemu drugemu avtomobilu, ki je nepričakovano privozil iz ulice Ma-chiavelli in mu prestrigel pot. Dasi je Ronchese v zadnjem trenutku naglo stisnil zavore Je vendar njegov avto tako močno dregnil postreščka, da ga je ranil na hrbtu in levi nogi. Semeia je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, kar radi možnosti, da je zadobil tudi notranje poškodbe, ni izključeno, bo mož okreval v 8 dneh. Nesrečna kava 16-letna Marija Luis, stanujoča v ulici Beccherie št. 49, je včeraj popoldne prece-jala doma kavo, ki jo je ravnokar skuhala. Toda jedva se je lotila tega opravila, je deklici zdrknila posoda iz rok in vrela kava, ki je pri tem pljusknila naokrog, jo je hudo oparila po desni nogi in rokah. — Luiseva je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti najmanj 15 dni Tatvina kolesa Uradnik Avrelij Ricutti je predvčerajšnjim javil na policijskem komisarijatu v ulici Sanita, da mu je zmanjkalo kolo, ki ga je pustil za kratek čas brez nadzorstva v veži hiše št. 29 na Corsu V. E. III Kolo je bilo vredno 300 lir. van cev, ki v skrbeh čakajo kaj bo z njimi, ker so jih razne Cerg, Trevisane, Carniche Giovinezze in druge koperative in privatna tuja podjetja spravila ob vojno odškodnino ter še povrhu preko svote konkorda-tov obtežbe pri hipotečnem zavodu v Gorici in posebno pri federalnem zavodu v Benetkah. Smrtni padec. Smrtna nesreča se je pripetila v hlevu gostilničarja Bandeu-a v ulici Brigata Ca-sale (prej Leoni).*Tu je zaposlen kot hle-var štiri in petdesetletni Kari Peršolja iz Medane. Včeraj je stopil na pod, da vrže doli seno za živali, pri tem je pa telebnil s poda na tla in^si razbil lobanjo. Bil je seveda takoj mrtev. Izvozni trg v Gorici 8. in 9. julija 1926. Cene (8. julija): črešnje črne od 3.— do 3-30; vajin (širok fižol) od 0.80 do 1.—; grah od 1.10 do 1.30; krompir od 0.38-0.40; breskve od 3.80 do 5.—; marelice od 2.— do 3.—; hruške od 1.— do 2.30. Cene (9. julija): črešnje črne* od 3.20 do 3.40; vajin (širok fižol) od —.90 do 1.10; grah od 1.10 do 1.30; krompir od 0.38 do 0.40; breskve od 3.80 do 5.-; marelice od 1.80 do 2.80; hruške kakor prejšnji dan. Crne domače črešnje so menda prišle danes (9. julija) zadnjič na nad trg. So to črešnje s Kanalskega (Plavi Anhovo). Blago je že slabo. Popraševanja je malo, ker izpodriva črešnje že drugo sadje. Vajin (širok fižol). Ker je že malo blaga na trgu, se drži cena primeroma visoko. Grah je Že prezre! in kot tak ni več sposoben na izvoz. Kar ga pride na trg, gre le za domači konsum. Šparglji so, kakor smo že omenili, popolnoma prenehali. Krompir. V začetku tedna je bila kupčija še precej Živahna, cena je zato poskočila. Radi dežja je pa izvoz ponehal. Po-praševanje bi že bilo, a se vsi boje, da bo krompir gnil. Breskve. Se zija domačih zgodnjih breskev gre h koncu. Blago precej gnije. Kmahi dobimo pa breskve iz Tre visa in Massokunbarda. Za marelice je ta teden višek sezije. Drugi teden pojde navzdol. Hruške. Prve so Že odšle. Sedaj pridejo na trg hruške boljše kakovosti. Cena pada, ker je vedno več blaga. Popraševanja ni veliko, ker je Še drobno blago in vse čaka, da se prikažejo žlahtne vrste kakor so fi-govke, maslenke in trionferce. Na splošno se kupčija noče razviti. V primerjavo z goriškim trgom naj navedemo na tem mestu tudi cene, ki so se zaznamovale 9. julija na tržaškem trgu: marelice od 2.00 do 3.30; črešnje od 1.20 do 1.50; krompir od 0.50 do 0.60; hruške od 0.60 do 2.40; grah od 0.80 do 1.30. koncu «Oj, poglejte« — kar tudi ni brez f par leti. Ce ne vsako leto, vsaj vsako dru-pomena, m ker nam je res žal, da ne mo- j go leto bi se lahko zganili za ta važni ko- remo glavnega povedati, kar bi radi, ker moramo tudi tamburaše omeniti, povemo samo, da je cela beseda ki začne z au: Automobilist. Toliko v vednost in znanje: Zanašamo se in smo gotovi, da ne bo nihče manjkal, kdor bi se rad to poletje vsaj enkrat malo nasmejal. — V slučaju slabega vremena se prireditev ne bo vršila. ŠTGTERJAN. Ponovno opozarjamo na prireditev šolske mladine v nedeljo ob 4 popoldne Posebno petje se obeta da bo izvanrednega užitka ter da občinstvo bo prebilo res urico užitka pri predstavi. rak. Učiteljstvo, vem, vam bo šlo vsestransko na roko. Strok. uč. N. V. Svilodnl trg v Gorici kakor tudi drugod se bliža svojemu koncu. Na trg prihajajo le malenkostne količine. Včeraj (8. julija) je bilo nekaj nad 3 kv. cena se je gibala od L 26 do L 28 za kg. Do sedaj je bilo tehtanih na goriškem svi-lodnem trgu 163 kvintalov in pol. Povprečna cena je znašala L 30.25. OBRTNA ŠOLA V SOLKANU. Solkan šteje približno 3000 prebivalcev in njegova značilnost je v tem, da je središče mizarskih obrtnikov in lesnih mobi-ljarnih izdelkov. Po številu prebivalcev je najmočnejša vas goriške okolice. Ravno zato je tam tudi največja obrtna šola na Goriškem, ki jo posečajo skoraj izključno mizarski vajenci razen par izjem, ki pripadajo drugim rokodelstvom. (V tem letu 6 čevljarjev) Zraven ima ta šola priključeno gospodinjsko šolo, kjer se dekleta uče obrtnega spis j a, računstva, gospodinjstva in šivanja (scuola generale — splošni šola). V nedeljo so vajenci in vajenke te šole imeli slovesen zaključek, združen z razstavo vseh medletnih izdelkov. Oglejmo si nekoliko po razstavi: Spis je, računstvo, knjigvvodstvo in razne kalkulacije — podamo v največji in najboljši meri. Rekel bi lahko, da je gospod Zorn E. prav gotovo prekoračil začrtani letni program. Markantno je to, da si pri obravnavi teh predmetov učitelj ni izposodil iz knjig, kakor se to navadno dela, ampak si je sestavil sam lastne vzorce za spis je, računstvo iri kalkulacije, ki so zelo uporabljivi. Čeravno je zajel v učni krog tudi težjo obravnavo, so učenci sledili, kar pa se lahko tolmači s tem, ker poučuje sam tudi zadnji ljudsko-šolski deški razred in jim tam vcepi potrebne učne snovi, da olajša delo v obrtni šoli. V tej Šoli torej ni opaziti onega intervala, ki ga opažamo drugod v drugih obrtnih šolah, ki ga lahko tudi imenujemo neznanost učencev, kateri ovirajo boljše učence, da si ti ne morejo radi vzporednosti pouka širiti svoje znanosti. Taki slabiči, ki vpostavljajo tako zavlako pri i*az-predeljenem poučevanju v šoli, se dobe posebno po vojni v dokajšnji meri. Stariši se niso dosti pobrigali, da bi svojega otroka v ljudski šoli prisilili do tega, da bi vsaj zadostno uspeval do konca šolske obveznosti. Ko je imel otrok 14 let, je bil še vedno radi neuspeha v tretjem razredu. Sedaj pa, ko si je izbral obrt in je treba resnosti, kljub dobri volji ne more naprej, samega sebe muči, zraven učitelja in še druge učence ovira. Stariši, varuhi vojnih sirot, ki jih je danes toliko, pazite na otroke, da vas ne bodo preklinjali, ko do-rastejol To se dogaja vsak dan, — ne po-.snemajte slabih zgledov 1 V dveh sobah, skrajni leti in desni je bilo razstavljeno prostoročno risanje moškega in ženskega oddelka. Prostoročno risanje kot predmet, pri obrtnikih nima one velike važnosti. (Razen pri slikarjih in še nftkaterim drugim obrtim, kjer rabijo ornamentiko) Vendar pa je važnost v tem, da uri v prvem letniku vajence v roki in očesu. Priporočam obema učiteljima, da začneta v prihodnjem letu bolj s predmet- prerisovanjem po- IZ URADA POLITIČNEGA DRUŠTA ■EDINOST® V TRSTU Anton Abram, Vrhpolje. Intervenirali «mo v Vaši stvari tudi pri deželni zakladnici, ki nam je zagotovila, da je bila Vaša knjižica odposlana županstvu v Kozino dne 16. junija t. 1. ter da je izdala tudi Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Pevsko in glasbeno društvo t Gorici naznanja, da se bo vršil koncert, ki je že bil napovedan za danes, šele jeseni. Dražba materijala ▼ skladišča v Vlila Vkentka. Dne 24. julija 1926. ob 9. uri se bo vršila v skladišču goriškega vojno-obnovitvenega urada v Villa Vicentina dražba raznovrstnega materijala kot n. pr. raznih vrst stekla, cevi, sesalk, žrebljev, plošč in raznega drugega materijala. Natančnejši podatki se zvedo pri tajništvu Edinosti v Gorici, Carducci 7/1. 125 milijonov vojno odškodnino . Od februarja 1924. pa do junija 1926. je bilo izplačanih okoli 125 milijonov vojne odškodnine približno 30 tigočem vojnim odškodovancem. Posebno potujoča blagajna je izplačala precej vojne odškodnine in sicer za 80 milijonov. Ostalo so pa izplačali podružnici Banke crltalia v Gorici, Tržiču in Tolminu. SOLKAN. Tu pri nas se širi državna cesta. Pri tem delu je zaposlenih precej delavcev. Triip-tridesetletni Rekar Rafael iz Kobarida je prižgal mino. Ker ta ni hotela dolgo časa razpočiti, se ji je približal, da se prepriča, kje neki tiči vzrok. V tem je pa mina eksplodirala in zadela reveža v polne prsi. Tovariši so takoj poklicali telefonično Zeleni križ, ki je odpeljal krvavečega raz- j nim risanjem in ne z streljevalca v goriško bolnišnico. Rekar je dobil precej ran po gorenjem životu in po glavi, tudi levo oko je ranjeno, na srečo pa rane niso kdove kako težke. CERKNO. Svaka Je nabiL Nekoliko vinjen se je vračal posestnik Vojska Josip iz Straže proti svojemu domu. Da ga žena in ravno sprejela z odprtimi rokami, marveč s ploho očitanj, si lahko mislimo: Mož je na te neutemeljene očitke slovesno zatrjeval, da je popolnoma trezen in da Žena le po nepotrebnem sitnosti stresa. Nastal je čisto navaden zakonski prepirček, ki bi bil drugo jutro že pozabljen, da se ni vmešal v to zakonsko zadevo svak Jereb. Potegnil je s svojo sestro Marijo in svojega svaka zdelal precej in sicer s pestmi. Ker jih je dobil od svaka in ne od žene, je naznanil Jereba karabi-nirjem, ki so ga peljali v idrijske zapore. NJIVICE FBI KOJSKEM. Umrla je po kratki bolezni gospa Jakin Ana, mati treh delavnih članov našega društva. Zato smo morali preložiti prireditev našega društva, katero pripravljamo že dalje časa na kasneje in sicer na 25. t m. Letina kaže letos bolj slabo; radi dežja se je grozdje osulo in pa razne bolezni so ga napadle, ker nismo mogli o pravem času škropiti. Tudi koruza in fižol čutita mrzloto letošnjega deževnega leta in se ne moreta prav razviti. KOBARID. Obljubili smo, da danes priobčimo natančnejši vspored naše prireditve. Glavna stvar je sicer u£, vendar je glavna točka našega sporeda druga reč. Začne z A druga Črka je u, kar se oboje glasi za ao. Vendar nočemo da koga straši ta začetek, ki pomenja bolest In da se ne bo kdo jezil, da smo predolgočasni in prazni, celo da smo smešni ali kaj podobnega, in pa ker je na vzporedu tudi dvoje pesmi, prva «Veterček», kar smo naprosili, da ne ba vroče in tudi ne burja, druga pa, to ob krajin, kar je napačno. Sicer bi pa moral posebno ženski razred zasukati snov po obrti. Imamo mi Slovenci sami toliko dekorativnih vzorcev, iz katerih se da posneti marsikaj lepega, kar se pozneje da uporabiti pri vezenju. Pa to le mimogrede, zakaj videl sem tudi nekaj prav vzornih risb. Srednjo sobo in ves hodnik so okrasile pa strokovne risbe. Posebno letos, ko so obiskovali šolo izključno mizarski vajenci, je že sama razstava rekla, tukaj je Solkan. Dosti dela, še preveč, drugič rajši manj risb, zato teoretično podkrepiti vajence. Ženska ročna dela, krpanje, in drugo razstavljeno je bilo dovolj čedno in vzorno za okus najboljšega strokovnjaka. Da pa se. Solkanke dobro nauče, nam je porok izkušena učna moč gospodična Gom*-šček. Matere, pridno pošiljajte svoje hčerke v šolo, tam se nauče gospodinjstva, pridnosti in marljivosti ,to bo zanje največja dota! V vseh razredih se je poučevala tudi italijanščina; poučevali so to slovenski učitelji (g. Zorn). Videl sem, da slovenski učitelj mnogo več nauči kakor italijanski in to radi poznanja materinega jezika (ra-.zen tistih italijanskih tovarišev, ki poznajo dobro slovenščino). Danes, ko stoje tuđi .obrtne šole neposredno pred asimilacijo, je it]1«. S. Giocoroo. Glavni msfopnlk in toloinlli ze llsitjo ir< kolonij«! Adolfo Cechcl • Trlval«. Vi* S. Njcoić 11 NA MORJU. V HRIBIH IN NA LETOPISU IMEJTE \7EDNO NA RAZPOLAGO ..ARRIBO" ZA ZDRA\7J£ VASlH OTROK. KRONE po L 2.3O komad Zlato. Mllanfe, platin. 20-kronske zlate komade kupuje In plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trst« Via Mazzlni 46 66» PODLISTEK JULES VERNE: (66) So pa stotine In stotine vojnih odškodo- kli in počivali, Skrivnostni otok —* Kaj nas briga, Če sta konja ali osla, je rekel Pencroff, gospod Smith bi dejal, da sta «motorja», in kot taka sta nam dobro-došla.» Ne da bi splašil živali, se je Harbert po travi priplazil do mostička glicerinove reke ter ga dvignil in onagi sta bili ujeti. Ali naj bi se zdaj s silo polastili obeh živali ter ju za vsako ceno takoj ukrotili? Ne. Sklenili so, da ju puste nekaj dni, da se prosto izprehajata po planoti, kjer ni nedostajalo paSe. Inženir pa je velel na« T»raviti hlev, kjer bi se živali ponoči zate- Pustili so popolno prostost lepemu | se silovito hranili in se postavljali pokon-parčku, a naseljenci so se ga celo izogibali, j cu, £a so ju komaj krotili. Vendar pa sta da bi ga ne splašili. Večkrat sta onagi že- se morali udati. Sicer pa rabijo v goratih leli zapustiti planoto, ker sta bili vajeni krajih vzhodne Afrike onage kakor zebre, na velike prostore in globoke gozdove. Ska- Posrečilo se je udomačiti jih v razmeroma kali sta ob vodni strugi in nevoljno pohr-zavali, ko sta se nekoliko umirili, sta stali po cele ure mirni in tihi ter zrli ven v proste šume, kamor jim ni bilo dano več vrnit* se. Medtem so napravili zaprego in vlečne vrvi iz rastlinskih vlaken in že nekaj dni potem, ko so ujeli onagi, je bil voz pripravljen za vprego in ravna cesta je bila napeljana skozi gozd od ovinka Hvale do Zra-koplovnega pristana. Zdaj so torej mogli priti z vozom do tja, a proti koncu decembra so se vršili prvi poskusi z onagama. Pencroff je bil že tako navadil Živali nase, da sta mu žrli iz roke in pustili lahko do sebe; ko sta pa bili vpreieni, sta mrzlih krajih Evrope. Tistega dne so naselniki razen Pencroffa stopili na voz ter se peljali po cesti proti Zrakoplovnem pristanu, Pencroff pa je korakal pred živalima. Po neuravnani cesti jih je dobro stresalo, toda voz je prispel brez nezgode do smotra in še tistega dne so naložili na voz zrakoplovni ovoj in pri-tikline. Ob osmih zvečer se je voz, potem ko je šel po mostu preko Hvale, pomikal daljo ob levem rečnem bregu ter se ustavil na obali. Izpregli so onagi ter ju peljali v hlev, Pencroff pa je pred spancem še z globokim vzdihom, ki je odmeval iz vseh oglov granitne hiše, dal duška svojim občutkom. ^