57 ff/ 'A* ZASEBNO ŽENSKO UČITELJIŠČE ŠOLSKIH SESTER V MARIBORU. XXXVII. IZVESTJE ŠOLSKO LETO 1929/30. “tMSt ‘ ''šffi' r ■■■■■■■■■ 1 .:.? ••,. >. m..,. mm. ui mm msm y*»«*- W ~ 2 * ‘ferr •■sSIfJpIJb iöüUT iSs,"?“ Www ?i;ž •; r;l V MARIBORU 1930. V SAMOZALOŽBI. : ' ';■•/V‘ v;-: f?.\:': ;'^r'v TISK TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU. ZASEBNO ŽENSKO UČITELJIŠČE ŠOLSKIH SESTER V MARIBORU. XXXVII. IZVESTJE. ŠOLSKO LETO 1929/30. V MARIBORU 1930. V SAMOZALOŽBI. TISK TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU. A. Kratka zgodovina učnega zavoda Ustanovitelj kongregacije šolskih sester v Mariboru se po pravici sme imenovati škof Anton Martin Slomšek, na čigar pobudo je pozvalo mariborsko Gospejno društvo po svojem svetovalcu, duhovitem spiritualu gospodu Fr. Kosarju šolske sestre leta 1864. iz Gradca v Maribor. Glavni namen kongregacije je bil in je pouk in vzgoja ženske mladine. Sestre so začele svoj delokrog s poučevanjem v ženskih ročnih delih in z oskrbo sirot. Dne 17. oktobra 1864 je Slomškov naslednik škof M. Stepišnik slovesno otvoril zavod, v katerem je bilo že 83 deklic. Sprva so gojenke obiskovale mestno dekliško šolo, a že v šolskem letu 1865./66. so otvorile sestre I. razred lastne ljudske šole, ki se je potem od leta do leta širila ter bila leta 1875. že močno obiskovana petrazrednica. Z odlokom ministrstva za uk in bogočastje od dne 9. novembra 1875, štev. 17.089, je dobila pravico javnosti. V šolskem letu 1876./77. je ministrstvo dovolilo še VI. razred. Ker se je oglašalo veliko učenk, je imel prvi razred nekaj časa vzporednico, VI. pa dva oddelka. Povprečno število učenk je bilo od 480 do 500. S šolskim letom 1894./95. je osnovna šola postala vadnica. Prav od prvih let dalje je bil na zavodu tudi otroški vrtec. V šolskem letu 1894./95. je bil otvorjen še otroški vrtec s slovenskim občevalnim jezikom. Za tem se je pa vodstvo dolgo trudilo, da je zavodu priborilo dovoljenje za slovenske vzporednice, kar je bilo za izobrazbo učiteljic s slovenskim učnim jezikom neobhodno potrebno. Prvi vzporedni razred je dovolilo ministrstvo za uk in bogočastje dne 20. oktobra 1897, obsegal je dve šolski leti; II. vzporedni razred — 3. in 4. šolsko leto — pa 5. oktobra 1904. Ta dva vzporedna razreda s štirimi šolskimi leti sta bila edina slovenska dekliška šola v Mariboru do leta 1918. — Meseca novembra 1918 so pa postali razredi s slovenskim učnim jezikom temeljni razredi vadnice, nemški pa vzporedni, dokler niso drug za drugim polagoma prenehali. Kakor je rastel delokrog zavoda v Mariboru, ki se je dne 3. junija 1869 osamosvojil, t. j. postal samostojna mariborska hiša matica, tako se je širil delokrog tudi na zunaj. Kongregacija je ustanovila za pouk in vzgojo mladine podružnice na raznih krajih. Danes ima 41 podružnic v Jugoslaviji, šest v zasedenem ozemlju; leta 1908. so se sestre naselile v Aleksandriji, kjer so prevzele šolo in dekliško zavetišče. Leta 1909. se je kongregacija presadila tudi v Ameriko, kjer vodi sedaj v raznih krajih Zedinjenih držav 15 osemrazrednih osnovnih šol med izseljenimi Jugoslovani. Za obsežni svoj delokrog potrebuje kongregacija dosti učnih moči, ki si jih vzgaja v svojem privatnem, s pravico javnosti opremljenem učiteljišče v Mariboru. Ustanovljeno je bilo učiteljišče leta 1888. Redovne in tudi nekatere vnanje kandidatinje so se na zavodu pripravljale za zrelostni izpit, ki so ga že leta 1892. položile na državnem moškem učiteljišču v Mariboru deloma z odličnim, deloma s prav dobrim uspehom. Nato je predstojništvo prosilo dovoljenja za lastno učiteljišče. Dobilo ga je od ministrstva za uk in bogočastje dne 14. januarja 1892 v odloku štev. 83, s katerim je bil odobren tudi štatut zavoda. Dne 20. maja 1896 je dobilo učiteljišče pravico javnosti z odlokom štev. 12.155. Obnovilo jo je ministrstvo prosvete kraljevine Jugoslavije v Beogradu dne 8. avgusta 1924 z odlokom P. br. 7601. Povprečno število učenk na učiteljišču je 130. Ob sklepu šolskega leta 1895./96. so bili prvič na domačem učiteljišču zrelostni izpiti. Do sedaj je na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru maturiralo 886 učenk. Od teh jih je dobilo 231 zrelostno izpričevalo z odliko, sedem jih je bilo tekom let reprobiranih za eno leto, 22 pa odklonjenih za dva meseca. Učne moči so redovnice; če je treba, si pa zavod v soglasju s šolsko oblastjo najame še kakega profesorja iz enega ali drugega srednješolskega zavoda v Mariboru. B. Razvoj šolskega poslopja. Prvi prostori, v katerih so sestre poučevale, so bili najeti v poslopju sedanje Strossmajerjeve ulice, štev. 11, takrat Schmidererjeve ulice. Kmalu so pa ti prostori postali premajhni, zato so se sestre preselile v večje enonadstropno poslopje tedanje Schmidererjeve ulice, štev. 17, sedaj Strossmajerjeva 17. Da so mogle hišo rabiti za šolo, je bilo treba precej predelave, ki jo je oskrbela hišna posestnica gospa Marija Schmiderer, velika dobrotnica našega zavoda in sploh vseh revnih. Ker je bilo tudi tu kmalu pretesno, kajti število učenk in gojenk je hitro naraščalo, je gospa M. Schmiderer sestram odstopila še I. nadstropje malega tako zvanega Grussovega poslopja, ki je stalo na dvorišču, to je na mestu, kjer stoji sedaj samostanska cerkev. 17. januarja 1869 so1 sestre kupile od gospe M. Schmiderer do sedaj najeto poslopje štev. 17 in Grussovo hišo z malim vrtom. Dve leti za tem so najele od gospe Schmiderer še hišo štev. 15 v sedanji Strossmajerjevi ulici. 19. aprila so k prejšnji lastnini dokupile še to hišo z vrtom, in sicer izključno v šolske namene, kot to posebej omenja kupna pogodba, sestavljena pri notarju dr. Reisnerju v Mariboru. Da bi pa mogle zadoščati vsem zahtevam časa in napredujočega šolstva, so leta 1874. dozidale za šolo in internat še enonadstropno šolsko poslopje. Šola je bila že prav lepo urejena in močno obiskovana. Leta 1881. so sestre dokupile še nekaj drugih parcel, tako da je zavod dobil obseg, ki ga obdaja sedanje samostansko obzidje. V tem prostoru so leta 1886. dozidale severni trakt in cerkev, kar je bilo radi vedno večjega delokroga in števila učenk in sester nujno potrebno. Leta 1892. so prizidale šolskemu enonadstropnemu poslopju iz leta 1874. še dvonadstropno poslopje, ki je bilo namenjeno za učiteljišče, leta 1896. so pa prejšnje enonadstropno šolsko in samostansko poslopje dvignile še za eno. Tako je zavod v Strossmajerjevi ulici dobil svojo sedanjo obliko. V šolskem letu 1907./08. se je dvignila preko ceste v sedanji Samostanski ulici impozantna šolska zgradba s solnčno lego in natančno opremljena po novejših šolskih predpisih. V tem poslopju je poleg učiteljišča tudi meščanska šola, ki jo ima zavod od leta 1913. dalje. o C. Šolska poročila za leto 1929/30. I. Učiteljski zbor. a) Spremembe. V učiteljski zbor je vstopila: 1. Grzetič s. Majda, vadniška učiteljica, 2. Lešnik s. Irmina, otroška vrtnarica. Izstopila je: Pibernik s. Terezina, ker deluje v internatu učiteljišča. b) Stanje cb koncu šolskega leta 1929.30.: Učiteljišče: 1. Kopitar s. Anastazija, ravnateljica, je poučevala slovenščino v I., II., III. in IV. letniku; 14 ur. 2. G o r n i k s. Ambrozija, glavna učiteljica, je poučevala risanje v I., II., III. in IV. letniku in pisanje v I. in II.; 10 ur. Je tudi varhinja učil za risanje. 3. Schweiger s. Luitgarda, glavna učiteljica, je poučevala matematiko v I. in III., higijeno v IV., mineralogijo v II., zoologijo in botaniko v I., nemščino v I. letniku ter stenografijo v dveh skupinah; 25 ur. Je varhinja prirodopisne zbirke in razredna učiteljica I. letnika. 4. Trstenjak s. Emanuela, glavna učiteljica, je poučevala zemljepis v I., II. in III. letniku; zgodovino v I., II., III. in IV. letniku ter nemščino v III. letniku; 23 ur. Je varhinja zbirke za zemljepis in zgodovino ter nemškega dela knjižnice in razredna učiteljica III. letnika. 5. K a j d i ž s. Berhmana, glavna učiteljica, je poučevala matematiko v II. in IV., kemijo v I., fiziko v II. in III., pedagogiko v II. in nemščino v IV. letniku; 19 ur. Je varhinja zbirke za prirodoslovje in razredna učiteljica IV. letnika. 6. Štih s. Milena, glavna učiteljica, je poučevala pedagogiko v III., šolsko administracijo in metodiko v IV. letniku ter vodila praktične vaje v III. in IV. letniku; 21 ur. 7. Z d o 1 š e k s. Serafina, učiteljica za vijolino, je poučevala petje v I., II. in III. letniku, telovadbo v I. in goslanje v 14 skupinah; 19 ur. 8. K o z o 1 e s. Eleonora, strokovna učiteljica, je poučevala srbski ali hrvatski jezik v I., II., III. in IV., nemščino v II. letniku; 12 ur. Je varhinja dijaške knjižnice in razredna učiteljica II. letnika. 9. J u g s. Roza, učiteljica za ženska ročna dela, je poučevala ženska ročna dela v I. in II. letniku; štiri ure. Vodila je tudi privatni tečaj za ženska ročna dela. 10. Ž i g a r t s. Bazilija, strokovna učiteljica za gospodinjstvo, je poučevala gospodinjstvo v III. in IV. letniku; štiri ure, odnosno šest, ker so gojenke pri praktičnem pouku razdeljene v dve skupini. Vodila je tudi nadaljevalne gospodinjske tečaje za uradnice, delavska dekleta in kmetska dekleta. 11. Preč. g. dr. Josip Jeraj, profesor teologije, je poučeval verouk v I., II., III. in IV. letniku ter imel nedeljske ekshorte; osem ur. 12. Druzovič Henrik, profesor za glasbo, je poučeval petje v IV. letniku; ena ura. 13. Govekar Mirko, profesor za telovadbo, je poučeval teloi-vadbo v II. fin III. letniku; štiri ure. 14. Kos s. Pija, strokovna učiteljica za francoščino, je poučevala francoščino kot neobvezni predmet. Vadnica: 1. Kokošinek Janez, veroučitelj, je poučeval verouk v vseh razredih vadnice; 10 ur. 2. E r z a r s. Aleksija, razredna učiteljica I. razreda. 3. R o t h s. Gema, razredna učiteljica II. razreda. 4. Bergant s. Deodata, razredna učiteljica III. razreda. 5. Grzetič s. Majda, razredna učiteljica IV. razreda. 6. Jama s. Amabilis, razredna učiteljica V. razreda. 7. P e r š i č s. Engelberta, nadštevilna učna moč za vadnico. 8. M r z e 1 j s. Filipa, učiteljica za ženska ročna dela, je poučevala ženska ročna dela v vseh razredih vadnice; 11 ur. Otroški vrtec: 1. Vrečer s. Karla, otroška vrtnarica v oddelku A. 2. L e š n i k s. Irmina, otroška vrtnarica v oddelku B. Zavod šolskih sester v Mariboru. II. Kronika. Šolsko leto 1929/30 se je začelo 2. sepiembra 1929 z vpisovanjem za vadnico in otroški vrtec. Vpisovanje za učenke učiteljišča je bilo dne 13. septembra. / 15. septembra se je zbrala vsa mladina in se v samostanski cerkvi udeležila sv. maše na čast sv. Duhu. 16. septembra se je začel redni pouk. 4. oktobra je bil radi godu sv. Frančiška, ustanovitelja našega reda, na zavodu pouka prost dan. Gojenke so tega dne v novem šolskem letu prvič skupno prejele sv. zakramente. 4. oktobra je umrla sestra Mr. Alojzija Högenwarth. Bila je v zavodu veliko let jako požrtvovalna vzgojiteljica. Rodila se je dne 25. junija 1869 v Slovenski Bistrici. V kongregacijo je vstopila dne 15. avgusta 1896 ter je delovala v tukajšnjem vzgojnem zavodu celih 33 let. V skrbi in delu za druge ni poznala odmora in skrbi za se. Z veseljem se je žrtvovala do zadnjega. Dasi je bila že jako slaba, je v začetku šolskega leta vendar še mislila na vse, kar bi bilo treba gojenkam. Mučno bolezen je prenašala s svetniško vdanostjo ter neustrašeno pričakovala smrti, ki ji je ravno na god sv. Frančiška odprla pot v večnost, kjer naj uživa večno plačilo, s svojo priprošnjo pri Bogu pa nadaljuje delo za ljubo ji kongregacijo. 4. oktobra so gojenke III. letnika priredile poučno ekskurzijo v Ptuj. 5. oktobra je imel IV. letnik ekskurzijo na Falo. 5. oktobra sta obiskala zavod Francoza monsignore Beaupin in kanonik Leman. Mudila sta se v Mariboru na potu od svetovaclavske slavnosti v Pragi. Kot moža, ki sta jako naklonjena Slovencem, ki se iz kateregakoli vzroka mude v Franciji, ju je zavod po želji prevžv. gospoda knezoškofa dr. Karlina pozdravil s kratkim govorom v francoskem jeziku in par slovenskimi narodnimi pesmimi. Male pozornosti sta bila jako vesela. 11. oktobra je bil IV. letnik v Rušah. Ogledale so si vse tamošnje tovarne, pa tudi znamenito cerkev Matere božje. 14. oktobra je umrla mala Koren Milena iz otroškega vrtca. Večje nje tovarišice so se s privoljenjem in v spremstvu staršev udeležile pogreba. 16. oktobra je mestni magistrat za 48 ur zaprl I. razred vadnice, ker je Ostanek Mira zbolela za škrlatinko. 17. oktobra so gojenke v kinu Union posetile predavanje o Švici. Bilo je združeno s prav lepimi skioptičnimi slikami. Tolmačil jih je gospod prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. 20. oktobra je umrla bivša vadniška učiteljica s. Uršula Gosak. V službi Najvišjega živeti in se darovati za druge, je bila življenska pot blage pokojnice. Za mladino je delala polnih 40 let. Posebno veliko zaslug si je pridobila s svojim delom med Slovenci na Koroškem. Umrla je ravno dan pred svojim godom. Velika v ljubezni do drugih naj uživa sedaj sama ljubezen Gospodovo! 25. oktobra so se gojenke udeležile v Unionu koncerta, ki ga je priredil jako izvežban moški zbor slovaških učiteljev. 27. oktobra je bila v zavodu proslava zlatomašniškega jubileja svetega očeta Pija XI. Spored je bil naslednji: 1. Rossatti-p. Bernardin, Papeška himna. 2. Deklam.: a) Jubilejna himna zlatomašniku svetemu očetu; b) Sardenko: Piju Ednajstemu. 3. Sardenko: Zlato leto. Poklonitev mladine. 5. Kolo malih. Svetemu očetu v poklon. 5. Misijonsko predavanje. Misijonar Stanko Podržaj je govoril o Indiji, zlasti o Bengaliji, o njenih ljudeh, navadah in verah, o boju krščanstva s tisočletnim poganstvom, o težavah in uspehih tega boja ter o delu, žrtvah in upih naših misijonarjev. 6. Pesem. A. Mihelčič, Kristus mora kraljevati! Od. 4. do 11. novembra je bil zatvorjen otroški vrtec in I. razred vadnice, ker je zbolel v vsakem oddelku po en otrok za škrlatinko. 10. novembra sta odpotovali dve učiteljici, namreč s. Milena Štih, učiteljica pedagogike in metodike na učiteljišču, in s. Gema Roth, vadn. učiteljica, na Dunaj, da sta si ogledali nekatere dobro po delovnem principu urejene tamošnje šole. O vtisih sta referirali na domačih konferencah, in sicer s. Gema Roth za vadniške učiteljice, s. Milena Štih pa pri naslednji konferenci za učiteljišče. V veliko radost nam je bilo, ko sta obe izjavili, da prav nič ne zaostajamo, kar se tiče načina poučevanja. 11. novembra je gospod dr. Novak preiskal vse otroke in spoznal, da so zdravi in čili. 11. novembra so si učiteljiščnice ogledale veliko internacijonalno razstavo narodnih noš in raznih motivov in slik. Priredil jo je v veliki kazinski dvorani v Mariboru gospod Danilo Popovič, nacijonalni delavec iz Novega Sada. 11. novembra je šola s primernim govorom proslavila »dan miru«. Tudi predpisanega molka ni nihče kršil. 24. novembra je obhajala dekliška organizacija »Mladenka« desetletnico svojega obstoja. Proslava je obsegala naslednje točke: I. Ob 9. uri je bila sv. maša, ki jo je služil ob navzočnosti vseh sedanjih članic za umrle tovarišice preč. gospod dr. Jeraj, soustanovitelj organizacije in njen duhovni voditelj. Po sv. maši je imela organizacija svoje zborovanje. Pri tem je predsednica Vegan Marica iz IV. letnika najprej pozdravila vse navzoče, potem pa v kratkih besedah podala razvoj Mladenke. Tudi je prečitala čestitke, ki so za ta dan došle članicam. Spodbudne besede so ustvarile svečano razpoloženje, ki so ga stopnjevali še govori. Najprej je povzel besedo preč. g. prof. St. Cajnkar, ki je razvil jasen načrt za versko poglobitev današnjega dekleta. Za tem je gospod prof. Šedivy odprl vpogled v senčno stran sodobnega dekliškega življenja ter tudi pokazal pot do solnčnih višin. Preč. g. dr. Jeraj je pa z upravičenim zanosom odkril solnčne strani desetletnega dela Mladenke ter pohvalil učiteljice, ki so izšle iz te organizacije ter v vsem obsegu delajo mladini in narodu v prid. II. Slavnostna akademija. 1. Pozdravni govor. Vrhovec Kristina, IV. letnik. 2. Pesem. Očko, Klic. So pele članice. 3. J. Pogačnik. Domača zemlja. Deklam. Šorli Eliz., III. letnik. 4. Sardenko. Nova mladost. Igra. Izvajale so jo članice. 5. Živa slika. Med posameznimi točkami sporeda so bile prav lične glasbene točke, ki so jih izvajale članice same. 1. decembra je šola prav lepo praznovala praznik u j e d i n j e n j a. I. Ob 8. uri so se gojenke udeležile sv. maše. II. Šolska proslava je obsegala te točke: 1. J. Haydn, Simfonija za klavir. Štiriročno. Schönlieb, Maučič. 2. Govor. Kavčič Elica iz IV. letnika. 3. Slovenska smo deca. Pesem s telovadbo. I. razred vadnice. 4. Deklamaciji: a) Domovini, II. razred vadnice; b) Edinstvo, III. razred vadnice. 5. Ign. Hladnik, Blejskemu jezeru. So pele učiteljiščnice. 6. Pogačnik, Domovini. 7. A. Mav, Naša pesem. IV. in V. razred vadnice. 8. Z nami. Dramatizirana deklamacija I. razreda. 9. Lanko, Slovanski plesi. Kaffou, Veljak. 10. Rajalna vaja. Vadnica. 11. Daincla. Koncert štev. 2 za vijolino in klavir. Ornik Fr. in Kavčič E. iz IV. letnika. 12. Sprejem v organizacijo P. R. K. Igrokaz v enem dejanju. Učenke IV. in V. razreda vadnice. 13. Bože pravde. 17. decembra je šola na primeren način obhajala rojstni dan Njega Veličanstva kralja Aleksandra I. V slavnostnem govoru se je govornica posebno ozirala na ljubeznive poteze v značaju našega vladarja. 19. decembra je bila božična prireditev v prid ubožnih učenk. Spored je bil naslednji: 1. Božično kolo gostom v pozdrav. 2. Božična legenda. Dramatski prizor. 3. Petje: a) Premrl, Pri jaslicah; b) Mav, Kje ste bili, angelci? 4. U p rodov. Igra v treh dejanjih. 5. Med dejanji so pele učiteljiščnice božične in druge pesmi. 6. Razdelitev božičnih darov. Učenke so dobile 33 parov čevljev, 38 oblek, razen tega je bilo še blaga za 16 oblek ter dovolj drugih potrebščin. Od 23. do 31. decembra so trajale božične počitnice. Brzojavno na- znanilo ministrstva prosvete P. br. 784. 2. januarja 1930 se je zopet začel redni pouk. 9. januarja rojstni dan Nje Veličanstva kraljice Marije. Gojenke in učenke so se udeležile sv. maše, potem so pa imele redni pouk. 12. januarja je imel dr. Marinič za Podmladkarice Rdečega križa in abstinentke učiteljišča poučni govor o tem, kako se narava bori proti nalezljivim boleznim. 27. januarja praznik sv. S a v e. Zavod ga je proslavil s slavnostjo po naslednjem redu: 1. Slavnostni govor. Vegan Marica, IV. letnik. 2. Sv. Sava i dva bogataša. Nar. priča. 3. Venček narodnih. Učiteljiščnice. 4. Ilič Vojislav, Rastko. Deklam. 5. Andr. Kačič Miošič, Sava kaluder. 6. Bože pravde. 31. januarja so vadniške učiteljice razdelile učenkam polletne izkaze o napredku. Počitnice so trajale do 4. februarja. 4. februarja je bila Strossmajerjeva proslava. Ob 8. uri je bila vsa šolska mladina pri sv. maši, za tem je bila pa prireditev, ki je obsegala naslednje točke: 1. Chopin, Mazurka. Kaffou Marica, II. letnik. 2. Slavnostni govor je imel č. g. J. Kokošinek. 3. Deklamaciji: a) Gregorčič, Ob smrti Jos. Jurija Strossmajerja; b) A. Šenoa, Budi svoj! 4. Ant. Medved, Naša zvezda. So pele učiteljiščnice. Od 5. do 15. februarja je bil IV. letnik zaprt, ker je Nagode Elizab. zbolela na škrlatinki. 4. marca so imele gojenke pustno zabavo. Priredile so jo tovarišicam tretjeletnice. Vse točke sporeda so jim jako dobro uspele, posebno so povzročili mnogo zabave komični prizori veseloigre »Nezadovoljne«. 6. marca so se gojenke udeležile predavanja o ruskem preganjanju. Govoril je v Prosvetni zvezi dr. Grivec, vseučiliščni profesor iz Ljubljane. S predavanjem so bile združene krasne skioptične slike. 7. marca je šola po odredbi ministrstva prosvete S. N. br. 2746 od 11. februarja 1930 praznovala 80 letnico rojstva prezidenta čehoslovaške republike G. T. Masaryka. Spored je bil naslednji. 1. Dvorak, Slovanski plesi. Klavir in vijolina. 2. Slavnostni govor. 3. Smetana, Ma hvezda. 4. Češka narodna himna: Kde domov moj? Vse točke so bile jako lepe. Glasbene so izvajale gojenke, govornik g. prof. Šedivy je pa tudi podal nekaj prav primernega iz življenja Masarykovega ter ga tako gojenkam pravilno predstavil. 1. aprila je bila vsa šola pri dijaškem koncertu, ki ga je priredilo v Unijonu slovensko pevsko društvo »Maribor«. Izvajali so Sattnerjevo »Soči« in Dvorakovo »Stabat Mater«. 3. aprila so bile gojenke pri predavanju, ki ga je imel gospod vse-učiliški profesor dr. Ozvald iz Ljubljane o problemu moderne šole. 11. aprila je Gospejno društvo v Mariboru praznovalo 70 letnico svojega obstoja. Naš zavod je z društvom v tesni zvezi, kajti pred 66. leti je to društvo poklicalo na prej dano pobudo škofa Slomška šolske sestre v Maribor in jih prva leta tudi vzdrževalo. Zavod je društvu čestital, gojenke so pa pri slavnosti toliko sodelovale, da so oskrbele lepo cerkveno petje pri slovesni sv. maši, ki jo je opravil presvetli pom. škof dr. I. Tomažič v samostanski cerkvi. 2. maja so gojenke obiskale dijaški koncert Glasbene Matice v Mariboru. Proizvajali so Dvorakovo skladbo »Mrtvaški ženin«. Od 4. do 8. maja so posamezni oddelki obiskali razstavo dalmatinskih ženskih ročnih del, ki jih je prvič v Mariboru rastavila g. Ljubiva Mileševič. 10. maja je šola prav lično proslavila »materinski dan«. Ves pouk je bil že nekaj časa pred tem dnem usmerjen v to, da so otroci vedno bolje spoznavali dolžnosti, ki jih imajo do svojih mater. Z veseljem so izvrševali razna ročna dela, ki so jih tega dne vsi srečni nesli domov, in se učili ličnih deklamacij. 15. maja je došel gospod ravnatelj drž. ženskega učiteljišča v Mariboru Fr. Kadunec, da je v zmislu odloka ministrstva prosvete z dne 2. maja 1930, S. N. br. 14.503, kot ministrski odposlanec inspiciral zavod. Ostal je od 15. do 21. maja ter pri konferenci, ki je bila ob sklepu, izjavil, da je o vsem, kar je videl in slišal, dobil res najboljše vtise, da je vedenje učenk odlično, znanje pa prav dobro, kar je rezultat njih marljivosti in vzornih predavanj učiteljic. 27. maja so imele učenke svoj majniški izlet v Savinsko dolino. Bile so v Št. Jurju ob Taboru in v Št. Pavlu, kjer so si ogledale predilnico. — Vadnica je imela svoje izlete v dneh od 28. maja do 4. junija v razne kraje mariborske okolice. Vsak razred se je pohvalil, da je bilo prav lepo in veselo. 7. junija se je zaključil pouk na učiteljišču in vadnici v zmislu odredbe ministrstva prosvete S. N. br. 17.343 od 2. junija 1930, ker šola med letom ni imela nobenih prostih dni. 28. junija Vidov dan in zaključna slavnost z razdelitvijo letnih izpričeval, odnosno izkazov o napredku. Ob 8. uri je bila slovesna zahvalna sv. maša. Po cerkvenem opravilu se je mladina zbrala v dvorani, kjer je bila proslava po naslednjem sporedu: 1. L. Kron, Melodija. Vijolina in klavir. Draga Jelen in J. Böhm. 2. Lj. Poljanec, Kosovo. Deklamacija. Stubelj E., II. letnik. 3. A. Waterman, Lotos Balett-Suite, Veljak Ana, IV. letnik. 4. Gangl, Kosovo, dramatizirana deklamacija, IV. razred vadn. 5. Rajalni nastop. Učenke iz vadnice. 6, Srbska narodna, Tamo daleko. Učiteljiščnice. 7. Lj. Poljanec, Rojenice kralju Aleksandru. Dramatični prizor. Učenke iz vadnice. 8. Državna himna »Bože pravde«. III. Seznam učnih knjig za šolsko leto 1929./30. Učiteljišče. I. letnik: Svetina, Katoliški verouk, 1. knjiga. Grafenauer, Slovenska čitanka, I. del. Breznik, Slovenska slovnica. Maretič, Hrvatska gramatika. Divkovič, Čitanka, I. del. Pajk-Kržišnik, Zemljepis, I. del. Bučar, Zgodovina starega veka. Črnivec, Aritmetika za učiteljišča. Črnivec, Geometrija za učiteljišča. Poljanec, Prirodopis živalstva za srednje šole. Kapus, Botanika. Prezelj, Kemija in mineralogija. Gröbming, Osnovni pojmi iz glasbene teorije. Druzovič, Pesmarica, IV. del. Dr. Bezjak, Nemška vadnica. III. del. II. letnik: Pečjak, Katoliški verouk, 2. knjiga. Bezjak-Pribil, Vzgojeslovje z dušeslovjem. Grafenauer, Slovenska čitanka, II. del. Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Maretič, Gramatika hrvatskega jezika. Sarič, Čitanka za II. razred. Kržišnik, Zemljepis za srednje šole, III. del. Bučar, Zgodovina srednjega veka. Matematika kakor v I. letniku. Reisner, Fizika za srednje šole. Petje kakor v I. letniku. Pascher, Njemačka čitanka. III. letnik: Pečjak, Katoliški verouk, 3. knjiga. Bezjak, Zgodovina vzgoje in pouka. Grafenauer, Slovenska čitanka, III. del. Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva. Breznik, Slovenska slovnica. Maretič, Gramatika hrv. jezika. Pasarič, Čitanka, III. del. Melik, Zemljepis kraljevine Jugoslavije. Bučar, Zgodovina novega veka. Melik, Zgodovina Jugoslavije. Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za 6., 7. in 8. razred. Škreblin, Aritmetika i algebra za preparandije. Sodnik, Logaritmi. Reisner, Fizika za srednje šole. Petje kakor prej. Trivunac-Kangrga, Nemačka čitanka za srednje škole, III. IV. letnik: Medved, Zgodovina katoliške cerkve. Vreže, Metodika verouka. Fink, Zbirka važnejših odredb in naredb. Fink, Ukoslovje slovenskega jezika. Fink, Ukoslovje zgodovinskega in zemljepisnega pouka. Matematika kakor v III. letniku. Homan, Somatologija in higijena, II. del. Pirc, Čitanka o higijeni za učiteljišča. Hauptman, Ukoslovje prirodoslovnega pouka. Druzovič, Posebno ukoslovje petja. Vadnica. I. razred: Vider, Prva čitanka. II. razred: Gangl, Druga čitanka. Schreiner-Bezjak, Jezikovna vadnica, I. del. III. razred: Katoliški katekizem. Černej, Tretja čitanka. Schreiner-Bezjak, Jezikovna vadnica, II. del. Lesica-Mole, Prva srbska čitanka. Lavtar, Računica, II. del. IV. razred: Katoliški verouk. Panholzer-Kociper, Zgodbe sv. pisma. Schreiner-Bezjak, Jezikovna vadnica, III. del. Rape, Četrta čitanka. Lesica-Mole, Prva srbska čitanka. Lavtar, Računica, III. del. V.razred: Katoliški katekizem. Panholzer-Kociper, Zgodbe sv. pisma. Flere, Peta čitanka. Schreiner-Bezjak, Jezikovna vadnica, IV. del. Jederlinič, Druga srbska čitanka. Črnivec, Računica, V. del. Brinar, Domoznanstvo. Mešiček, Obči zemljepis. IV. Naslovi pismenih šolskih nalog. Slovenščina. I. letnik: . 1. Kako je neznanka vznemirjala mlado nevesto. Po Medvedovi baladi »Smrt nevesta«. 2. Pred sv. Miklavžem v družbi malih. 3. Azma. Oznaka po istoimenovani Medvedovi pesmi. 4. Kako daleč smo? 5. Misli v Aškerčevi »Stari pravdi«. 6. Marenka — žrtev bridkega domotožja. Po Cankarju. II. letnik: 1. Ob virčku. Spomini iz počitniškega časa. 2. Kako si krasna, jesenska priroda! 3. Kako je Kasij pridobil Bruta za svoje namene. Po žaloigri »Julij Cezar«. 4. Pozabljivost. 5. V začetku tretjega tromesečja. 6. Mati, srce tvoje je ljubezen, duša tvoja živ oltar. III. letnik: 1. Prebrisana glava in pridne roke, boljše blago so kot zlate gore. 2. Kaj morem storiti za svetovni mir? 3. Prej ko zaveš se, ti stečejo dnevi kot voda v prepad. 4. Kdor malo zametuje, pogosto velikega pogreša. 5. Kaj pospešuje zadovoljnost? 6. Mati, ti najblažje bitje, ti zakladnica otrok, zase ne, za drage svoje ti si neizčrpnih rok. IV. letnik: 1. Pred praktičnimi vajami. 2. Kaj morem in bom kot učiteljica mogla storiti za svetovni mir? 3. Uspeh je človeku lahko vir sreče in nesreče. 4. Vsak dan umira naš spomin, a kar je duša prve dni prejela, več ne izgubi iz tajnih svojih globočin. Sardenko. 5. Kako naj šola pospešuje narodno zdravje. 6. Močna ko solnčni žarki in silna ko morski valovi je materina ljubezen. Srbohrvaščina. I. letnik: 1. Tamni vilajet. Kazivanje u pero. 2. Mudri mandarin. Prijevod sa slovenskoga. 3. Ribarčeta san. Prema Radičevičevoj pjesmi »Cie«. II. letnik: 1. Pjesma loretskih zvona. Prema članku »Loretska zvona«. 2. Čuj, o smrti: Sve če, sve če majka dati, samo joj dijete, dijete vrati? 3. Split i Solin. Prijevod sa slovenskoga. III. letnik: 1. Kralj Matijaš. Prijevod sa slovenskoga. 2. Budi svoj! A. Šenoa. Raspored misli. 3. Kažnjena oholost. Prema pripovijedanju. IV. letnik: 1. Gdje dijete pati, majka ne može spati. Prema Jovanovičevo) pjesmi »Nočna posjeta«. 2. Petar Klepec. Prijevod sa slovenskoga. 3. Car Dušan. Pripovijedanje prema istoimenoj Preradovičevoj pjesmi. V. Poročilo o stiku šole s starši učenk ter o delovanju šolskih udruženj. Zavod je bil skozi vse šolsko leto v tesnem stiku s starši učenk in gojenk. Že pri vpisovanju so se razredničarke zanimale za domačo vzgojo in sovzgajajoče činitelje posameznih učenk. Tekom šolskega leta so bile izven učnega časa staršem na uslugo, ako so jih zahtevali, ter so se pogovarjale z njimi o tem, kar so opazile na poedinih učenkah. Vzajemno z domačo hišo je zavod skrbel za telesni razvoj učenk. Prav prisrčno razmerje šole in doma so ustvarjale razne šolske prireditve, tako ob narodnih praznikih, kakor za Božič, pust in materinski dan, ko so starši otrok in drugi po primernih predavanjih in govorih dobili vpogled v delo zavoda, zase pa odnesli marsikateri napotek za domačo vzgojo. Uživali so tudi sadove vzajemnosti z učiteljicami, ko so gledali dramatske nastope in poslušali petje ter godbo svojih otrok. Za materinski dan so učenke razveselile svoje matere z raznimi ročnimi deli, ki so jih same zamislile in izvršile, tako da so bile zlasti matere najmanjših ob tej ljubezni ginjene do solz. Najzanesljivejši dokaz za to, da je zavod v tesni zvezi s starši učenk in gojenk, je dejstvo, da so učenke in njih starši zavodu iskreno vdani, kar se jasno kaže ob raznih prilikah. Lepa vzajemnost vlada tudi med učenkami in gojenkami, ki so vse udružene pri Podmladku Rdečega križa in deloma pri Mladem junaku. Vestno se ravnajo po pravilih obeh udruženj in si rade pomagajo tako gmotno kakor tudi moralno. Premožnejše podpirajo ubožne s tem, da jim oskrbujejo obleko in šolske potrebščine, bolj nadarjene rade pomagajo slabšim, da jih dovedejo do boljših uspehov. Po samostojnih nastopih ob šolskih prireditvah, zlasti za dan Pod-mladkarjev, 1. decembra, za Božič in na protialkoholni dan so se še posebej navduševale za idealne smotre, ki jih imajo mladinska udruženja. Gojenke učiteljišča so sodelovale tudi pri prosvetni organizaciji »Brstje«, ki je panoga Slovenske dijaške zveze v Ljubljani. Mesečno so se zbirale k sestankom, pri katerih so razreševale aktualna sodobna vprašanja mladinskega gibanja ter se z lastnim razmišljanjem in po raznih predavanjih, ki so jih imeli posebej naprošeni predavatelji, resno pripravljale na samostojno delo med šolsko mladino in za ljudsko prosvečivanje. Tudi so se udeležile po svojih zastopnicah počitniških zborovanj Slovenske dijaške zveze v Ljubljani o Božiču in Veliki noči, da so dobile vpogled v delovanje svojih sovrstnikov. V leposlovju so se urile v svojem privatnem glasilu »Brstje«. VI. Zbirke in knjižnica. 1. Zbirka za zemljepis in zgodovino. Varhinja: s. Eman. Trstenjak. Zbirka šteje: 80 zemljevidov, 224 stenskih slik, 28 učil za zvezdoznanski zemljepis, 24 vodnikov, 10 načrtov, 10 atlantov, 40 albumov, 8 zbirk stereoskopskih slik, 200 slik za paraskop, 256 raznovrstnih učil, 1 relief. 2. Prirodopisna zbirka. Varhinja: s. Luitg. Schweiger. Zbirka ima: 180 nagačenih živali, 40 živali v špiritu, 163 suhih preparatov, 9 zbirk metuljev in hroščev, 12 okostij, 180 modelov, 423 mineralij, 30 različnih semen, 13 zbirk z 210 stenskimi slikami. 3. Prirodoslovna zbirka. Varhinja s. Berhm. Kajdiž. Zbirka ima: 16 tehnoloških slik, 17 modelov, 115 aparatov, 210 preparatov za mikroskop, 130 diapozitivov, 116 raznih učil, 148 kemikalij, 393 slik za paraskop ter precej raznovrstnih potrebščin. 4. Risarska zbirka. Varhinja: s. Ambrozija Gornik. Zbirka obsega: 50 sadrenih modelov, 144 modelov iz kartona, 12 modelov iz lesa, 198 raznovrstnih predmetov za risanje, 38 zbirk raznovrstnih predlog, 85 knjig. 5. Glasbena zbirka. Varhinja: s. Serafina Zdolšek. Zbirka ima: 3 table za note, 3 tabele, 1 M. metronom, 12 vijolin, 4 klavirje, 2 harmonija, 2 pianina, 130 pesmaric in pesemskih zbirk, 102 skladbi za vijolino in klavir, 36 skladb za klavir, 58 pomožnih knjig, 3 časopise za glasbo. 6. Zbirka za telovadbo. Varhinja: s. Serafina Zdolšek. Zbirka šteje: 4 lestve, 4 pare krogov, 2 koloteka, 2 droga s stojali, skakalno orodje, 2 bradlji, 2 gredi, 158 ročk in stojalo za nje, 5 blazin, dolga kolebnica, 34 kratkih kolebnic, 6 plezal, 4 velike žoge, 130 kom. za telovadne igre, 29 knjig. 7. Zbirka za ženska ročna dela. Varhinja: s. Roza Jug. V zbirki je: 148 slik, 25 kvačkanih vzorcev, narejenih iz debelega bombaža, 2 na kvadrate načrtani tabli, stojalo za ponazorovanje del, 3 šivalni stroji, 30 okvirov za vezenje, 12 stojal za okvire, priprava za natiskavanje na blago, veliko raznovrstnih vzorcev, 29 pomožnih knjig. 8. Zbirka za gospodinjstvo. Varhinja: s. Bazilija Žigart. Zbirka ima: 35 komadov raznih ponazoril za pouk v gospodinjstvu, 23 stenskih slik, 36 knjig. Pri praktičnem pouku v kuhi uporablja šola kuhinjo in oprave zavodove gospodinjske šole, ki ima svoj posebni inventar. Knjižnica. a) Učiteljska. Prirastek v šolskem letu 1929./30. obsega 42 knjig, in sicer: Dr. A. Sodnik, Zgodovinski razvoj estetskih problemov. Platon-Sovre, Phaidon. Razgovor o nesmrtnosti duše. Ušeničnik, Knjiga o življenju. Nova izdaja. Pedagoški zbornik za leto 1928. in 1929. Dr. K. Ozvald, Duševna rast otroka in mladostnika. Pibrovec, Osnovni razred v luči sedanjih vzgojno-did. načel. Doberšek, Vpliv socijalnih razmer na razvoj otroka. A. Vales, Učna snov iz živalstva in somatologije. Fr. Šuklje, Spomini, I., II. in III. del. K. Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. Fr. Bubanovič, Iz moderne kemije. L. Andree, Radio-aparat, njegova sestava, napake in motnje. Senners, Experimentalphysik. Senners, Hauswirtschaftliche Naturkunde. Bavink, Oberstufe der Physik. Almanah Jadranske Straže. Za leto 1929. I. Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi. Dr. V. Knaflič, Traktat o tisku. Fr. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo. Dr. Bjelovučič, Crvena Hrvatska i Dubrovnik. Spomen-knjiga 1918 do 1928. 0. Župančič, Naša beseda. 1. Pregelj, Zbrani spisi, IV. zv. Fr. Finžgar, Zbrani spisi, VI. in VII. zv. Pirjavec-Glonar, Prešeren in njegovo delo. Calderon de la Barca-Župančič, Sodnik Zalamejski. R. Maister, Kitica mojih. V. Jerajeva, Iz Ljubljane čez poljane. Hrvatsko Kolo. Dom in svet. Čas. Popotnik. Slovenski učitelj. Časopis za zgodovino in narodopisje. Zbornik za umetnost in zgodovino. Planinski vestnik. Zdravje. Hrv. Prosvjeta. Lj. Šlibar, Moderna ženska telesna vzgoja. Dostojevski, Bratje Karamazovi, 1. in 2. knjiga. Cankar, Zbrani spisi, X. zv. Stanje ob koncu šolskega leta 1929./30.: V knjižnici je 2838 knjig. b) Dijaška. Prirastek v šolskem letu 1929./30. znaša 64 knjig, in sicer: I. Pregelj, Zbrani spisi, 4. zv. I. Pregelj, Oče, budi volja tvoja. Savinšek, Grče. R. Maister, Kitica mojih. Zorec, Domačija ob Temenici. Cankar, Troje povesti. Dr. Šlebinger, Fr. Maslja-Podlimbarskega zbrani spisi, 2. zv. Finžgar, Zbrani spisi, V., VI. in VII. zv. 0. Župančič, Veronika Deseniška. Rado Murnik, Jari junaki. J. Mencinger, Zbrani spisi, V. zv. Utva in Mira, Pravljice. Turgenjev, Nesrečnica. Terčaj, Za domačini ognjiščem. Vigred, dekliški list. 1929. Mentor, dijaški list, 1928/29. Omladina. Mučeniška Mehika. Mrkun, Alkoholno vprašanje. Josip Jeras, Planina smrti. Nansen, V noči in ledu. Nikola Andric, Ženske pjesme, 3. zv. Š. Gjalski, Pod starim krovovima. J. Truhelka, Bogorodične trešnje. Kačič-Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinskoga. D. Dujmišič, Iskre srca moga. M. Marjanovič, Vladimir Nazor kao nacionalni pjesnik. Dr. Prohaska, Zenska lica u hrvatskoj književnosti. Br. Nušič, Ramazanske večeri. Lj. Nenadovič, O Crnogorcima. Jos. Milakovič, Hrvatska pjesma. Andro Kovačevič, Poslednji Nenadič. Nik. Gačesa, Čitanka štednje. VI. Nazor, Medvjed Brundo, Arkun, Utva zlatokrila, Krvava košulja, Carmen Vitae, Knjiga o kraljevima hrvatskim. A. Šenoa, Izabrane pjesme, Seljačka buna. J. Kozarac, Mrtvi kapitali. J. E. Tomič, Veronika Desenička, Barun Franjo Trenk. Dim. Gvozdanovič, Unuk kraljeviča Marka. Branko Vodnik, Djela Petra Preradoviča. Luka Botič, Pobratimstvo i Bijedna Mara. Dr. Bogdanovič, Srpski pripovjedači. Fr. Gunduliča Dubrovka. Zd. Markovič, Kuča u snijegu. Dr. Bogdanovič, M. Ant. Reljkoviča, Satir iliti Divji čovik. Vojnovič, Ekvinocijo, Geranium, Smrt majke Jugoviča. Dr. Deželic St., U pandžama lava. 1. Pregelj, Božji medaši. Dinko Šimunovič, Mrkodol. Osman Aziz, Pripovijesti iz bosanskoga života. Ivan Cankar, Zbrani spisi, X. zv. Kersnik, Testament. Glasnik sv. Josipa, letnik 54., 55. in 56, Kostanjevec, Življenja trnjeva pot. Ob koncu šolskega leta 1929./30. je v dijaški knjižnici 1918 knjig. Za učenke iz vadnice je poleg tega še 238 knjig. VII. Zdravstveno stanje učenk. Zdravstveno stanje učenk je bilo v splošnem prav dobro. Zavod je zastavljal vse moči, da je odvračal od mladine, kar bi ji bilo utegnilo škodovati. Gojenke so bile lahko dosti na svežem zraku, ker je pri zavodu razsežen vrt, na katerem so se o prostem času pri raznih igrah lahko dobro razgibale; če je bilo le vreme ugodno, so šle vsak dan na izprehod. Tudi učile so se lahko na vrtu, kajti pod sadnim drevjem imajo celo vrsto miz in klopi, da morejo zunaj študirati in izvrševati pismene izdelke. Na prostem je bila prav pogosto tudi šolska telovadba, nadalje risanje in pri-rodopisni pouk. Vsi prostori so svetli, čisti in zračni ter povsem odgovarjajo predpisom šolske higijene. Zavod ima lepo kopalnico. Gojenkam je kopališče vsak čas na razpolago. Ugodnosti so se marljivo posluževale. Kakor hitro se je pri kateri pojavil ta ali oni znak obolelosti, je morala v bolniški oddelek, kjer ji je jako spretna sestra bolničarka takoj nudila potrebno pomoč ter tako navadno preprečila, da bi se bila bolezen hudo razvila. Tudi zdravniške pomoči ni manjkalo, če je bila potrebna. Razen enega slučaja škrlatinke v internatu ni bilo nevarnih bolezni, tudi zunanje so bile zdrave. Od učenk na vadnici je zbolela tekom leta iz vsakega razreda po ena zunanja učenka na škrlatinki. Razredi so bili dobro razkuženi, učenke so se zdravile v mestni bolnici in so bolezen srečno prebile brez posledic. Dobro je vplival na zdravje in telesni razvoj gojenk tudi red v prehrani. Imele so dosti dobre in tečne hrane. Slabotnejše so dobivale tudi posebne priboljške. Kolikor je bilo mogoče, je zavod skrbel za redno menjavanje dela in razvedrila. Med posameznimi učnimi urami so bili stalni odmori, ki so jih gojenke prebile v živahnem pogovoru na prostornih hodnikih ali med igro na vrtu. VIII. Imenik učenk in klasifikacija. (Debeli tisk pomeni »odlično«, razprti »prav dobro«.) Učiteljišče. I. letnik. Cvirn Hilda, Daone, J. Tirolska. Čeč Marija, Boštanj pri Kršk. Černigoj Justina, Wien. Drolc Milena, Roč pri Kopru. Glavnik Ljudmila, Ajdovščina. Gorič Gabrijela, Vransko. Gosar Marija, Slavina pri Postojni. Jilke Elfrida, Celje. Kelenc Verona, Dol. Bistrica. Klinc Ana, Arclin pri Vojniku. Kocjan Vera, Cerknica. Kodrič Marija, Fram. Koprivc Vera, Sv. Ana na Kremb. Lomšek Ida, Cerklje ob Krki. Majer Bogdana, Podsreda. Mastnak Marija, Litija. Mihelič Marija, Otavice pri Ribnici. M i 11 e Ema, Kočevje. II. letnik. Bartol Zlata, Ljubljana. Branisel Marjeta, Cerknica pri Rakeku. Brodnik Frančiška, Velike Lašče. Ferlež Štefanija, Sv. Urban pri Ptuju. Fritz Iva, Zagorje ob Savi. Gabritsch Friderika, Brežice. Galun Terezija, Maribor. 35 učenk. Pajk Marija, Ljubljana. Pogačnik Zofija, Ljubljana. Prah Leonharda, Sv. Pavel pri Preb. Race Jožefa, Trst. Radolič Marija, Maribor. Repe Marija, Bled. Sotlar Ana, Radeče. Svetek Ana, Kamnik. Schaubach Lea, Črnomelj. Šeme Roza, Videm. Štiglic Marija, Rečica ob Savinji. Š u 1 i g o j Ida, Tolmin. Vede Olga, Trst. Vivod Zofija, Ljubljana. Vrhovec Zofija, Stara vas pri Vidmu. Železnikar Stanislava, Slovenjgradec. Žmavc Gabrijela, Ljubljana. 31 učenk. Hönigmann Berta, Stari log pri Kočevju. Jeras Božena, Hoče pri Mariboru. Kaffou Marija, Nabrežina pri Trstu. Kavčič Marija, Stanošina pri Ptuju. Košuta Helena, Trst. Langerholz Marija, Beljak (Villach), Rep. Avstr. Lestan Evalda, Milje pri Trstu. Medved Alojzija, Cirkovce pri Ptuju. Motoh Jožefa, Celje. Radej Antonija, Rajhenburg. Samsa Gabrijela, Gora pri Sodražici. Slavec Bojana, Jesenice. Špacapan Avgusta, Milan, Italija. Stubelj Elizabeta, Pulj. Šibenik Matilda, Kontovelj pri Trstu. Šušteršič Marija, Sava-Jesenice. Švigelj Ladislava, Kožljek pri Cerknici. Ternik Marija, Graz, Rep. Avstrija. Urbanek Filomena, Krče-vina-Maribor- Vobič Milena, Ptuj. Zalokar Antonija, Grad pri Bledu. Založnik Marija, Frankolovo pri Celju. Žmavc Ivanka, Ljubljana. Žnidaršič Frančiška, Vi-dem-Dobrepolje. III. letnik. Bedjanič Julijana, Obrež pri Središču. Božič Ema, Loke-Trbovlje. Cerkovnik Josipina, Pod-zaprice pri Kamniku. Drofenik Vekoslava, Št. Peter pod Sv. gorami. Ehrlich Elizabeta, Št. Ilj v Slov. gor. Grilanc Danila, Gorica v Jul. Benečiji. Holobar Justina, Griže pri Celju. Ilc Angela, Dolenje Laze pri Ribnici. Jagodič Vida, Celje. Jamnik Hildegarda, Otiški vrh pri Dravogradu. Kalan Ana, Ovsiše pri Podnartu. Kok Lucija, Šmartno v Rožni dolini. Koman Ana, Predtrg pri Radovljici. Koprivc Valerija, Eggen-berg pri Grazu. Košir Frančiš., Novo mesto. Krabonja Antonija, Mihovci pri Vel. Nedelji. Krušič Helena, Celje. Oset Zora, Vransko pri Celju. Prislan Helena, Mozirje v Savinjski dolini. 35 učenk. Raner Matilda, Opčina pri Trstu, Jul. Benečija. Repovš Friderika, Vines pri Labinu, Jul. Benečija. Ribarič Leopoldina, Trst, Julijska Benečija. < Rijavec Cirila, Šempas pri Gorici, Jul. Benečija. Schönlieb Hedviga, Rožek v Rožu, Koroško. Simončič Marija, Radeče pri Zidanem mostu. Slana Antonija, Brezovica pri Ljubljani. Šorli Elizabeta, Rupa pri Kranju. Tomažič Marija, Drvanja pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Turk Marija, Spodnja Gorca pri Braslovčah. Vales Nada, Kanal pri Gorici, Julijska Benečija. Vivod Julijana, Šiška pri Ljubljani. Vršič Terezija, Maribor. Žebot Marija, Maribor. Zigart Kristina, Orehova vas pri Mariboru. Žolger Josipina, Nova vas pri Mariboru. IV. letnik. Areh Marija, Stari trg pri Slo-venjgradcu. Bende Ana, Studenci pri Mariboru. Cuznar Albina, Sp. Šiška. Čulk Leopoldina, Dobrna pri Celju. Hojs Ivana, Mrzlo polje pri Jurkloštru. Jurše Ida, Planina pri Sevnici. Kac Ljudmila, Šmartno pri Slovenjgradcu. Kavčič Gabrijela, Jesenice na Dolenjskem. Marovt Neža, Topole pri Braslovčah. Maučič Marija, Bohinjska Bela. Modic Helena, Vrbljenje pri Igu. Nagode Elizabeta, Mirke pri Vrhniki. Novak Tatjana, Senožeče. Ocvirk Marija, Pirešica pri Žalcu. 30 učenk. Ornik Frančiška, Maribor. Počivalšek Marija, Olimlje pri Podčetrtku. Radej Cecilija, Dovško pri Savskem Brest. Sitar Marija, Jerebinjak pri Ponikvi. Stariha Zora, Solkan. Štukelj Tatjana, Sv. Lenart v Slov. gor. Susman Angela, Mirke pri Vrhniki. Šegula Marija, Sv. Lenart nad Laškim. Tofant Alix, Pulj. Turšič Ernestina, Maribor. Vegan Marija, Graz. Veljak Ana, Nabrežina. Vrhovec Kristina, Horjul pri Vrhn. Zabovnik Emilija, Toplice pri Zagorju. Zajec Jožefa, Velika Račna. Zorec Eleonora, Kobdilj pri Štanjelu. Vadnica. I. razred. 52 učenk. Androjna Zofija, Maribor. Bežek Olga, Tomaj. Bohak Danica, Maribor. Celcer Marjeta, Maribor. Čakara Zlata, Selnica. Faninger Gabriela, Maribor. Gašpur Matilda, Slivnica. Gradišnik Ema, Maribor. Hochwald Emilija, Nova vas. Holliček Höll Margareta, Maribor. Ivnik Vera, Beltinci. Jan Zdenka, Maribor. Jamnikar Marija, Fala. Jošti Marija, Fala. Kaučič Lotte, Maribor. Kepnik Frančiška, Sv. Florijan. Kolenc Gertruda, Maribor. Koprivnikar Albina, Maribor. Košar Matilda, Rošpoh. Kozinc Tatjana, Maribor. Krištof Jožefa, Krčevina. Kropej Vida, Maribor. Kunčič Vera, Maribor. Kovaf Vera, Maribor. Löschnig Ilse, Maribor. Menzi Ruta Estera, Tezno. Muraus Marija, Maribor. Niefergall Majda, Maribor. Novak Neva, Maribor. Ortan Sonja, Maribor. O s i m Olga, Maribor. Ostanek Mirica, Maribor. Pavešič Ana, Kamnica. Pavliča Marija, Tišina. Paradiš Frančiška, Maribor. Prescheren Rutilda, Košaki. Pšunder Marija, Studenci. Rapoc Radislava, Maribor. Ritter Marija, Oselj. Rode Alenka, Maribor. Rože Sonja, Maribor. Schaubach Krista, Maribor. Sinic Eleonora, Maribor. Slabe Marija, Krčevina. Sobotkiewicz Olga, Maribor. II. razred. Bizjak Leopoldina, Škofja Loka. Borovič Jerica, Maribor. Bregant Pavla, Maribor. Bukovec Berta, Nova vas pri Mariboru. Cingerle Alojzija, Gornja Radgona. Dular Ljudmila, Maribor. Fantur Adela, Karlovac. Fluher Zora, Maribor. Godnik Tatjana, Maribor. Hojnik Leopoldina, Sv. Ožbalt ob Dravi. Jurše Natalija, Nova vas pri Marib. Kacjan Berta, Slivnica pri Mariboru. Kager Karolina, Zagreb. Klep Elizabeta, Ptuj. Kocjan Silva, Maribor. Kolar Sonja, Gradec (Graz). Kolnik Marija, Studenci pri Marib. Korenčan Marinka, Maribor. Kos Erika, Maribor. Kos Vida, Celje. Krajšek Amalija, Maribor. Kramar Zdenka, Novo mesto. Kranjc Marija, Maribor. Kumše Frančiška, Maribor. Kurent Ivica, Maribor. Kurja Marija, Maribor. Kutin Tatjana, Maribor. Lavrenčič Alojzija, Vodice. Lavrenčič Sonja, Trst. III. razred. Babič Draga, Maribor. Barle Lilijana, Maribor. Božič Marta, Ljubljana. Bervar Berta, Maribor. Standekar Alojzija, Marija Snežna. Sternad Jožefa, Maribor. Strehar Nada, Maribor. Vidovič Ana, Maribor. Visočnik Karolina, Meljski hrib. Weiler Gusti, Maribor. Zemljič Ana, Žepovci. 59 učenk. Lončarič Herta, Maribor. Lorenčič Olga, Kamnica. Macarol Albina, Selnica ob Dravi. Macun Romana, Sv. Marjeta na Dravskem polju. Matelič Ljuboslava, Tolmin. Oset Vida, Maribor. Petelin Ljuboslava, Gradec (Graz). Podgoršek Viktorija, Maribor. Poljanec Marija, Ljubljana. Potočnik Frančiška, Maribor. Priol Cvetana, Maribor. Prossnig Draga, Maribor. Ribarič Desanka, Maribor. Robnik Ana, Maribor. Rudolf Tatjana, Oplotnica. Sedmak Vida, Maribor. Slokan Valerija, Studenci pri Mar. Soklič Ifigenija, Maribor. Škerl Dušica, Maribor. Škof Ana, Maribor. Špindler Angela, Maribor. Scherak Leopoldina, Maribor. Toman Jelislava, Maribor. Trpin Veronika, Ljubljana. Urankar Terezija, Maribor. Vehovar Veronika, Maribor. Zagorski Sava, Maribor. Zorzut Danica, Maribor. Žebot Dorica, Maribor. Žekar Vladimira, Maribor. 55 učenk. Cekič Zora, Maribor. Cimerman Draga, Maribor. Duhek Matilda, Maribor. Fliss Ljudmila, Maribor. Gogala Zlata, Št. Vid. Gorečan Jožefa, Maribor. Gorkič Milena, Vertojba. Grbec Marija, Pobrežje. Hergouth Erika, Maribor. Hudžar Albina, Maribor. Ilovar Marija, Ljubljana. Jan Silva, Maribor. Jarh Zora, Maribor. Jurše Ida, Maribor. Kajnih Vera, Maribor. Kaučič Edita, Maribor. Kikelj Cvetana, Jesenice. Kovačec Vlasta, Praga. Klaneček Ana, Maribor. Kranner Ana, Maribor. Kranjc Marija, Maribor. Kumbatovič Jelica, Maribor. Lašič Štefanija, Krčevina. Lorber Marija, Krčevina. Lavrenčič Neva, Vodice. Marinc Frančiška, Selnica. Mihorko Vida, Maribor. Maškon Martina, Kamnica. Narath Alojzija, Pobrežje. Paj Viktorija, Maribor. Pavlin Stanislava, Vel. Poljane. Perne Marjeta, Ljubljana. Pihlar Ljudmila, Ljubljana. Podkubošek Aleksandra, Krčevina. Praznik Leopolda, Prevalje. Rajar Majda, Maribor. Rakovec Pavla, Ljubljana. Rehar Danica, Celje. Schafhalter Marija, Studenci. Slamberger Rozina, Slivnica. Senekovič Marija, Maribor. Stojnšek Marjeta, Maribor. Straus Silva, Pobrežje. Spatzek Margareta, Maribor. Svenšek Adela, Marenberg. Tratnik Stanislava, Maribor. Trojak Frida, D. Lendava. Valjak Tatjana, Maribor. Vodišek Olga, Maribor. Vodopivec Dušica, Maribor. Žorž Marija, Maribor. IV. razred. Alt Ana, Maribor. Belina Kristina, Gruškovje. Beranič Marjeta, Krčevina. Benet Stanislava, Kranjska gora. Bizjak Vida, Maribor. Böhm Elfrida, Maribor. Braunstein Edita, Hainspach. Breščak Ksenija, Maribor. Cingerle Ljudmila, Sp. Gris. Elsner Ingeborg, D. M. v Puščavi. Farič Hedvika, Maribor. Fischer Nada, Sarajevo. Gajšek Frančiška, Maribor. Hladnik Marija, Maribor. Horvat Erna, Maribor. Jelen Draga, Maribor. Jerše Ana, Ljubljana. Kaffou Ana, Franzensfeste. Kaučič Erika, Maribor. 54 učenk. Kitak Danica, Maribor. Kotnik Sonja, Ljubljana. Kovačič Nada, Maribor. Kühar Pavla, Maribor. Läufer Karolina, Maribor. Majhenič Frida, Studenci. Markovič Sonja, Maribor. Miki Matilda, Maribor. Mlakar Jožica, Škocijan. Močivnik Vera, Tezno. Novaček Danica, Laze. Pavlin Milena, Vel. Poljane. Petan Marija, Rajhenburg. Pišec Danica, Ptuj. Podkrižnik Gabriela, Tezno. Raner Marija, Slivnica. Ribarič Vlasta, Maribor. Romih Giorgina, Trst. Ružič Ana, Škofja Loka. Sikošek Vlasta, Brežice. Skvarča Sonja, Maribor. Skušek Silva, Ljubljana. Stepišnik Cita, Ribnica na P. Sternad Rozalija, Maribor. Šelek Vlasta, Krčevina. Škof Jožefa, Maribor. Škerlec Danica, G. Radgona. Tičar Darinka, Vir-Dob. V.razred. Babošek Marija, Maribor. Bartol Zora, Ljubljana. Borucky Hermina, Maribor. Brečko Miroslava, Maribor. Cetin Karolina, Maribor. Čeh Ivana, Sv. Barbara. Fideršek Marija, Stoprce. Gergič Doroteja, Slovenska Bistrica. Gogala Smlijana, Št. Vid nad Ljubljano. Godec Olga, Maribor. Gregorc Bogomira, Tržič. Halleker Ivana, Maribor. Jurgec Marija, Št. Ilj v Slov. gor. Karničnik Milislava, Nova cerkev. Klepej Karolina, Brodnice. Kotnik Angela, Hamborn (Republ. Nemčija). Krajnc Gizela, Sv. Jurij v Slov. gor. Krajnc Ana, Sv. Lenart. Langerholz Ljudmila, Beljak. Lepe j Ivana, Maribor. Ussar Doroteja, Maribor. Wicsthaler Vera. Maribor. Zalokar Sonja, Ilir. Bistrica Knez Hilda, Maribor. Vrtnik Ljudmila, Rogeznica. Comelli Sotte, Maribor. Jeglič Irma, Ptuj 40 učenk. Lepej Marija, Maribor. Linzner Beata, Ruma. Lobnik Cita, Radvanje. Makuc Vlasta, Maribor. Orešič Marija, Maribor. Polzi Marija, Trst. Princi Marija, Gorica. Puh Ana, Maribor. Rože Frančiška, St. Johann ob Hohenburgu. Sdovc Irena, Maribor. Sekula Martina, Maribor. Slaček Marija, Št. Janž na Dravskem polju. Schrock Matilda, Maribor. Schweiger Lidija, Podgorica. Urankar Filomena, Maribor. Vaupotič Ljubica, Graz. Vizovišek Gabrijela, Kapfenberg. Weixl Elfrida, Maribor. Zagorski Nada, Jesenice. Živko Draga, Maribor. IX. Statistika učenk. Za šolsko leto 1929./30. Učiteljišče Vadnica Vrtec I. II. III. IV. «Ö* I. II. III. IV. V. "e? A B Skupaj OD = -K GO m. ž. m ž. m. ž. 1. Štev. učenk: V začetku š. 1. vpis. 35 33 35 31 134 57 60 54 53 41 265 24 31 14 11 38 42 Med letom vpisanih — — — — — 1 1 4 4 1 11 — 3 1 2 1 5 Skupaj vpisanih 35 33 35 31 134 58 61 58 57 42 276 24 5 34 8 15 2 13 8 39 47 6 Od teh: a) novink .... 35 33 35 30 133 58 60 57 55 40 270 24 34 15 13 39 47 b) ponavljalk . . — — — 1 1 — 1 1 2 2 6 — — — — — — So zapustile šolo : a) radi bolezni . . _ 1 _ 1 5 5 1 1 1 1 b) so se preselile . 2 — 3 2 7 c) iz drugih vzrok. — 1 — 1 2 — — 3 — — 3 — — — — — č) umrle — — — — — 1 — — — — 1 — 1 — — — 1 Vsega zapustile šolo — 2 — 1 3 6 2 3 3 2 16 1 2 - — 1 2 Koncem š. 1. 1929/30 jih je bilo .... 35 31 35 30 131 52 59 55 54 40 260 23 5 32 5 15 2 13 8 38 8 45 3 2. Učenke po poklicu rodit.: Profesorji in učitelji 4 3 2 ■ 2 11 1 5 2 2 2 12 Ostali drž. uradniki 12 10 12 10 44 5 9 9 9 — 32 1 2 ■— — 1 2 Zdravniki in lekarn. — — — - — 1 2 — — 1 4 — — — — — — Odvetniki, intelekt. 1 1 — l1 3 — — 1 — 1 2 — — 1 1 1 1 Obč. in zas. uradniki 5 1 3 2 11 4 9 11 4 4 32 6 3 1 3 7 6 Trgovci 3 4 4 3 14 6 5 4 7 4 26 3 6 2 1 5 7 Gostiln, in kavarn. . 2 1 2 -j 5 4 3 2 3 1 13 — 3 — — — 3 Državni uslužbenci. — — — 2 2 13 16 17 20 18 84 3 7 5 3 8 10 Kmetje 4 9 12 10 35 1 1 2 1 — 5 — 1 — — — 1 Rokodelci 4 2 — 6 16 7 7 7 7 44 7 6 — 4 7 10 Sluge 1 1 2 1 1 2 1 3 2 Ostali — — — 1 2 — — 1 4 2 3 4 — 6 3 Skupaj . . 35 31 35 30 131 52 59 55 54 40 260 23 | 32 55 15 2 13 8 38 | 45 83 3. P o s t ano v. ro d.: Iz Maribora .... 9 7 6 5 27 43 51 45 44 30 213 22 30 9 12 31 42 „ marib. sreza. . . 1 2 4 3 10 8 8 8 10 9 43 1 2 — — 1 2 „ drugih krajev dravske banovine 24 21 25 22 92 1 2 _ 3 _ J 5 1 5 1 „ ost. delov Jugosl. 1 — — — 1 — — — — 1 1 — - — — — — „ drugih držav . . — 1 1 1 1 Skupaj. . . 35 31 35 30 131 52 59 55 54 40 260 23 5 32 5 15 2 13 8 38 8 45 3 Učiteljišče Vadnica Vrtec I. II. III. IV. Skupaj I. II. III. IV V. '51 A. I ß J Skupaj 3 J* 75 m. ž. m. ž. m. ž. 4. Po starosti: Roj. 1926 4 leta . . 1 2 7 7 8 9 „ 1925 5 let . . — 8 11 4 3 12 14 „ 1924 6 „ . . 11 16 4 3 15 19 „ 1923 7 „ . . — — — — — 49 — — — — 49 3 3 — — 3 3 „ 1923 8 „ . . — — — — — — 53 1 — — 54 — — — — — — „ 1921 9 „ . . — — — — — 2 5 34 3 — 44 „ 1920 10 „ . . 1 1 19 35 4 60 „ 1919 11 „ . . 1 13 26 40 „ 1918 12 „ . . 3 8 11 — - — — — — „ 1917 13 „ . . — — — — — — — — — 1 1 — — — — — — „ 1916 14 „ . . 1 1 „ 1915 15 „ . . 12 — — — 12 — — — — — — — — — — — — „ 1914 16 „ . . 15 6 — — 21 — — — — — — — — — - — — „ 1913 17 „ . . 5 18 3 — 26 — „ 1912 18 „ . . 3 2 16 3 24 „ 1911 19 „ . . — 2 14 11 27 „ 1910 20 „ . . — 2 1 10 13 „ 1909 in prej. . — 1 — 3 4 nad 20 let . . — — 1 3 4 — — — — — — — — — — — — 23 32 15 13 38 45 Skupaj. . . 35 31 35 30 131 52 59 55 54 40 260 55 28 83 5. Po narodnosti: Slovenke 34 31 35 30 130 49 56 47 46 35 233 20 28 11 11 31 39 Srbkinje in Hrvatice — — — — — — 1 — 1 — 2 — — — 2 — 2 Ostale Slovanke . . 1 1 2 Nemke 1 — — — 1 2 2 7 7 5 23 3 4 4 7 4 23 32 15 13 38 45 Skupaj. . . 35 31 35 30 1131 52 59 55 54 40 260 55 28 83 6. Po državljan.: Jugoslovanke . . . 35 31 34 30 130 51 58 55 53 39 1256 22 30 15 13 37 43 Druge — — 1 — 1 1 1 — 1 1 4 1 2 — — 1 2 23 32 15 13 38 45 Skupaj. . . 35 31 35 30 131 52 59 55 54 40 260 55 28 83 7. Po veri: Rim.-kat 35 31 35 30 131 51 59 55 54 40 259 23 31 13 11 36 42 Pravoslavne .... — — — — — — — — — — — — 1 — 2 — 3 Protestantinje . . . 1 1 Židinje — — — — 1 — — — — — — — — — 2 — 2 — 23 32 15 13 j 38 45 Skupaj. . . 35 31 35 30 131 52 59 55 54 40 260 55 28 83 8. Po roj. kraju: Iz dravske banovine 27 23 27 24 101 51 53 53 51 32 240 21 30 12 13 33 43 „ ostale Jugoslavije — — — — — 2 — 1 — 3 1 1 2 — 3 1 „ Avstrije 1 2 2 1 6 — 2 — — 4 6 1 - 1 — 2 — „ Italije 7 6 6 5 24 1 2 1 — 3 7 — 1 — — — 1 „ drugih držav . . — — — — — — - 1 2 1 4 — — - — — — 23 32 15 13 38 45 Skupaj. . . 35 31 35 30 J131 52 59 55 54 40 260 55 28 83 Učiteljišče Vadnica Vrtec 1. II III. IV. Skupaj 1. II. III. IV. V. Skupaj A B Skupaj m. ž. m. ž. m. ž. 9. Po uspehu: odličnih 1 2 3 4 10 37 25 24 11 11 108 — — — prav dobrih .... 22 24 29 24 99 13 15 17 21 23 89 —' '— — dobrih 3 5 — 2 10 15 10 18 6 49 —' - — — '— razred so dovršile . 26 31 32 30 119 50 55 51 50 40 246 — ' — — — — imajo ponavlj izpit 9 3 - 12 - — — — - - ponavljajo razred . — ■ — — — 1 4 4 4 13 —. — neredovanih .... — — — 1 — — — — 1 — — — — — Skupaj. . . 35 31 35 30 131 52 59 55 54 40 260 — . — — -■ — 10. Po vedenju: odlično 35 31 35 30 131 52 59 55 54 40 260 — — — prav dobro .... neprimerno .... — ! — — — — — — - — — — — Skupaj. . . 35 31 35 30 131 52 59 55 54 40 260 — . — - ■ — — 11. Uspeh zre- lostnih izpitov v š. 1 e t u 1928 29: Izpit je polagalo . . 25 25 — - — - - - — — Zrelih z odliko . . — — 9 9 — — - — - — — — — — prav dobro .... 14 14 — — Ponavljalni izpit . . — ' — 2 2 — — — — — — — — - Prestala ga je . . . — — 1 1 —. — — — — — Prestala ga ni . — — 1 1 — - — — — — — Naznanilo za začetek šolskega leta 1930./31. Vpisovanje učenk za vadnico bo dne 1. septembra od 8. do 12. ure, onih za I. letnik učiteljišča pa dne 11. septembra. Pri vpisu na učiteljišče mora vsaka učenka predložiti: 1. krstni list, 2. izpričevalo o završnem izpitu meščanske šole ali pa o nižjem tečajnem izpitu. Učenka, ki hoče vstopiti v I. letnik učiteljišča, ne sme do 31. decembra tekočega leta doseči 17. leta starosti. Uspeh mora biti po zadnjem izpričevalu odličen ali vsaj prav dober. Dne 12. in 13. septembra bodo sprejemni izpiti. Vsaka učenka bode tudi pred sprejemom na zavodu preiskana po šolskem zdravniku. Dosedanje interne učenke naj se vrnejo dne 13. septembra. 10. septembra od 8. ure dalje bodo ponavljalni izpiti. Podrobnejša naznanila bodo na šolski razglasni tabli.