t |'0(9vU Leto SIL, štev. 151 Ljubljana, sobota 4." ]tdX]a 1931 Cena 2 Din Upravngcvo; Ljubljana, Knafijeva . aliea 5. — Tedefoo i*. 3122, 3123, * 3124. 3125. 3126. [aseratni oddelek; Ljubljana, Selen« burgova oL 3. — TeL 3492 Id 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13. — Telefon »t 2455. Podružnica Cel}©: Kocenova ulica 5t 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: bjvfo* . I Jana it 11542, Praha čislo 78.180. Wten gt 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Ehn, sa inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: is Knafijeva obča 5. Telefon 6L 3122 3123 3124 3125 k) 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul & Telef. št 19a Rokopisi se ne vračajo. — Oglasa po tanfu. Nova bolgarska politika Ministrski predsednik Malinov o smernicah novega režima in o potrebi zboljšanja odnošajev do sosednih držav SoBIa. 3- hrWa 'd. Ministrski predsednik Malinov ie soreiel včeraj zastoonike inozemskega tiska, ki iim je izjavil: Vlada boče zagotoviti mir in notranji red-Nadalje stremi oo sanaciji financ, no omi-Iieniu gospodarske krize in končno oo vzoostavitvS dobrih odnošajev ter prijateljskih zvez s sosednimi državami in velesilami Moram poudariti, da je naš položaj zelo težaven. Kljub temu sem optimističen. Prepričan sem. da bomo obvladali vse težkoče. Treba nam je samo potrebne-ea časa. Nadaljnji še važnejši pogoj je vzdrževanje notranjega miru in reda. Dolžnosti. ki nas čakajo, so težke, zlasti spričo skrajno težavnega finančnega položaja države. Razen tega moramo skrbeti, da izvedemo reforme, ki se od nas pričakujejo. To pa brez pomoči ne bo mogoče. To pomoč potrebujemo, kjer jo moremo najti. Pri tem seveda ne moremo misliti na nove davke m tudi nočemo najeti nobenega novega posojila. Prav tako malo sem pristaš politike štedenia. gotovo pa je. da bomo storili vse. čeprav so bili državni izdatki zrnanišani na minimum in so plače državnih uradnikov zelo slabe- Predvsem se mo- rajo zmanjšat) obveznosti ki obremenjujejo našo državo. Zavedamo se. da je Bolgarija samo majhen košček sveta, toda mi hudo trpimo na posledicah najmlajše preteklosti in smo se mnogo naučili Odnošaji s sosedi niso taki, kakor bi bili zaželjeul hi se morajo zboli-šati. Med Bolgariio in njenimi sosedi obstoja vrsta nerešenih vprašani, ki se moraio rešiti. Rešitve teh vprašani nočem odlagati, ker bi bila oo moiem mnenju slabša rešitev boljša kakor oa nobena. Razen tega potrebujemo prijateljstvo in podporo velesil. Svojo suverenost in integriteto hočemo varovati. velesile oa nas morajo v svojem lastnem interesu smatrati kot državo srede balkanskega polotoka ter želeti močno in zdravo Bolgarijo Razen tega soada to med one točke evropske politike, ki ss sedaj propagira v Parizu in Ženevi. Vlada se čuti močno ker uživa zaupanje naroda in vladarja, vendar pa ne sr/fe oo-zabiti. da je prišla pod zelo neugodnimi pogoji do oblasti in da more zato le težko izvesti reforme, ki se pričakujejo od nje. Toda mi smo optimisti v tem smislu, da upamo doseči svoj cilj. ker imamo pogum izvesti obljubljene reforme. Poraz madžarske vlade pri tajnih volitvah Pri parlamentarnih volitvah v Budimpešti in okolici, kjer so bile volitve težke, je dobila opozicija večino Budimpešta, & Julija. 8. Skrutinij budira-r^tanskih volitev je bil danes zaključen po tridnevnem trajanju. Izmed devetih mandatov v prvem volilnem okraju odpadajo 3 na soeijalne demokrate, 2 na Vazso-rijevo stranko in po 1 mandat na enotno stranko, liberalno - demokratsko opozicijo, krščansko - socijalno gospodarsko stranko in krščansko opozicijo (Friedrich). Izmod 10 mandatov v tretjem volilnem okraju odpadejo po 3 mandati na krščansko. - socijalno gospodarsko stranko in na socijalne demokrate ter po dva mandata na liberalno demokratsko opozicijo in enotno stranko. Izmed 30 mandatov v budimpeštanskih volilnih okrajih in okoliškem volilnem okra- ju odpade na enotno (Bethleoovo stranko) 6, vladi naklonjeno krščansko - socijalno gospodarsko stranko 7, liberalno - demokratsko opozicijo 4, demokratsko Vaz^fni-jevo stranko 2, krščansko opozicijo 2 m so-cijalne demokrate 9 mandatov. Med izvoljenimi sta socijalno - demokratska voditelja Weltner in Buchinger, ki sta živela več let kot emigranta na Dunaju. Budimpešta, 3. julija s. V volilnem okraju Budimpešta-okolica je bilo danes zaključeno štetje glasov. Enotna stranka je dobila 1, krščanska gospodarska 1, demokratska 1 in socialno demokratska stranka 2 mandata. Pretep v angleškem parlamentu Izključeni levičarski poslanec ni hotel zapustiti zbornice —- Njegovi tovariši so napadli parlamentarno stražo in se spoprijeli tudi z drugimi poslanci kinjena nato za S5 minut in Mae Govero je bil izključen od sej za celo zaselanje. London, t. Juttja. d. Na staočni seji ijfrvodnje zbornice je škotski neodvisni delavski poslanec Mac Govern burno protestiral proti odgovoru na neko svojo mt°r-•p^lacijo, zaradi česar ga je predsednik pozval, naj zopet zavzame svoje mesto, česar pa Mac Govern ni hotel storiti Tudi rpedsednikovemn pozivu k redu se ni odzval, nakar je ML na predlog ministrskega predsednika Macdonalda izključen s seje. Ker ee je Mac Govern branil zapustiti dvorano, je naročil predsednik podoficirju parlamentarne straže, naj ga odvede iz zbornice. Po ponovnem brezuspešnem pozivu, naj odide prostovoljno, ga je parlamentarna straža hotela odstraniti s silo. Pri tem se je razvil pretep, v katerem so mnogi odposlanci skrajne levice, med njimi tudi Masrton, pričeli biti po stražnikih s pestmi. Spopadli so se tudi poslanci med seboj, končno pa so Mac Govern a vendarle spravili te dvorane. Seja je bila pre- Nov rudarski zakon London, 3. julija s. Pred zaključkom včerajšnje seje v spodnji zbornici je ministrski predsednik Macdonald v poznih ve-ečrnih urah napovedal, da bo danes formalno predložen zakonski osnutek o premogovnikih in rešen v ponedeljek. Ta korak vlade je bil potreben, ker so s« pogajanja med lastniki rudnikov 5n radarji končala brez uspeha Zakon določa po zatrdilu »Daily Herald a« nad a'je eedemlnpolnrni delavnik za dobo 12 mesecev ozir. do ratifikacije ženevske konvencije o premogovnikih kakor tudi ohranitev dosedanjih mezd. London, 8. jnllja. s Konferenca rudarskih delegatov se je s 346 protii. 186 glasovom soreiela sklen, s katerim odobrava predloge, ki jih vsebuje napovedani vladni osnutek zakona o pfremogovnikih. Kritičen položaj na španskem Stavke se vedno bolj širijo — Uvedba osemurnega delavnika — Grožnje katalonskih seperatistov Madrid. 3. Mite ŽL Položaj v Španiji se poostruje. Iz vseh delov države poročajo o razširjenju stavkarsskega gibanja. V Valen-c ■ i i traja še vedno stavka tramvajskih uslužbencev, pa tudi železničarsko osobie v tamošnji pokrajini zahteva zvišanje plač. V Malaei so se pridružili stavkuiočemu dela stvu tudi črkostavci. V Casteju v Arago-niii je bila proglašena splošna stavka. V Gijonu so prenehali delati pristaniški delavci. oa tudi v Sevilli traja stavka še vedno dalje. Finančne težkoče kljub posofffu Jtf ra te Šnaniji dovolila Francija, niso odstranjene. Več bank ie zaprosilo vlado za pomoč in na borzi pričakujejo skorajšnji polom nekaterih denarnih zavodov, ker finančni minister ne more pomagati vsem bankam, ki prihajajo v ooštev. Francoski mornariški krediti Pariz, 3. mfija. g. Senat je danes razpravljal o mornariških kreditih. Mornariški minister Demon d je izjavil, da je za Francijo potrebno, da gradi novo oklopno križarko od 23.000 ton kot odgovor na novo nemško oklopno križarko »Deutschland«. Obrazložil je tehnične vzroke zaradi katerih je potrebno graditi baš križarko s 23.000 tonami. Naslednja vpoštev prihajajoča tonaža po 35.000 ton bi bfla predraga. Ko je senator Juvenel izjavil svojo bojazen. da bi se s tem pričelo novo oboroževanje na moriu, je izjavil mornariški minister, da se bo Francija odrekla novi križarki, ako se Nemčija odreče svoji križarki. Nato so biH mornariški krediti z 269 Madrid. 3. julija d. Španska vlada ie podpisala odlok, s katerim se uvaja za vso Špa nijo 8 urni delavnik v soglasju z washing-tonskim dogovorom. Barcelona. 3. julija AA. Tu ostro napadajo novo špansko ustavo, ki bo predložena v kratkem ustanodajni skupščini. Zn*™ katalonski list »La Publicidad« označuie osnutek nove španske ustave za obžalovanja vreden povratek k unitarističnim načelom, ki jih je vsilila monarhija katalonskemu prebivalstvu. Dobro poučeni krogi menijo, da bodo katalonski poslanci zapustili ustavodajno skupščino, ako bo odklonila katalonsko avtonomiio Pariz, 3. julija AA. Havas poroča iz Madrida, da so snoči po zborovanju sindikalistov zažgaH kapucinski samostan. V samostanu v času požara ni bilo nikogar. moti 35 glasovom spreteff. Predlog senatorja Lemerya, ki poziva vlado, naj prične z graditvijo nove križarke že jeseni, »e b9 sprejet s HS5 proti 131 glasovom. Utrjevanje francoske vzhodne meje Pariz, 3. julija. s. Senat je z 277 proti 24 glasovom odobril nadaljnje kredite za utrjevanje vzhodne meje. Vojni minister Maginot j« izjavil, da je zahtevani znesek 2327 milijonov firadkov neobhodno potreben, če se hočejo do konca 1. 1934. dovršiti vse utrdbe na meji Razen utrdbenim dedom bo . Francija posvetila prav posebno pozornost tudi obrambi proti zračnim napadom. Senart bo z dovolitvijo teh kreditov samo potrdil voljo Francije do miru. Govornikova izvajanja je sprejel senat z glasnim odobravanjem. ODLOČILNA NOČ V PARIZU Sinoči ob 10. so se sestali ameriški in francoski državniki k odločil« nenm posvetovanja — Optimistično presojanje v vseh državah Pariz, 3. julija, č. Z največjo napetostjo pričakuje ne samo ves Pariz, marveč vsa mednarodna javnost rezulta/ta konference, ki se bo sestala nocoj ob pol 10. v francoskem zunanjem ministrstvu in katere se bodo udeležili Melon, Briand, Lavail in Flandin. Na tej konferenci ima priti do definitivne odločitve glede Hoovrovega predloga. V Pariizu so zdo optimistično razpoloženi in računajo, da bo najkasneje jutri zadeva Hoovrovega predloga končno* veljavno rešena. Vsi današnji listi pišejo zelo optimistično im naglasa jo, da je na podlagi včerajšnje spomenice ameriške vlade uspelo najti novo podlago za rešitev spornih vprašanj. Posebno važnosrt: pripisujejo listi včerajšnji konferenci med Mellonom in Flandinom, na kateri sta v prvi vrsti razpravljala o glavnem spornem vprašanju, t. j. o garancijskem fondu, v katerega bi moraila Francija v primeru moratorija po Youngovem načrtu vplačati pol milijarde mark. Pariška izdaja »Ghicaigo Tribune* poroča o doseženem sporazumu naslednje podrobnosti; Pogajanja v Parizu bi pe Se včeraj defitu-tivno razbila, ako bi se razpravljalo samo na podlagi spomenice ameriške vlale. V zadnjem trenutku pa je postavila Francija nove, doslej še ne objavljene predloge in na tej osnovi je bil naposled dosežen načelni sporazum, ki ga morata sedaj odobriti še ameriška in francoska vlada. Ameriški finančni minister Mellon Je takoj po konferenci z ministrom Flandinom telefonično govoril s Hoovrom m trn sporočil nove francoske predloge Zaradi tega je bila tudi odgodena za snoči napovedana odločilna konferenca do nocoj, da bi mogel Mellon dobiti iz Washingtona nova navodila. Wa«hlngton, 3. Julija. č. Predsednik Ho-over je imel snoči dolgo konferenco s državnim pod tajni kom Castlom in z guvernerjem ameriške državne banke (Federal Reserve Board). Po tem sestanku ee je razširila vest, da je v vseh spornih vprašanjih s Francijo že dosegel sporazum. Na sestanku je bilo med drugim dogovorjeno, da bo dala Federal Reserve Board vzhodnim evropskim državam posojilo v višini, kolikor bi izgubile na anuitetah nemških reparacij zaradi moratorija, najmanj pa znesek, ki ga je zahtevala Francija za posojilo tem državam od vplačanih brezpogojnih anuitet, čeprav sporazum še ni de-finitivno odobren, smatrajo v washington-skih krogih, da so pogajanja v Parizu že z uspehom zaključena. Washington, 3. julija g. Po ponovnih telef oničnih razgovorih z zakladnim kance-larjem Mellonom je danes predsedn*t Hoo-ver predsedoval seji vlade. Po zaključni seji je podal državni pod tajni* Castle izjavo, da je še pred polnočjo (po ameriškem času) pričakovati sporazuma s Francijo. Manifestacije borbe proti alkoholizmu Pričetek vsedržavnega treznostnega kongresa v Beogradu - Med 2000 delegati jih je tudi 120 iz Slovenije Beograd, 3. julija, p. Danes se je začel kongres treznostne mladine in jugosloven-ske treznostne zveze v Beogradu. Kongresa se udeležuje nad 2 tisoč delegatov iz vse države. Iz dravske banovine je prispelo nad 120 delegatov pod vodstvom prof. Lojzeta Pavliča iz Celja Med drugimi so prispeli na kongres tudi duhovni svetnik Kalan, profesorji Bitervp, Kordina in To-minškova, upravnik mariborske kaznilnice Niko Vrabl, več učiteljev, zlasti številno pa je zastopana treznostna mladina te Celja. Slovenci so bili v Beogradu prav svečano sprejeti Nastanjeni so v akademskem domu. Današnji dan so večinoma izkoristili za ogled Beograda, zvečer pa je bila v dvorani akademskega doma slovesna otvoritvena svečanost, katere so se udeležili najuglednejši zastopniki oblastev in raznih ustanov. Jutri bo posebna deputacija odšla na Oplenac in tam položila venec na grob Neznanega junak* in na beograjskem pokopališču na grob .prvega predsednika treznostne zveze dr. Daniča. Jutri ob 8. se bo vršila v dvorani beograjske univerze glavna skupščina treznostne mladine pod predsedstvom inšpektorja prosvetnega ministrstva Fant® Aran-djeloviča. Na dnevnem redu ao važne organizacijske zadeve, zlasti glede organizacije srednješolske in visokošolske mladine. Popoldne bo imel skupščino trezno« tni sa-vez pod predsedstvom univerzitetnega profesorja dr. Draga Maška iz Zagreba. V nedeljo se bodo vršila v dvorani beograjske univerze razna predavanja. Govorili bodo med drugimi dr. štampar, Edo Markovič in dr. Blko Jelič. Po končanem predavanju se bo vršila povorka vseh udeležencev po Beogradu. V nedeljo popoldne bo telet v Sme-derevo, v ponedeljek pa posetijo udeleženci kongresa Djafcovo. Poset naših gospodarskih krogov v Franciji Posetili bodo francosko kolonialno razstavo In stopiH pri tef prffiki ▼ stike s francoskimi gospodarskim! krogi šega gospodarstva in vse države se odele« že potovanja tudi pomočnik ministra za promet inž. Senjanovič, zastopnik mini« stra za kmetijstvo inšpektor Viktor Nej« Beograd, 3. julija,- p. V nedeljo 5. t. m. odpotuje v Francijo večja skupina zaatop« nikov naših gospodarskih organizacij, ki si bodo ogledali budi mednarodno koloni« jalno razstavo v Parizu ter oficijelno po» setili zastopnike francoskega gospodarstva. To potovanje organizira zavod za pospeše* vanje zunanje trgovine v svrho ustvaritve tesnejših zvez med našo državo in Franci* jo. Razen velikega števila zastopnikov na« čanin, zastopniki oddelka za pospeševanje zunanje trgovine ter več beograjskih no« vinarjev. Naši gospodarstveniki bodo osta« li v Parizu 10 dni ter bodo sprejeti tudi od francoskega ministra za trgovino Ro» landa. Izgredi v Nemčiji M2nchen, 3. juilija, g. V noči od včeraj na danes je morala monakovska policija večkrat posredovati pred narodno^sociali« stičnim domom. Aretirane so bile štiri ose« be. Ker so se številni narodni socialisti v teku noči ponovno zbiral j pred svojim do« mom, je morala policija večkrat posredo« vati in končno zapreti ceste, ki vodijo do tja. Promet je bil otvorjen šele proti jutru. Berlin, 3. julija, g. V več krajih po drža« vi je prišlo v noči od včeraj na danes do težjih spopadov. V Bergfeldu pri Berlinu so se sprli narodni socialisti med seboj in ee končno stepli do krvi. Nekega pristaša so tako obdelali, da ga je bilo treba od« peljati v bolnico. Najbrže bo oslepel. V Lipskem je prišlo do spopada med komu« nisti in narodnimi socialisti, med katerimi so nasprotniki enega ustrelili v trebuh. V Vratislavi je prišlo do izgredov dopol« dne. Brezposelni so vdirali v trgovine z ži» vili in jih i-zropali, če jim lastniki niso ho« teli dati živil brca denarja Beg iz Rusije BukareSta, 3. juflfja. g. Listi poročajo z besarabske meje, da puščajo romunske obmejne straže v zadraj ih dnevih številne rosike politične begunce v Rumunijo. Ljudje beže iz Ukrajine pred boljševiskim terorjem. V zadnjem času zasleduje GPU vse Ukrajince, ki so naveza,K stike z ro-skim prdbrvafflstfvoim v BesaralHtii. GPU smatra te simpatije za zaroto, ki naj bi povzročila vstajo v zaipadnem delu Ukrajine in ga po možnosti priključila Rumu-niji. KomtmfsOčna propaganda po radiju KSTn, 8. JoflJa. AA. V sredo oto "H. zvečer Je zapadno-nemški radio oddajal plesno glasbo. Iznenada pa je na istem valu začel govoriti komunistični propagator, tako da je motil oddajo postaje. Sodijo, da gre za namerno sabotažo. Stavkarski pokret na Poljskem Varšava, 3. julija, s. Ker pogajanja poljskih uradniških organizacij z ministrskim predsednikom za preklic nameravanega znižanja prejemkov niso imela uspeha, se sedaj na velikih zborovanjih uradmištvs razpravlja o stavki Poštni uradniki so že izvolili stavkovni odbor, ki natj bi najprej dobil zveze z železničarji ter z njimi vred proglasil splošno stavko. V Gornji Sleziji in drugih delih republike se že pripravlja militariizacija železničarjev za primer, če bi izbruhnila splošna stavka. Bremenska katedrala pogorela Bremen, 3. julija, č. Danes ob 3. popoldne je iz dcs'ej še neznanega vzroka nenadoma izbruhnil ogenj v stolpu katedrale generalidad«, ki je skrbel za mir in red ter vršil upravne posle po navodilih vlade Alcale Zamore. Stotnik Macia, ki mu je dane« preko 70 let in ki je vse svoje življenje posvetil ideji katalonske samostojnosti, se je moral vdati — vsaj začasno — zahtevam madridske vlade, ni pa dvoma, da bo v konstituanti napel vse sile, da pripomore svojij življenjski nalogi do zmage. Ozemlje narodiča Baskov, nad katerim si učenjaki še vedno belijo glave, ne vedoč, da-li bi ga prišteli k Ibero-Keltom ali h kakšnemu še starejšemu praplemenu, se razprostira preko štirih pokrajin v severovzhodnem koncu Španije. Baski so strnjeno naseljeni v Alavi, Viscaji, Guipozeoi in Navarri, deloma pa sežejo celo preko španske meje na francosko ozemlje. Baski so narodni prebivalci pirenejskega polotoka ter so v vseh časih vladavine imeli v državi nekakšno posebno stališče s starodavnimi privilegiji. Mesto Guerniea hrani še danes pod steklom košček debla starega tisovega drevesa, pod katerim so španski kralji ob svojem nastopu prisegli, da bodo čuvali stara prava Baskov in spoštovali njihove svoboščine. Celo v časih najhujšega absolutizma si ni noben vladar upal kakorkoli omejevati teh svoboščin in ko je bila 1. 1876. razglašena priklopitev baških pokrajin k španski kraljevini, je dotični zakon izrecno priznal in potrdil vse starodavne ugodnosti in pravice Baskov. Prirodno je, da so si tudi Baski zaželeli popolne svobode in so s tem prehiteli Katalonce. Nastopili so že s popolnoma izdelanimi zakonskimi načrti ter tako postavili vlado v Madridu pred dovršeno dejstvo. Proglasili so tudi ozemlje omenjenih štirih pokrajin za svobodno državo ter si izbrali po 20 zastopnikov iz vsake pokrajine. Skupščina teh 80 zastopnikov se imenuje generalni svet in njej pripada zakonodajna in izvršna sila. Baski p« vidijo v samostojni vojski in mornarici bistveni znak svoje državne suvernosti, zato zahtevajo, da Madrid ustreže tej želji. Na drugi strani pa žele ostati v federaciji s Španijo in dovoljujejo celo, da bo vsakokratni španski poslanik predsednik njihove vlade. Vsekakor zanimiva podrobnost, ki izdatno omib" ostale zahteve po popolni samostojnosti. Vendar je za sedaj samostojnost Baskov Se zelo problematična, ker se Štiri glavne stranke ne morejo zediniti v marsikakem pogledu, peta — narodna stranka — ki popolnoma prevladuje v Navarri, pa je pod močnim vplivom jezuitov, pa v ta koncert nesloge vnaša še cerkveno vprašanje, kar zopet ne služi v pomirjen je. Separatizem v Galiciji, skrajnem severo-zapadnem koncu Španije, ni za celoto dr- I lave prav ni5 nevaren. Štiri galiSke pokrajine Corunna, Pontevedra, Lugo in Oren-6e, zahtevajo od države le neznatno lokalno avtonomijo, dovoljujejo pa osrednji vladi celo vso državno upravo Gališke težnja obstoje v glavnem v zahtevi po ravnoprav-nosti njihovega narečja, ki sliči portugalščini, z vladajočim španskim jezikom. Takisto malo izrazit je separatizem Valenci-je, ki se bo dal zadovoljiti že s samo razr meroma majhno lokalno samoupravo. Vsekakor sa bo morala ustavotvorna skupščina, ki se bo sestala sredi julija, ba-viti s temi pojavi in mnogo izgledov je, da bo Španija iz te ustavne borbe izšla kol iberska federacija. S tem bo tudi podana možnost za pristop Portugalske k novj državni zvezi, o čeuiur so že cesto sanjali tako v Madridu, kakor v Lisaboni. Novosti tobačnega monopola Beograd, 3. julija. AA. Uprava državnih monopolov je izpremenila konfekcijo svojega dosedanjega cigaretnega papirja I. in II. vrste v knjižicah. Odslej bo imela vsaka knjižica po 30 lističev. Knjižice prve vrste se bodo prodajale po 70 par, knjižice druge vrste pa po 50 par. Ta papir bodo lahko nabavili samo oni potrošači, ki istočasno kupijo omot mešanega (križanega) tobaka. Novi cigaretni papir druge vrste bodo začeli prodajati v prvi polovici julija, papir prve vrste pa nekoliko kasneje, ko bodo razprodane še razpoložljive količine stare konfekcijo. Prodaja križanega tobaka ni omejena in ga lahko vsak nabavi brez cigaretnega papirja. Uprava državnih monopolov bo sredi julija izročila v prodajo novo pot.no kolekcijo cigarct. V teh škatlicah bo po GO naših boljših cigaret, in sicer po 10 kosov Kosova, Strumice, šumadije, Mignon, Drine in Vardarja. Te zbirke bodo dobrodošle predvsem potujočemu občinstvu in bodo stale 40 Din. Prodajali jih bodo po vseh večjih mestih v maloprodajalnicah tobaka, v manjših krajih pa v maloprodajalnicah velezakupcev tobaka. Guverner Narodne banke pri finančnem ministru Beograd, 3. julija č. Guverner Narodne banke g. Ignjat Bajloni je danes službeno posetil novega finančnega ministra dr. Djuriča, ki je včeraj prevzel svoje ministrske posle. Razpravljala sta o raznih aktualnih vprašanjih Narodne banke. Iz državne službe Beograd, 3. julija p. »Službene Novine« objavljajo odlok ministrskega predsednika in notranjega ministra, s katerim sta napredovala za eno skupino Ciril Bremec, pisar pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, ter Janko Goršič, policijski agent v Ljubljani. Otvoritev bakarske proge Sušak, 3. julija n. Novo zgrajena proga Bakar postaja—Bakar luka bo slovesno otvorjena v nedeljo, 12. julija. Otvoritev bo. združena z velikimi svečanostmi, katere se bodo udeležili predstavniki raznih korporacij iz vse države. Ekskurzija avstrijskih dijakov po Jugoslaviji Beograd, 3. julija AA. 10. julija prispe v našo kraljevino skupina avstrijskih dijakov, ki si bo pod vodstvom Herberta Hus-nika ogledala zlasti naše južne kraje. Kongres vinogradnikov in sadjarjev Beograd, 3. julija AA. 20. septembra bo v Beogradu drugi vinogradniški in sadjarski kongres. Na kongresu bodo sodelovali predstavniki vinogradniških in sadjarskih organizacij iz vseh krajev države, 21. septembra bo otvorjena v Beogradu državna razstava sadja in vina. Razburljiv prizor v beograjskem cirkusa Beograd, 3. julija, p. V Beogradu se mudi že dva dmi veliki francoski cirkus Amara. Snoči je došlo v cirkusu do razburljivega incidenta. Med produkcijo z •levi se je lev, ki ga kličejo za »Sultana«, ■razjaril in se kljub prizadevanju svojega kroti tel ja, črnca NVilliiamsa, ni pomiril, ■temveč se je zakadil vanj. Med občinstvom je nastala silna panika. Cirkuško osohje je takoj planilo v kletko in prisililo leva k urniku, dočim so kroti.talja vsega. razmesarjenega prepeljali v bolnico. K sreči so ugotovili, da njegove poškodbe, dasiravno hude, niso smirtno nevarne. Vod« stvo cirkusa je sklenilo, da bo nevarnega leva, ki je že delj časa strah in trepet vsega osobja, prodalo. Zaradi 2 kg koruze ubil soseda Sombor, 3. julija p. Med seljakoma Stje-panom Bajerom in Perom Kalbanašem je nastal spor zaradi dveh kilogramov koruze. V prepiru je Bajer potegnil nož in zadal Kalbanašu več hudih ran. že med prevozom v bolnico je Kalbanaš, ki je oče sedmih otrok, podlegel poškodbam. Kobilice v Dalmaciji Split, 3. julija AA. Pred nekoliko dnevi so se pojavile v okolici šibenika kobilice v velikih množinah. Uničujejo vse zelenje, posebno pa trtne liste. Velik požar na PomorjanSkem Stralsund, 3. julija s. V bližnji vasi Ho-hendorf je izbruhnil dopoldne velik požar, ki je zajel v kratkem času 30 do 40 hiš. Vsa vas je bila naenkrat v plamenih. Samo pet kmetij, ki ležijo nekoliko vstran, je ostalo nedotaknjenih. Kolikor je doslej znano, požar ni zahteval človeških žrtev, dočim je stvarna škoda zelo velika. V nedeljo 5* t. m. ob 17*30 igrišče SK ILIRIJE DRŽAVNO PRVENSTVO ■■• •• nt • PREDTEKMA OB 16.80. 8464 Ob vsakem vremena. LJubljana, 3. julija. Prihod slovite slepe in gluhe ameriške pisateljice in vzgojiteljice Helene Keller-jeve iz Zagreba v Ljubljano se je nekoliko zakasnil. Na kolodvoru so se pri jutranjem brzovlaku ob 8.12 zbrali odlični predstavniki naše javnosti. Bansko upravo so zastopali načelnik dr. Dolšak, dr. Mayer in dr. Karlin, mestno občino podžupan prof. Jarc, dr. Fux in dr. Rus, univerzo in Jugo-slovensko društvo za proučevanje angleškega jezika dr. Ozvald in dr. Kelemina, OUZD dr. Kuhelj, Pokojninski zavod dr. Kosti in g. Strcin, gluhonemnico ravnatelj g. Grm, društvo Dom slepih njegov predsednik kanonik dr. Klinar in ga prof. Ska-bernetova, Narodni ženski savez ga. Stebi-Pleškova, Kolo jugoslovenskih sester ga. Gašperlinova in gdč. Schottova, Klub Primork ga. šantlova, Krščansko žensko zvezo ga. Leberjeva, Zavod za slepo deco ga. Metlikova, društvo Dom učiteljic ga. Pe-četova, »ženski svet« ga. Hočevarjeva itd. Pisateljica pa se je pripeljala v Ljubljano šele z drugim dopoldanskim brzovla-kom, ki je prispel na glavni kolodvor z enourno zamudo, malo pred 12. uro. Na kolodvoru so jo pričakovali s par izjemami vsi zgoraj našteti predstavniki. Helen Kel-lerjeva je prispela v družbi svoje bivše učiteljice gdč. Sullivan in gdč. Thomso-nove in so jo dame z vlaka takoj odvedle v kolodvorsko avlo, kjer so ji izročile obilo krasnih šopkov. Ko sta jo pozdravila podžupan prof. Jarc v imenu občine in gdč. Podkrajškova v imenu učiteljstva in gojencev gluhonemnlce, so slovito pisateljico in njeni spremljevalki odpeljali v hotel Un ion. Ob 13. Je KelJerjevo in njeno spremstvo sprejel bari dr. Marušič. Pozdravil Jo je prisrčno in ji izrekel dobrodošlico ob prihodu v Ljubljano. >Vaše tme in delo,« je rekel med drugim, »sta. dobro znana t Jugoslaviji. in prav tako tudi to, da ste vse svoje življenje .posvetili lajšanju usode trpečih. Zato vam je tudi Nj. Vel. kralj, visoko ceneč vaše življensko delo v viden znak svoje naklonjenosti podaril svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Srečen sem, da vam morem podati to najvišje odlikovanje s svojimi najiskrenejšiml čestitkami. Kellerjeva je vidno ganjena sprejela po-klonjeno sliko in se s solzami v očeh zahvaljevala za ta izraz naklonjenosti našega vladarja, prosila Je bana. naj na najvišjem mestu sporoči njeno Iskreno zahvalo. Nato se je med prisotnimi razvil kratek razgovor, v katerem je Keller orisala svo« je vtise s potovanja po Jugoslaviji, pri če« Dunaj, 3. julija. AA. Avstrijska zrvezna vlada je včeraj predložila glavnemu odbo« ru parlamenta poročilo o sanaciji in o po« ložaju Kreditanstalta. Po dvodnevni deba* ti je odbor danes odbil predlog socialnih demokratov, naj vlada izjavi, da je to po* slednja garancija za ta zavod. Proti temu predlogu so glasovali vsi člani odbora ra« zen socialnih demokratov in heimwehrov» cev. Sprejet pa je bil predlog krščanskih socialcev, naj vlada po potrebi prevzame nova jamstva, prej pa o tem obvesti glav« ni odbor parlamenta. Zatem je bi! sprejet še predlog krščanskih socialcev, da odbor odobrava poročilo vlade o plačah in pokoj« Razpisane banovinske službe Ljubljana, S. julija. AA. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na podlagi razpisa ministrstva za socijal-no politiko in narodno zdravje v Beogradu z dne 4. marca 1931 S. br. 4111 službeno mesto sreskega sanitetnega referenta za srez Litijo. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz §§ 2 in 3 zakona o uradnikih, poleg tega pa morajo še dokazati, da so dovršili predpisano enoletno zdravniško pripravniško službo (staž) ter si pridobili pravico za izvrševanje zdravniške prakse. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi po § 3. zakona o uradnikih predpisanimi prilogami, je vložiti najkasneje do 25. julija 1931 pri kraljevski ban-ski upravi v Ljubljani. Ljubljana, 3. Julija. AA. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na podlagi § 31 zakona o banski upravi službeno mesto arhivarja za arhiv zgodovinskega društva v Mariboru s prejemki banovinskega uradnika VII. položajne skupine strok, katerih zvanja se razporejajo od vm. položajne skupine. Za to mesto pridejo v poštev samo prosilci s fakultetno izobrazbo — zgodovinska skupina. Prednost pa imajo oni, ki so se že bavili z arhivskimi Študijami. Pravilno kolkovane ter z vsemi dokumenti po § 3. zakona o uradnikih opremljene proSnje je vložiti najkasneje do 25. julija 1931 pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. mer se je ponovno prisrčno spominjala kralja Aleksandra. Popoldan je bil določen za odpočitek. Ob 18. pa je priredilo Jugoslovansko društvo za proučevanje angleškega jezika na čast odličnemu gostu v dA orani Delavske zbor« niče lepo uspelo akademijo. Dvorana je bi« la polna občinstva, zlasti dam Gdč. Keller* jevo so pozdravili z burnim aplavzom, ko je stopila v dvorano. V imenu odbora jo je pozdravil univ. prof. g. Rebek, ki ;e istočasno pozdravil tudi g. bana, zastopni« ka mestne občine direktorja dr. Zamika ter vse druge zastopnike oblastev in dru« štev. Za njim je spregovoril ban g. dr. Drago Marušič, ki je nagla6il v svojem nagovo« ru, da pozdravlja gdč. Kellerjevo predvsem kot 6vetel vzgled vztrajnosti in idealizma. Slepa in gluha je dosegla, da je spoštovana od vseh narodov sveta. Zlasti je občudo« vanja vreden njen globoko razviti 60cijal« ni čut. Tudi v Jugoslaviji je našla, kakor drugod po svetu, najprisrčneišj sprejem. V daljšem govoru je orisal življenje Kel« lcrjeve univ. prof. dr. Oswald, nakar sta govorila še ravnatelj gluhonemnice g. Grm in profesorica gdč. Skabernetova. Silno pozornost je vzbudil v dvorani tre« nutek, ko jc 6topila k govorniški mizi He» len Kellerjeva sama. V angleščini se je zahvalila za krasen sprejem. Zeli, da bi tudi ona našla kako pot, da bi 6e zahvalila prebivalstvu mesta vse lepše kakor se za« more zaenkrat. Posebno je bila ganjena, ko so jo slepci in nemi pozdravili s tem. da so ji prišli nasproti z odprtimi rokami. Nadalje je omenila: »Bila sem nekoč sama v veliki temi in občevati nisem mogla niti z lastno mamico. Prišla pa .je moja učiteljica in z malim; znaki njenih prstov sem naposled razumela njeno dušo in ta» ko korakala nasproti solncu, svetlobi in lepoti življenja. Doznala sem, da obstoji v življenju velika simpatija in mnogo dobro« te, kj pomagata nesrečnežem. Pokazati je treba samo pravo pot. Tudi slepci w> kakor drugi ljudje in imajo enake oboutike. Tudi oni si želijo dela, koristnega dela. <*>e po* magate slepcem, pomagate farni sebi.« Nato je gdč. Kellerjeva v družbi s svojo tajnico gdč. Thomsonovo pokazala, kako 6e je učila brati z ustnic svoje učiteljice gdč. Sullivanove. Zaključila je svoj govor, ki je ganil prisotne do srca z vzklikom: Živel krali! Po njenem govoru in zahvali je nastopil slovenski kvintet, ki je zapel par lepih pes« mi. nakar je gdč. Kellerjeva odšla nazaj ▼ hotel. Jutri bo posetila razne naše socialne zavode,^ pojutrišnjem pa se odpelje na Bled. ninah uradništva tega zavoda in o ostalih prejemkih posameznih funkcionarjev. Pred« log Landbunda, naj vlada predloži poročilo o ukrepih za občo preureditev tega zavoja do 16. julija, je bil sprejet soglasno. Pred« log socialnih demokratov, ki graja posre« dovanie vlade, češ da je bilo prekasno, je bil odbit z glasovi ostalih članov odbora. Zvezni kancelar dr. Buresch je izjavil, da bo poročilo knjigovodstva izročeno, čim bo sestavljen odbor, ki ga bodo tvorili za« stopniki vseh strank. Soglasno je bil napo« sled sprejet predlog socialnih demokratov, da vlada uveljavi zakon o novi ureditvi finančnih zavodov. Ljubljana, 3. Julija. AA. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na podlagi § 43 zakona o zdravnikih ter § 2 uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin v dravski banovini službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Maribor-okolica, levi breg s sedežem v Mariboru. Prosilci morajo dokazati, da Izpolnjujejo splošne pogoje iz §§ 2 in 3 zakona o uradnikih za sprejem v državno odnosno banovinsko službo ter specijalne pogoje za sprejem v javno zdravstveno službo. Lastnoročno pisane in s kolkom za Dtn 5.— kolkovane prošnje, opremljene s predpisanimi in pravilno kolkovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 21. julija 1931 pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej stalno, vroče, večinoma jasno. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon še vedno pokriva centralno Evropo io prodira deloma proti severu. Relativno nižjd pritisk leži samo nad severnim delom Atlantika in delom južno-vzhodne Evrope. Ba-rometerski pritisk je padel samo v južnem Primorju za 0.1 do 1.5 mm ter malo tudi v Sloveniji, drugod pa je narastel za 0.1 do 2 mm. Temperature so v splošnem padle za 1 do 4 stopinje, največ na vzhoda, dočim so v Sloveniji ostale nelzpremenje-ne ali malo narastle. Dunajska vremenska napoved za soboto: Pretežno oblačno z nevihtami. Soparno vreme Državno jamstvo za dunajsko Kredifansfalf Vlada je bila pooblaščena, da nudi banki po potrebi še nadaljnja jamstva — Zavod bo popolnoma preurejen Borba za svetovno prvenstvo v boksu Silno zanimanje v Ameriki in Nemčiji — Američani verujejo v zmago svojega rojaka, Nemci pa so prepričani, da bo odnesel prvenstvo Schmeling Cte\eland, 3. julija, č. Nocoj se bo vršila odločilna borba za svetovno prvenstvo v težki kategoriji med ameriškim boksa-čem Stribbkngom in nemškim prvakom Schmelingorn. Stave stoje 7 : 1 za Stribb-linga. Strokovnjak: pa sodijo, da Strrbb-lingova zmaga še ni tako gotova, ker je Schineling mnogo vztrajnejši in bo gotovo zmagal, če se Stribblingu ne bo posre« čilo, da ga pred 10 krogom pobije na tla. Berlin. S- julija. AA. Nemčija je za trenutek pozabila svoje politične probleme in go- spodarske stjske in osredotočila vse Ksi> manje na bližnjo tekmo za prvenstvo f boksanju med Schmelingorn in Stribblm-gom. Tekma bo nocoj v Farawayu pri Cle-velandu. Vest o rezultatu tekme bo javil radio sredi noči. Gotovo je, da bodo skoraj vsi čakali na rezultat. Mnogo ljudi je naprosilo berlinsko radio - postajo, naj posluje do 4. zjutraj, da lahko zasledujejo pot*k borbe. Naravno je. da so oblasti tej prošnji ugodile. > JUTRO« St 151 «==5==========^^ 3 .............— ------•" Sobota, 4. VIL 1931 Sprejem Helen KeDerjeve v Ljubljani Od desne na levo: gdč. Thomson, Helen Keller in njena bivša učiteljica A. Mansfield Sullivan (zadnja). — Glej poročilo na 2. strani.) Zadnja skupščina ljubljanskega UJU Ob soglasnem sklepa učitelji likvidirajo dosedanjo organizacijo in pripravljajo temelje novi Lfabtjana, 3. julija. Darrl ob 7. se je sestala delegacija ljubljanskega poverjemištva UJU k svojemu zadnjemu zasedanju, da čuje poročila svojih -voditeljev in da sklepa o likvidaciji s\*>je stanovske organizacije, ki jo naj zamenja nova, sedanji državni uredbi primerna organizacija* Damnjan RašIČ Po verifikaciji delegatov — gotovo je to znak lepe stanovski zavednosti, da so bila zastopana prav vsa sreska učiteljska društva — ožji in širšj sosvet UJU — je otvoril skiupščirao poverjenik g. Andrej Škuli, ki je izrekel posebno iskreeno dobrodošlico navzočemu predsedniku UJU g. Damijanu Rasiču iz Beograda ter ban« stkemu nadzornika g. Andreju Rapetu, ki je sporočil pozdrave g. bana in g. prosvetnega šefa. Takotf je prešla skupščina na dete. V olajšanje poslovanja so bali razdeljeni posamezni predlogli iz sresikih učiteljskih društev ter vse važnejše zadeve 9 odsekom, ki jih navajamo v dokaz intenzivnega dela našega učitelljstva: Šolsko-upravmi in stanovsko pedagoški, verifikacijski, gospodarski, mladinski tisk, odsek za kmetijsko in gospodinjsko nadalj. sodstvo, od» sek za trgovsko in obrt nadailj. šolstvo, za narodno izobraževanje, za obmejno šolstvo in pevski odsek. Zborovanje je poteklo v iskrenem tovariškem razpoloženju in js bila v glavnem enotnost mišljenja vsen delegatov na vzorni višini. Vodstvo UJU je pripravilo z znano organiza-torično spretnostjo ves podrobni materie jal in so imeli udeleženci v rokah natisnjena posamezna izvestja. Zlasti vzorno jc bilo sestavljeno poročilo strokovnega tajnika g. Kobala in glavnega blagajenika g. Grama. Obe poročili, o katerih se je podrobneje debatiralo, sta bili sprejeti z "veliko večino; proti tajniškemu poročilu so glasovali delegatje iz Krškega, Maren-berga ter Ribnice, dočim je glasoval proti /sprejetju blagajniškega poročila le delegat ,iz Kranja. Vsa skupščina pa je po izjavi nadzornega odbora g. Ivanjšiča z živahnim ploskanjem nagradila poverjenistvo, ter rou izrekla aibsolutorij. Podrobnejše poročilo o poteku današnje skupščine je pri» nesel že današnji »Slovenski narod«, ki prinaša med drugim jedrnati govor gosp. Žkulja, čigar uvodne besede, zlasti pa še sporočilo vdanosti Nj. VeL kdaiju Aleksandru I., zaščitniku šolstva in narodne prosvete so izvenele v navdušeene ova-cije. Za razgibanost našega učiteljskega ud m« Senja naj govori dejstvo, da je imelo U. J. U. v preteklem poslovnem letu nad 8 miiltonov dinarjev prometa. Ob splošni pozornosti je prešefl poverje- V nedeljo 5. t• m. ob 17-30 igrišče SK ILIRIJE DRŽAVNO PRVENSTVO PliEDTEKMA OB 16.30. 8454 Ob vsakem vremena« Andrej Skal] naklonjenost wua soddlavceni. ^ (Hran iz Maribora pa je tolmačil čuvstva učittelj-stva iz dramske banovine poverjeniku g. Skulju, ki je bil mož na svojem mestu in ima največ zaslug, da »e je naše učitelj-stvo komso&idiralo gmotno in moralno. G. Rašič je ob zaključku izrekel zahvalo učiteljem iz naše banovine, ki je najpo* žrtvovalnejše in najagilnejše članstvo ▼ UJU. S tem je ljuibSjansfico UJU filkvfafirala! Naj živi ideja, ki je združila naše učitelj-srtrvo tekom zadnjih 11 let; misel ediinstva enaj preveva tudi mJado JUU; čigar temelje so postavili danes popoldne in zvečer zbororvnalci ▼ odsekih, ki eo zborovali na učiteljišču. Pri želodčnih motnjah in težkočah, izgubljenem teku, zagatenjn, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnenju k bluvanju uči-nite 1—2 časi naravne »Franz Josefo-ve« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah. Napredek vrhniških gasilcev Vrhnika, 3. juEja. Vsak čas zahteva svoje, vse se moderni« žira in tako tudi gasilstvo ne sme zaostati. Gasilno društvo na Vrhniki, ki mu načehi« je g. Jakob Voljč, je že lani v jeseni 6kle* nilo nabavo motorne brizgalne in tovorne« ga avtomobila. Akcijo 60 na prošnjo podpr« le oblasti, podpiralo pa jo je tudi kljub go» spodarski krizi v izdatni meri prebivalstvo. Društvo je naročilo pri Strojnih tovarnah ia livarnah motorno brizgalno za 36 ks. Po zaslugi g. Jelovška pa je prišlo tudi do av< tomobila. Karoserijo je mojstrsko izdelal društveni blagajnik, kolar Franc Žitko, ko« vaška dela pa strojnik Jakob Leskove«. Delo najbolje hvali mojstra. Slovesna blagoslovitev nove brizgalne bo v nedeljo, ko bo obenem tudi zlet vrhni« Ske gasilske župe. Ob 13. se zberejo člani društva pred gasilskim domom, ob 14. so litanije v župni cerkvi, ob 15. pa bo blago« s'ovil novo orodje 6tolni kanonik g. dr. Opeka, kot slavnostni govornik pa bo na« stopil zvezni tajnik g. Janko Hojan. Pri svečanostih bo 6odelova! moški pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Gnana ki Godbeno društvo. Upamo, da bodo člani drugih gasilskih društev in občinstvo v velikem števihi posetili našo priredite«. »ife k poslednji točki dnevnega reda, V izanosnem govoru je očrtal dosedanje delo UJU za časa njegovega 11-letnega obstoja; tekam teh let je bila vpostavljema krepka gospodarska baza, na kateri bo novo JUU prav lahko nastavilo z delom. UJU ije -vzgojilo krepko armado delavcev, za »tiste ailje, ki jih imajo zapisane v svojih sncih: kralj, država, narod!... Iskreno in Čustveno razpoloženje pa je zavladalo v dvorani, ko je po soglasnem sklepu, da se ljubljanska UJU likvidira, vse njego-(ve aktive in pas i ve pa preidejo na JUU, ki ima jutri svojo ustanovno skupščino; iter se ije g. Skulj zahvalil za tovarištvo in Proslava stoletnice rojstva Frana Levstika Odbor za proslavitev stoletnice rojstva Frana Levstika v Velikih Laščah je dovršil vse priprave za svečano proslavo, ki se bo vršila 25. in 26. t. m. v Velikih Laščah. Ob priliki proslave bo tutfi odkritje pro« fUnega reliefa Levstikove glaoe, ki bo nameščena na spomeniku, ki je bil postavljen že leta 1889. Medalja se nahaja že v Velikih Laščah; je velika umetnina in je delo akademičnega kiparja g. profesorja Svetislava Pesruzzija, ki mu je tn! Levstik krstni boter. Natančen program svečanosti bo objavljen. Razvoj zdravilišča Slatina-Radenci Slatina-Radencl, 8. Julija Ko je leta 1926. umrl tukajšnji posestnik g. Franc Wieltschnig, se je s tugo za njim družila tudi skrb za bodočnost našega kraja, kateremu je on mnogo pripomogel do napredka. Njegovo dedščino je prevzela hčerka, gospa Hohnova, ki je imela od začetka mnogo dela in skrbi. V vseh težavah pa je vztrajala, skrbela je za vedno večji promet ter nudila tako prebivalstvu stalni zaslužek. Krepko jo je podpiral ravnatelj zdravilišča g. Janžek, ki ima velike zasluge za zdravilišče in za vse okraj. V zadnjih letih si je zdravilišče pridobilo že velik sloves, kar je kraju v veliko korist. Prostor za vodo je znatno povečan, v prizidku pa so spodaj lepo urejene pisarne, zgoraj pa sobe za tujce s centralno kurjavo ter pripravne za zimsko sezono. Prostor, kjer se pripravljajo steklenice zdravilne vode za eksport, je dolg nad 30 m in je v njem zaposlenih 30 do 40 delavcev. Po vzorni ureditvi in snagi je ta prostor podoben kakemu zdravniškemu laboratoriju Ob strani poslopja je veliko dvorišče, kjer se nakladajo zaboji z vodo in odpravljajo po najkrajši poti na kolodvor. Hohnova vila je tudi jako važna zgradba našega kraja, Karlov dvor, kjer so prej stanovali uslužbenci zdravilišča, pa je praktično preurejen za tujce. S preureditvijo se je pridobilo 17 sob. Tudi zdraviliška restavracija je pod skrbnim vodstvom g. Maršika v vsaki meri koa svoji nalogi in privabljiva za goste. V bivši poštni vili je bila letos ustanovljena švicarija, ki nudi gostom osvežilne pijače. Veliko uslugo je storila posestnica ga Hohnova kraju z elektrifikacijo. V kratkem rečeno je celemu okraju potom zdravilišča in inicijativ-ne privatne podjetnosti zajamčena lepa bodočnost. ZACHERUN mrtesni prašek t originalnih steklenicah in škatljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. — »Zacherlin«, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 16. 197 Velik žerjav s katerim kopljejo sedaj jajke za kanali« zacijo v Območju mestne občine ljubljan« ske. Žerjav ali bager so dobili iz Amerike, kjer za vsa velika naravna dela vporablja« jo stroje. Pri nas pa je novost in hodijo ljudje ogledovat tega železnega dinoczaura kot pravo čudo. Bager je kljuib okornemu izgledu prav okreten. Z orjaško šapo, ki tehta 400 kg, seže v tiLa in zagrabi hkrati dobrega pol m3 zemlje, ki jo poljubno od« loži na desno ali levo. V osmih urah seže železna roka 2000^krat v zemljo in opravi tako delo 50 delavcev. Z uporabo žerjavov pri kanalizacijskih delih ne bo brezposel« nost prav nič večja, pač pa se tako napora no delo, kot je kopanje ilovnatih jaikov, hitreje in ceneje opravi in je zato mogoče, da se v določenem času opravi več kana« lizacijskih del, na katera čaka še več novo« zgrajenih predelov mesta. Danes premiera! Vesela opereta! Valček t spalniku Nepozabna pustolovščina, ki sta Jo doživela Frftz Scholz in Lade Englisch t spalniku drvečega ekspresa!! Vesela opereta izvrstnih popevk, melodij, smeha, dovtipov in zabave Danes ob 4. In 9.%' zvečer! Znižane letne cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 Zastava bivše Narodne delavske organizacije v Trstu Riziko nagle vožnje Slab začetek Izleta — Avtomobilska karanrbola pri Celju In RIms&ffi toplicah Novo mesto, 3. Julija. I dej, da so oba avtomobila odpeljal? ▼ me* Shočii okrog 20. sta se pripeljali v Novo sta Po Gradovo soprogo je prispel reše- ni esto z avtomobilom znamke »Paikard« dve mladi Američanki. Avtomobil se je najprej ustavil pri nekem mehaniku, potem pa je nadaljeval pot proti Zagrebu. Zavzel je smer proti Gorjancem. Na ba-novinsfci cesti vrh Gorjancev, ki loči Dravsko od Savske banovine, pa se je pripetila težka nezgoda, ker je dama. ki je opravljala z volanom, izgubila na ostrem ovinku, kjer se cesta naenkrat za-okrene navzdol, oblast nad vozilom. Avtomobil, ki je bil v polnem diru, je zagnalo ob levi skalnati breg, potom pa nazaj na sredo ceste. Slučajno je bilo blizu nekaj ljudi, ki »o prihiteli na pomoč ter izvlekli ponesrečenki iz zaprtega av» tomobila Avtomobil se je ves razbil, damama pa se k sreči ni zgodilo kaj posebnega. Ena je dobila poškodbe na levem očesa in jo je neki mimovozeči avtomo-bilisit takoj odpeljal v mesto, kjer ji je bila n ud ena zdravniška pomoč. Razdejan avtomobil so naložili na Kopačev tovorni avtomobil in ga odpeljali v Zagreb v popravilo. Potnici, Elisabet E!ips4o in njena nečar kinja Meri iz Newyorka, potujeta že dalje časa po Evropi ter sta bili namenjeni v Zagreb. Razbit avtomobil je cenjen na 400.000 Din in če bosta hoteli z njim nadaljevati svoje potovanje, bo treba še precej dolgo čakaiti, predno bo popravljen. Celje, 3. julija. Danes okrog 13.15 st> je pripetil na Ma« riborski cesti pred \Vesfcnovo tovarno hud avtomobilski karaimbol, ki le po srečnem naključju ni zahteval smrtnih človeških žrtev. V omenjenem času je peljal s precejšnjo brzino po cesti pri Westnovi tovarni v smeri oroti Mariborski cesti tovorni avtomobil znamke »Tatra«, last mizarskega mojstra Antona Zupančiča iz Celja, nekaj zabojev brezalkoholne pijače. Šofira.l je prevoznikov sin Henrik Oblak iz Celja. V trenutku, ko je privozil Oblak na Mariborsko cesto, je pridrvel z veliko brzino v smeri hz mesta osebni avtomobil »Fiat«, ki ga je šofiral njegov lastnik Bogomir Grad, vodovodni instalater iz Celja. Šoferja vozil nista mogla več ustaviti in v nasledniem trenutku sta se zarila avtomobila drug v drugega. Dočim bo najbrže mogoče popraviti Gradov avtomobil, je Zupančičev popolnoma razbit. Z Gradom sta se vozili tudii njegova svac kinia in soproga, ki je zadobila pri ka-rambohi hujše poškodbe na rokah in glavi, dočim sta ostaJa oba šoferja po čudnem naključju nepoškodovana. Kraj nesreče so oblegale množice ljudi vse do- valni avtomobil m jo odpeljal v javno bolnico. Rimske Toplice, 3. joEja. Pred PuSnikovo gostilno na ovinku pri Smarueti je stal včeraj okrog 17. potniški avtomobil iz Novega Sada. Tedaj pa je privozil od Breznega drugi avtomobil, ki je hotel na ovinku zaviti proti Zidanemu mostu, a je tedaj privozi'1 s precejšnjo brzino še tretji avtomobil. Šoferja se nista mogla videti in tako je bila nesreča neizogibna. Iz Zidanega mosta drveči avtomobil je z vso siio zadel v vozilo, ki se j© naenkrat od nasprotne strani znašlo na ovinku. V naglici in z veliko prisotnostjo duha sta hotela oba šoferja preprečiti nesrečo. Izogniti pa se ni dalo, ker je stal prvi avtomobil že od poprej na cestti. Oba avtomobila sta bila precej poškodovana, nadaljeval pa sta lahko svojo pot Potniki v obeh avtomobilih so ostali k sreči popolnoma nepoškodovani Kakor pravijo priče, ni dajal šofer avtomobila iz Breznega pred ovinkom proti Zadanemu mo« stu nikakih signalov s hupo. Strela je zanetila požar Svibno pri Radečah, 3. julija. V torek popoldne so se pripodiii črni oblaki čez Kurnijamske hribe. Ko se je zaibliskalo drugič, je strela udarila v kozolec posestnika Blaža Prniška na Jagnje-nici Na mah je bil ves kozolec v plamenu in od gorečega kozolca se je vnel še ven stoječr hlev. Jedva so mogli rešiti živino, dočim je krmo, stroje in kmetijsko orodje uničil plamen. Škoda znaša blizu sto tisoč dinarjev, ki je samo ddno krita, z zavarovalnino. < r ■ - ./ Tridnevno poučno potovanje na Dunaj . priredi skupina mariborskih vrtnarjev, bt sicer od 4. do 7. septembra letos. Odhod iz Maribora 4. septembra zvečer. Načrt ie zamišljen tako. da si bodo izletniki v treh dneh ogledali dunajski velesejem m najvažnejše vrtnarske zanimivosti velemesta in okolice. Udeleženci imajo v Avstriji polovično vožnjo, ki stane iz Maribora na Dunaj in nazaj samo 177 Din. Velesejmska legitimacija velja 50 Din. Vsakdo mora imeti potni Hst s sKko. ki *a dobi pri sre-skem načelstvn. Prijave sprejema do 10. julija in vsa pojasnila daj« Iv. Jemec. tiv eovski vrtnar v. Maribora, . - j i Brez kruha In dela Obupno stanje odpuščenih kočevskih rudarjev Kočevje, začetkom julija. I biješ 30—32 Din. Sedem šihtov znese . m ■ M^U^J imn T mnA ru_ y _ Zvedel sem za njihovio nesrečo. Že sedaj so delali toliko kakor nič, po tiri do štiri ž ihte na teden, res toliko, da so imeli nedoaj nezabeljenih koruznih žgancev za vsak dan. Sedaj je naenkrat treščilo med nje: 62 delavcev ne more priti več na delo, ker jih ne morejo več zaposliti. Dva in šestdeset delavcev se je v trenutku znašlo na cesti brez vsake pare, brez dela in kruha. Med njima je bilo res nekaj fantov, ki so sedaj tu sedaj taim, nenaive-zami na kraj in delo. Drugi izmed njih so očetje številne družine, nekaj takih, ki so že prav dolgo delali na rudniku. Eden izmed teh, moj dobri znanec, nad je potožil o svoji nesreči: —• Vidiš, 'je rekel, ▼ letih sem že in družino imam, saj veš kolikšno, m sem prav do zadnjega upal, da bom na rudniku prav do tistih let, ko bom lahko rekel: dajte mri nekaj soldov za pokojnino, pa sam naenkrat sfroal na cesto. Eh, slaba je, slaba! Iz njega je pogledala bridka skrb. Obraz suh, koščen, oči globoko ud rte v očesne jamice, roke mišičaste in lopataste — Da bi ti videl mojo ženo! Saj jo je sama kost Odkar se je pričela ta prekleta kriza na rudniku in pri vsej trboveljski ki to že od lanskega, pomisli, lanskega fe» bruarja, nismo pri hiši pošteno jedli. Malo žgancev, črn kruih ob nedeljah, nezabeljen krompir v oblicah vsak dan, mesa nikoli, vino po en četrt za veliko noč in božič, to je bila naša hrana ves čas. Pa zračumaj: Sedem šihtov na petnajst dni. Šiht, če od- no nekaj nad 300 Din. Z 200 Din še sebe; ne moreš prehraniti, ne pa še ženo in otroke zraven. KoHkdkratt ti pride na mi-: sel, da bi vse pobi, ženo, otroke in še sebe, pa kaj češ, ko je človek tako peto-kUeto navezan na ta svet! Zamahnil je z roko in zdelo se kakor da sam 6ebe zaničuje. — Kam boš šel pa) zdaj? — Saj to Je ravno: kam? Kam hočeš ?ff i na stara leta s familijo, saj se te vsak ustraši in pravic tebe bi še vzel, dnobšža pa ne! Pa si pomagaj, če moreš! Na tri mesece nam je odpovedano stanovanje 'Drl mesece sem lahko še v sedanjem stanova- , nju na rudniku, potem bom šel, če ne-i bom drugje dobil na sredi mesta in raz*' kazovafl svojo nagoto in revščino. Že dve' leti nisem kupil prav nič obleke ne sebi^ ne družini Jaz sem tak, da se Bog osmiH, žena kot ciganka in otroci nič boljši Pa nisem sam tak. Kar poglej jih po vrsiSc -vsi razstrgana in nagi ko cigani . . . Prestal je, pa je takoj nadaljeval: — Ti, ki pišeš v liste, daj zapiši kabaf -so naredili z nami starimi dela-vci pa poprosi, da bi dobili kje kaj zaslužka, da nas ne bi podili od fabrike do fabrike kot kako baraibe. Pošteni delavci stmo, pa ker imamo poštene rolke, hočemo in zahtevamo za svoje družine in zase tudi pošten kruh. Jaz sem mu obljubil, da bom. In ko sem tole napiisal, sem izpolnil sarmo svojo obljubo, ki sem Jo dal enemu izmed novih šestdeset enih siroimaikov, ki so moraiH na cesto takrat, ko bi še lahko in radi delalL B. V. i Leta 1912 je bila razvita ta zastava kot prapor zidarske skupine Narodne delavske organizacij* v Trstu. Zidarska skupina te organizacije jo je nosila pri svojih manifestacijah. prireditvah, pohodih, zborovanjih itd. skratka povsod, kjer naj bi se pokazala zavednost k tej narodni oreanizaciji pripadajočih delavcev. Ob italijanski okupaciji Trsta po svetovni vojnj je bila zastava skupal z zastavo centralna Nar. del. organizacije shranjena v bivši Št Jakobski šoli. Pri demonstracijah leta 1920. ko so fašisti navalili na šolo. sta bili obe zastavi ponesnaženi in politi s črnilom ter pripravljeni, da ju na ermadi pred šolo zažeo. V velikem metežu pa le-neki član Narodne delavske organizacije zastavo zidarske skupine ugrabil in jo začasno skril v šolski kleti. Od tu je dolga leta romala po vsei Julijski krajini in celo po ostali Italiji, dokler se ni zadnje dni posrečilo. jo preko neke tuje države prinesti v Ljubljano, kjer je bila izročena v varstvo Narodne strokovne zveze. 5. julija bo zastava. ki nosi šp polno znakov svojega preganjanja. svečano predana odseku stavbin--skih delavcev Narodne strokovne zveze, ki jo prevzamejo za svojo. Zastava iz tež— ke modre svile, s zlato in srebrno vezenimi amblemi zidarstva. Bomače vesli češkoslovaški poslanik na Bleda. Češkoslovaški poslanik na našemu dvoru g. dr. Robert Flieder le predvčerajšnjim Iz Beograda službeno odpotoval na Bled. fcer ostane oreko poletja. ♦ Opozorilo našim delegacijam na inozemskih kongresih Prejeli smo: Primeri se. da poseti kaka delegacija iz naše države kak kongres v inozemstvu. Redkokdaj pa smatrajo te delegacije za potrebno da bi se prijavile tudi pri zastooništvili naše države v dotičnih mestih, tako da izvedo naši poslaniki ali konzuli šele od rno-zemcev. da so prisotni tudi jugoslovenski delegati. Ker ie taka malomarnost^ proti vsakemu političnemu taktu in prestižu naših zastopstev, se po tem potu opozanaio vsa društva in zveze, ki bi prišle v tak vo-ložai. da je ena njihovih prvih dolžnost in zahteva vljudnosti, da se po prihodu v inozemsko mesto čimprej »rijavijo pil kr. jugoslovenskem zastopstvu, ako to obstoji v onem kraju. _ _ .. .. nrr»o * Vsem Primorcem, članom blvse NDO. Poročajo nam: S solzami v očeh ln z veseljem v srcu smo pozdravili našo častitljivo staro zastavo, ki nas Je vodila pred vojno po tržaških ulicah. S solzami v očeh grao pozdravfli to našo svetinjo, ko smo jo dobili v Ljubljano. To zastavo izročimo Jutri, v nedeljo ob 9. dopoldne v dvorani okrožnega urada našim ljubljanskim tovarišem, ki Jo bodo znali čuvati, kakor smo jo čuvali mL Naša narodna dolžnost nam veleva, da ne sme nihče manjkati pri tej slavnosti, da ne sme nihče izostati, ne da bi pozdravil svojo zastavo, ki Je bila na tem, da gre na grmado. Pridite vsi, da počastimo svetinjo! član bivše NDO, *> Promovirala sta za doktorja vsega zdravilstva na zagrebški univemg. Marjan Rozman iz Ljubljane in g. Alfred scher iz 2alca pri Celju. Čestitamo! + Diplomirala sta v Zagrebu g. AJolz Podpečan iz Celja za geodetskega m ktu-turno-tehniškega inženjeria in g. Alojz Ftrokl iz Griž pri Celju za gozdarskep m-ženieria. Diplomirala je na filozof, fakulteti ljubljanske univerze gdč. Jožica Juvanče-va, hčerka upokojenega šolskega ravnatelja. iz germanistike in srbohrvaščine. ♦ Iz Zdravniške zbornice- Banska «pra-va dravske banovine razglaša, da je bil g. dr Anton Ravnikar, sekundarij bolnice v Brežicah, vpisan v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino. ♦ Imenovanje v zdravniški službi. Zdrav-nik dr Vladimir Premrou ie imenovan za sekundarija državne ženske bolnice r. Ljubljani * Ostavka na državno službo Starešina kotarskega sodišča v Donjem Miholjcu Vicko Mažgon ie podal ostavko na državno službo. ^ „ „ , ♦ Poročna sta se v St Vidu pri Stični posestnik Gaber Zoreč in učiteljica Angelca Bernotova. agilna sokolska delavka. Obilo sreče! ♦ Razpisane službe. Banska uprava razpisuje službeno mesto sreskega sanitetnega referenta za Litijo. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje zakona o uradnikih, poleg tega pa morajo še dokazati, da so dovršili predpisano enoletno zdravniško pripravniško službo (staž) in si pridobili pravico za izvrševanje zdravniške prakse. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi predpisanimi prilogami, ie vložiti najkasneje do 25- t m. pri banski upravi v Ljubljani. Dalje razpisuje banska uprava službeno mesto arhivarja za arhiv Zgodovinskega društva v Mariboru. Za to mesto pridejo v poštev samo prosilci s fakultetno izobrazbo (zgodovinska skupina). Prednost pa imajo oni. ki so se že bavill z arhivskimi študijami. Pravilno kolkovane in s potrebnimi dokumenti opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 25. t m. pri banski upravi v Ljubljani Banska uprava razpisuje tudi službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Maribor okolica. levi breg. s sedežem v Mariboru. Prosilci morajo dokazati, da izpolnjujejo splošne pogoje zakona o uradnikih za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo in speciialne pogoje za sprejem v javno zdravstveno službo. Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5.— kolkovane prošnje, opremljene s predpisanimi in pravilno kot-kovanimi prilogami, je vložiti najkasneie do 21. t m pri banski upravi v Ljubljani * Ekskurzija zdravnikov in medicincev v Francijo in Nemčijo. Udruženje jugoslo-venskih medicincev priredi pod vodstvom profesorja dr. Bnrjana ekskurzijo v Francijo in Nemčijo in poseti tamošnje glavne medicinske centre. Ekskurzisti posetijo tudi Pariz in njegovo kolonijalno razstavo. V Parizu ostanejo posetniki sedem, v Munchenu in Heidelbergn pa dva dni. Cena: tretji razred za študente 2000 Din. za zdravnike 3000 Din; drugi razred za zdravnike in študente 4200 Din. Pobližje informacije daje Udruženje jugoslovenskih medicincev. Bulvard oslobodjenja bnoj 16 Beograd, anatomski institut do 20 t m. * Za konzula brazilske republike v Beogradu je bil imenovan g. Alfred Polzin * Letovanje Jugoslovenskega učiteljstva v Veli hiki. Skupni odhod v kolonijo bo v četrtek 16. t m. z brzim vlakom ob 17.50 iz Ljubljane. Prihod v Zagreb bo ob 20.50. Tam se nam pridružijo tovariši(ce) iz ostalih banovin. Odhod iz Zagreba ob 21.50. prihod v Split v petek 17. t m. ob 7.35. odhod iz Splita s parnikom ob 13.15. prihod v Velo luko ob 18.45. S seboj vzemite 2 do 3 rjuhe, blazino, podzglavje, bri- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: I. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke' pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 3. fnffla. Ljubljana 7. 762.3. 18.4, 86. ESB1. megla, 'dež 3.4: Maribor 7. 760.6. 19.8. 44. tiho 3, dež 12: Zagreb 7. 762.1. 20.4. 81. tiho 3, —. Beograd 7. 762.4. 19.3. 92. SW1. 8. de. 3.8: Sarajevo 7. 7635 175. 84. SSWl. 9. —. —: Skopi je 7. 761.8. 212. 73. NNWl. 0. —. —; 'Kumbor. ni depeše: Split 7. 760.7. 27.0. 56, ENEl. 4, —. —: Rab 7. 762.5 25.3. 40. tiho. 2. — —: Vis 7. 760.5. 23.4. 54. N8. 3, —. —. Temperatura: v Ljubljani —. 16.8: Mariboru 25.1. 14.3. Zagrebu 30.2. 17.2; Beogradu 338. 17.5: Sarajevu 31.4. 13.2: Skopffu 33.3. 16.3: Splitu 342. 22.3; Raba 32.4, 20.1: Visu 302. 18.6. sače. do principu: najpotrebnejše! V interesu vseh ie. da se kolonisti točno drže reda vožnje, ker bomo skušali rezervirati dva direktna vagona do Splita. Ne pozabite fotografske aparate! Vožnja Split—Vela luka bo na podlagi članske karte UFS. ki jo dobe vsi na vožnii. polovična! Za UFS Slavko Mrovlje. glavni poverjenik. * Maturanti ljubljanskega moškega učiteljišča iz leta 1921 proslavimo desetletnico mature v torek 14. t m. v Ljubljani. Zbrali se bomo okrog 15. ure na vrtu restavracije »Zvezda«, kjer napravimo na-daljni načrt. Vabljeni tudi maturanti iz leta 1920! Mrovlje Slavko. * Maturantke ljubljanskega drž. učlte- ^šča Iz L 1906. Sestanek ob priliki 25-ietnice mature bo 6. t m. ob 10. dopoldne v Ljubljani na vrtu restavracije Zvezda. D. Grilčeva, Trbovlje L * Turiste hi prijatelje naših gora obvešča Aljažev klub, da bo v nedeljo 5. t m. služba božia v Vratih ob pol 6. zjutraj in ob 11. dopoldne, na Kredarici ob 8.. na Kofcah ob 10.. na Krvavcu ob 9. in v Kamniški Bistrici ob 10. * Prijatelji Sv. planine, pridite na ClrO- Metodovo kresovanje! * Na Boču bo 5. julija velika planinska in obenem Ciril Metodova veselica. Spored: Ob 10. slavnostna sv. maša v gorski cerkvici sv. Miklavža z vojaško godbo iz Rogaške Slatine. Pohod k stolpu. Veliko rajanje pri restavraciji. Volitev in bogata obdaritev kraljice Boča. Petje in ples ob zvokih vojaške godbe. Kresovi z umetnim ognjem. — Restavracija in osem šotorov bodo imeli razna krepčila po nizkih cenah. V primeru neugodnega vremena bo vese-Hca v istem obsegu teden pozneje 12. t m. * Sokolsko društvo St Vid na Dolenjskem priredi svoj prvi telovadni nastop v nedeljo 5. julija ob pol 16. v St. Vidu na Dolenjskem. Vljudno vabimo vse prijatelje Sokola, da se udeleže našega prvega nastopa v čim večjem številu Poleg domačih oddelkov članov, članic in dece bodo nastopili tudi sosedje. Za zabavo preskrbljeno. Zveze z vlaki so ugodne. * Razid društva. Bralno društvo v Moravčah je na svojem letošnjem občnem zboru soglasno sklenilo razid Bralnega društva ter pristop k Sokolu v Moravčah. * Pojasnilo! Prejeli smo: Nekateri so z gotovim namenom raztrosili med narod vest da Je zastava tržaške Narodne delavske organizacije prišla v komunistične roke ln da je treba preprečiti, da ne bi bila zastava s tem oskrunjena. Da ne bo Javnost verjela takim govoricam, moramo pojasniti, da je zastava v rokah članov Narodne strokovne zveze, tedaj bivših članov NDO, ki so ln ostanejo strogo nacionalni. Nam se vidi, da izvirajo take govorice od onih, ki jim ni ljubo, da bo zastava po LJubljani vzbujala neljube spomine, kako so na njo pljuvali kot Slovenci in prodand tnternacionale. Nacionalno delavstvo bo znalo to svetinjo čuvati ln Jo voditi v vsako borbo za lepšo in srečnejšo bodočnost Jugoslovenskega delavstva, na-roda in države. * Arheološka rarfska vanJa v vardarski banovini. Med Nemškim državnim arheološkim društvom in beograjskim narodnm muzejem je bil nedavno z odobrenjem obeh vlad sklenjen sporazum za skupno arheološko raziskavanje na Ohridskem ležem v vardarski banovini. Nemška delegata dr. Unverzagt direktor berlinskega državnega muzeja za prazgodovino m dr. Reiswitz sta z dr. Mio dragom Grbičem, delegatom beograjskega narodnega muzeja. že odpotovala v Ohrid, da pripravita vse potrebno za raziskavanje na omenjenem terenu. Pri tej priliki so bile v oko-Eci Ohridskega jezera odkrite tri grajske razvaline. važne za raziskovalce stare zgodovine Balkana. Izkopavanje v okolici Gradišta nad samostanom sv. Erazma se bo v kratkem začelo. Gre za utrdbe, zgrajene po grškem načinu, ki so očividno imele važno vlogo v vojnah makedonskih vladarjev z Ilira. Za projektirana izkopavanja vlada v znanstvenih krogih veliko zanimanje. * Obsodba zaradi podkupovanja državnega uradnika. Na okrožnem sodišču v Subotici se je vršila zanimiva obravnava. Na obtožni klopi sta sedela brata Ač iz Bačke Topole, ki sta bila obtožena, da sta davčnemu uradniku Aleksandru Popoviču poslala 2500 Din kot podkupnino, da bi jima ne bilo treba plačati davka. Brata Ač sta bila aretirana, pozneje pa proti kavciji puščena na svobodo V teku preiskave je bil aretiran tudi davkar Popovič. ker sta obtoženca trdila, da je za uslugo zahteval podkupnino. Pri obravnavi je bil mlajši brat Ač obsolen na tri mesece zapora davkar Popovič in starejši brat obsojenca pa sta bila od obtožbe oproščena. * K smrtni nesreči otroka pod lokomotivo pri Rimskih toplicah nam pišejo, da trupelce otroka ni našel g. Ignac Lnbej. nego sta takoj po nesreči prihitela na lice mesta mati in oče in je oče pobral dete še živo. Nekaj minut nato je otrok umrl * Vlom v trgovino v Domanjcih. Pred nekaj dnevi je bil izvršen v fiiijalko trgovca Antona Smodiša v Domanjcih pri Can-kovi drzen vlom Storilci, ki so zaenkrat še popolnoma neznani, so vdrli v trgovino v nočnih urah ter odnesli najrazličnejše manufakturno blago v vrednosti okrnc 2000 Din. Orožniki, ki so bili o vlomu obveščeni zjutraj, so se takoj podali na zasledovanje. vendar tatov za enkrat ni bik) mogoče izslediti. Ker pa bodo storilci najbrž prodajali blago po deželi, se bodo prej ali slej sami vjeli * Pred potovanjem si nabavite neobhodno potrebno polnilno pero. ki ga dobite v trgovini Ivana Bonača. Ljubljana, Še-lenbursrova ulica 5. Zlata polnilna peresa od 50 Din naorei. * Nagemu ljudstvu Je dobro znano, da je suho smokvino listje dobro zdravilo proti naduhi. Purgativni sladkor, ki se dobiva na poseben način lz naše najboljše dalmatinske smokve, pa je v zvezi z drugimi zdravilnimi Južnimi zelišči odlično sredstvo za čiščenje želodca ln črev In za zdravljenje bolezni ledvic, jeter, hemoroidov, kadar so te bolezni v zvezi s slabo prebavo. Figol se dobiva v vsaki lekarnL * Obleke hi klobuke kemično čisti, har* va. oRsJra hi lika tovarna Tos. Reich. Planinski dom Kofce 1500 m, — Gorsko letovišče. Penzion Din ~ 60 do 60, 8574 Iz Ljnbljane Kopalni vlak LJnbflana glavni kolodvor — Skofla Loka. V ponedeljek, torek in sredo 6.. 7. in 8. t m. bo vozil na progi Ljubljana glavni kolodvor — Skofja Loka in obratno kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane glavni kolodvor 13.20 in s do-vratkom v Ljubljano gl. kol. ob 18.-&. V primeru zadostne frekvence bo vozil kopalni vlak v dobi kopalne sezon« dnevno, kar bo pravočasno razglašeno v dnevnikih. Potniki uživajo pri teh kopalnih vlakih polovično vožnjo, in sicer v II. in III. razredu. Izdajajo se posebne vozne karte, ki veljajo samo za kopalne vlake u— Veliko vrtno veselico priredi Narodna strokovna zveza v nedeljo 5. t m. popoldne ob 4. pri Reininghausu v Šiški Tam bo razstavljena ves dan pod častno stražo tudi zastava NDO iz Trsta ln si jo bo lahko vsak ogledal. Prosvetni odsek vabi vse prijatelje delavstva, da se v velikem številu udeležijo te veselice in podprejo s tem pokret narodnega delavstva. u— československd obec v LJubljani Oslava pamdtkjr Mistra Jana Husi konA se v sobotu, dne 4. t m. o p&l devžtč ho-dinč večerni v restauraci »Zvezda«. Pfed-n&ška konsula pana Ing. ševčlka. u— Sokolsko društvo St Vid nad LJubljano ima v nedeljo 5. t. m. na sokolskem telovadišču javni telovadni nastop z veliko vrtno veselico. Sodeluje godba Sokola L Začetek ob 15. Magistrov avto bo vozil v Ljubljano do polnoči Prijatelji sokolstva so vabljeni v prijazni St Vid, ker bodo imeli poleg zabave še srečo pri bogatem srečolovu. . . u— Izlet Avtomobilskega kluba, sekcije Ljubljana, preložen. Na splošno željo Je na 5. t m. nameravani Izlet na Jezersko preložen na dan 26. t m, to je na dem po prazniku sv. Krištofa, zaščitnika vseh av-tomobilistov. Vršil se bo izlet na Vršič. Točnejše obvestilo bo sledilo pravočasno. n— V hotela Bellevue d revi pri lepem vremenu CM kresna veselica. Godba, bengalični ogenj. ples. Danes vsi v BJlevue! u— Zveza slovenskih vojakov L^|>ljana-Moste vabi članstvo in prijatelje na vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo 5. t m. ob 16. pri g. Košaku v Vodmatu z bogatim srečolovom. ki obsega več sto krasnih dobitkov u— Jutri t nedeljo popoldne pri Kavčiču, Privoz (Prule) velika CM kresna veselica. Godba, srečolov, šaljiva pošta, ples in kegljanje z lepimi dobitki od 10. dopoldne do 22. zvečer. Pridite! u— Oblastna strelska družina priredi v nedeljo ostro streljanje na vojaškem strelišču, Dolenjska cesta. Kdor nima legitimacije, naj prinese s seboj sliko 6X9 ln dvigne legitimacijo. Udeležba za vse članstvo obvezna. n— Pod vagonom lz BodhnpeSta v Ljubljano. Na glavnem kolodvora so imeli predsnočnjim senzacijo. S popoldanskim beograjskim brzoviakom se Je pripeljal v Ljubljano med drugimi »črni potnik«, ki ga je opazil eden službujočih železničarjev in opozoril na zadevo stražnika. Izpod vago-najia. kjer se je držal za plinski rezervoar so potegnili 20 letnega P. Bereša. po poklicu krojaškega pomočnika, doma iz Te-mešvara v Rumuniji. Odvedli so ga na policijo. kjer so pri osebni preiskavi našli pri njem okrog 300 Din gotovine in načrt naše železniške proge do Trsta. Bereš Je izpovedal da je bil do zadnjega zaposlen kot krojaški pomočnik doma v Rumuniji pozneje pa je mesto izgubil se podal na Madžarsko in se naposled v Budimpešti spravil pod brzovlak ter se odpeljal preko Jugoslavije do Ljubljane, hoteč v Trst Fanta so pridržali zaenkrat v zapora, ker ui popolnoma gotovo, da so vse ujegove navedbe točne. u— Trpinčenje živali. Na Celovški cesti je včeraj vzbudil pozornost mesarski voziček. na katerem je bilo povezanih na kupu 5 telet ki so se silovito trpinčila. Na vozičku je bilo prostora komaj za 3 teleta, zaradi česar je na zahtevo nasantov ustavil voznika, mesarskega pomočnika Maksa G., stražnik in ga legitimiral Enak primer se je pripetfl v Dalmatinovi ulici, kjer Je vozil enako stisnjena teleta mesarski pomočnik Mirko V. Oba se bosta morala zagovarjati zaradi trpinčenja živali. u— Ukradena svetiljka. Krojaški pomočnik Alojzij Dolničar. stanujoč v Franko-panski ulici 12. je prijavil, da mo Je predsnočnjim ukradel nekdo s kolesa, ki ga ie imel na dvorišču Delavske zbornice, električno svetiljko. vredno nad 100 Din. Dolničar Je omenil, da se že dalje časa potepa tamkaj neznan, okrog 20-letni mladenič, ki očividno išče samo razne tatinske prilike. Za sumljivim neznancem Je uvedeno zasledovanje. u— Ukradena aktovka. InženJer Franc Zadnik. stanujoč na Večni poti 3. Je imel včeraj opravka v hiši št 31 na Dhunajski cesti, kjer je položil aktovko na neko mizo na dvorišču. Medtem oa. ko na aktovko ni dovolj pazil, se je prisukal tja neznan dolgoprstnež ter mu odnesel aktovko z raznimi dokumenti in drugimi spisi da trpi ©kradenec nekaj nad 400 Din škode. u— Tatvina na Savi. Tatovi ki pazijo na razne tatinske prilike med kopalci na Savi. so tudi letos prav pridno na poslu. Na Tomačevem kakor tudi na Ježici je bilo izvršenih v zadnjih vročih dneh dokaj manjših tatvin. Predvčerajšnjim pa sta postala žrtvi tatov zopet dva kopalca. Iz žepa Nikole Radašaia Je okrog 14. izmaknil nekdo malo žensko uro z zlato verižico v vrednosti okrog 1200 Din. Ukradena ura Je šesterooglata. dvokrovna z vdelanimi diamanti, verižica pa ie ploščata Te tatvine je sumljiv neznan, okrog 30-letni moški. oblečen v temne hlače in belo srajco, golorok, razoglav in temnih las. ki se baje večkrat potika v tamošnji okolici. Istega dne je bil v Tomačevem okraden tudi Stanislav Guštin. Neznani storilec mu Je odnesel modne hlače, par nizkih rjavih čevljev in par nogavic v skupni vrednosti okrog 500 Din. u— Tatinska roka vsepovsod. Na neki novi stavbi v Rožni dolini T^kdo odnesel delavcu Ivanu Cinknšu te žepa telovnika železno uro z verižico, vredno okrog 100 Din. Na Napoleonovem trgu se Je pred par dnevi splazil v pritlično stanovanje Antona Koblarja neznanec ter mu ukradel zlato ovratno verižico. 2 srebrna prstana Jn sveženj ključev. Enaka tatvina Je bila izvršena v dopoldanskih urah v stanovanju Ane Gorjančeve v Ljubljanski ulici 43 v Mostah. Storilec je skočil skozi pritlično okno v spalno sobo ter odnesel z nočne omarice uro budilko in nekaj gotovine, tako da Je Gorjančeva oškodovana za okrog 1S0 Dm. Odvetniški kandidat Jakob Petro- 1 iC te pred oar dnevi pozabi v tcMoašd govorilnici hotela Union 150 Din vreden dežnik. Id ga mu Je pozneie od tam odnesel neznan zlikovec. o— Vk>m v zidarsko baraka. Pred par dnevi je bilo vlomljeno v barako podjetja inž. Dukiča v Zg. Šiški v bližini glavne ceste. Neznani storilci so odnesli par čevljev. več razne obleke, precej perila in razno delavsko orodje. Oškodovani so razni delavci ki sumijo, da je vlom izvršil eden bivših delavcev. Jci je bil nedavno odpuščen. u— Kam pa Jutri? Jutri vsi na veliko vrtno veselico, ki se bo vršila v restavraciji Zadružnega doma na Glincah št 10. o— Kavarna Zgooc odprta danes do 4. zjutraj. a— Plex hi veBka sokolska veselica do 3 are zjutraj v hotelu Tivoli danes. Pridite gotovo vsi! Jutri v nedeljo ples kakor običajna Iz Celja e— Izletniki ▼ Logarsko dolino se opozarjajo, da vozi celjski mestni avtobus ob nedeljah tn praznikih tudi zjutraj ob 4.30 po prihodu mariborskega brzovlaka izpred celjskega kolodvora. Samo pri tej vožnji so dovoljene tour-retour karte po znižani ceni Vrača se ta avtobus lz Logarske doline ob 18.30. Vsakodnevna popoldanska vožnja ob 16.15 v Logarsko dolino ln ob 5.45 zjutraj lz Logarske doline ostane ne-izpremenjena v veljavi e— Celjska strelska jniBna bo Imela redno strelsko vajo na prostem Jutri 5. t m. od 15. dalje na vojaškem strelišču v Pečovnlku. Zbirališče isto tam. e— Statistika nmHiii v juniju. V preteklem mesecu Je umrlo v Celju skupno 27 oseb, od teh 3 v mestu, 23 v javni bolnici ln 1 v začasni vojaški bolnici e— Dve nesreči Pri kopanju v Savinji Je spodrsnilo na neki skali 30-letnemu telegrafistu na celjski železniški postaji Josipu Rajtmajerju, da je padel na neko drugo skalo s tako silo, da si je zlomil desno nogo. — V svojem stanovanju v Gledališki ulici pa Je padla 84-letna vdova po jet-niškem pazniku Lucija Kranjčeva tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v zapestju. Oba Je prepeljal reševalni avtomobil v bolnico. e— Gasilska toiMi bo t nedeSo v Gaberlu. Okroe 600 dobitkov, med nitmi kolo, stroJ posoda prašič in drugo. Pridite poizkusit srečo! . . e— Srečke 2. razreda so Se prispele tn naj jih vsi dosedanji ln novi Igralci dvignejo v naši podružnici najpozneje do 9. t m. Iz Maribora t— Učni uspeh m zasebni dekfišH ščanskl šoli Šolskih sester. Na zavodn Je bilo vpisanih 156 učenk, od teh Je Izdelalo z odliko 18. s orav dobrim uspehom 67. z dobrim 52. ponavljalni Izpit Jih kna 12. oa- ^a-^VnedelJe S. t. m. vsi k Sv. Martinu pori Vurbergu na veselico gasilnega društva, ki bo na vrtu gostilne g. Kostanjška. Avtobus ob pol 15. in pol 16. » Glavnega trga. ar— Koncert v korist fonda ruskih voMh hrvafldov v Beoerada priredi hitri 5. t nv v mestnem parka godba 45. pešpolka od 10.30 do 12. . ^ a— Društvo odvetniških In notarskih uradnikov v Maribora hna v nedeljo 5. t m. ob pol 9. zjutraj v gornji mali dvorani Narodnega doma svoi občni zbor. a— Tujski promet v Maribora. V dragem četrtletja Je bilo priglašenih pri mariborski policiji 9757 oseb. odglašenih pa je bilo 9654. Od priglašenih odpade na zaseb-oa stanovanja 3519 oseb. na lava* lokale pa 6243 ugoslovenov Je bilo 7497. tujoev pa 6243 Jugoslovenov Je bilo 7497. tujcev strijcev in sicer 1538. za njimi Cehoslova-kov 221. Nemcev 175. Italijanov 165 Madžarov 84 itd. a— Izletniki ne delajte škode poljedelcem! Okoliški poljedelci se ponovno pritožujejo. da si iščejo ob nedeljah in praznikih razni izletniki začasna počivališča najrajši ob robovih, če ne kar sredi žitnih poli. Na ta način povzročajo našim kmetovalcem občutno škodo in nehote netijo nezadovoljstvo vasi proti meščanstvu. a— Ob priliki sokolskega župnega deta v Mariboru Je podpisani v garderobi dekliške šole, pritličje desno, pomotoma vzel poleg svoje telovadne obleke skoro nove telovadne čevlje nekega brata. Opozarjam lastnika, da lahko dobi čevlje nazaj pri sokolski župi v Mariboru. Makso To-mažič, učitelj. a— Vročinski val. Včeraj smo imefi na prostem 38 stopinj vročine, v senci mestnega parka pa 28 do 32 stopinj. Ni čudno, da se ie vse zateklo v Dravo in da je bil avtobusni promet na otok rekorden. Bet-navski ribnik se Je kljub svoji obsežnosti in motnosti vode videl kakor mravliišče. a— Nezgode. Na Pobreški cesti se je zaradi nepazljivosti urezala v palec desne noge 8-letna Anica Gobiličeva. Zaradi infekcije so morali dekletce prepeljati v bolnico. V Zgornjih Hočah je padel 25-letai posestnikov sin Filip Kumer med delom tako nesrečno, da si ie zlomil levo roko v zapestju. a— Utonil bi MI kmalu v Dravi 21-letni posestnikov sin Vinko Ajhmajster. Mladenič je skočil razgret v vodo ter plaval skoro do srede struge. Tam pa ga je prijel krč in je pričel med potapljanjem klicati na pomoč. Na pomoč mu je priplaval prijatelj Anton Zavec. ki ga ie z velikim naporom otel iz mrzlih dravskih valov. a— Z motorjem podrl kolesarja. Okoli oolnoči se ie v Košakih zaletel neki moto-ciklist v 33 letnega nastavi j en ca kavarne »Jadran«. Miroslava Gorenjaka. ki je vozil s kolesom proti mestu. Motociklist je podrl Gorenjaka na tla, da se je pri padcu precej potolkel po rokah. a— Ponovni poskus samomora Je izvršila na svojem stanovanju v Krčevini 22 letna zasebnica Gabrijela T. Izpila je večjo količino lizola ter so Jo v zadnjem hipu prepeljali v bolnico, kier so ji izprali želodec Vzrok ie živčna bolezen. a— Pes Je ugriznil 9 letnega posestniko-vega sina Franca Kranjca iz Zgornjega Du-pleka. Fantek ima veliko rano na levi nogi ter bo najbrže odoremljen v Pasteurjev zavod. a— Kalabreškl cigani na poti skozi Maribor. VčeraJ opoldne Je krenila po odpravi na policiii skozi mesto kolona kalabre-ških ciganov. Vsega skupaj je bilo sedem voz s 24 cigani. Ciganom je bil dovoljen skozi naše ozemlje prost prehod v Italiio. Prišli so iz Avstrije, od koder so bili iz-gnani. m— Tlakovanje nBce. V ponedeljek 6 t m. bodo nadaljevali tlakovanje Kopališke ulice, ki ostane zato med Tattenbachovo ulico in Aleksandrovo cesto do nadaljnjega zaprta za prevozni promet a— Klnopredstave. Graiski kino do vključno nedelje 100% nemški govoreči m zvočni velefilm »Tango liubavi«. — Union kino do vključno torka Dolores del Rio v zvočnem velefilmu »Evaneelina«. Z Jesenic s— Vidovdanska proslava na meščanski Soli se je završila na zelo lep način v nedeljo dopoldne v telovadnici meščanske šole. Na sporedu so bile detklamacije v slovenskem in francoskem jeziku, pevske in telovadne točke in govori. s— Od uprave Društva jeseniških obrt» nikov smo prejeli naslednji dopis: Preteklo nedeljo se je vršila po ljubljanskem kne-zoškofu slovesna blagoslovitev prenovljene in povečane župne cerkve. K tem svečanostim so bila vabljena številki a jeseniška društva,, prezrla pa se je iz neznatnih razlogov obrtniška organizacSja, čeprav so v njej včlanjeni vsi jesenišiki obrtniki. Vodstvo društva se čudi temu dejstvu, zlasti glede na to, da mora prav obrtništvo največ prispevati z doklsdami in tudi s prostovoljnimi prispevki za prenovitev mest« ne žnpne cerkve. s— Jeseniška osnovna šola je Stefa v mi-nllem šolskem kitu 437 dedci« ki 373 dečkov, skupaj 810. s— Most čez potok Jesentco je v dovnšen in ga bodo v kratkem taročili prometu. Zgradila ga j« v razanerno kratkem času gradbena tvrdka snž. Josip Dedek » Ljubljane. s— Elektrlftkactfa tutSh ptmtnskfh vmt Te dni postavljajo monterji te detevcf elektrarne iz Žirovnice električni daljnovod od Jesenic višje gori proti PSa-všikermi rov-tu. Prihodom in Sv. Križu, taiko da bodo vsi ti kraji preskrbljeni z električno »vertljavo. Iz Tržiča 8— Tržič je fJk pred tvoftm nafveCjtrrt sokolskim praznikom, žnpnim zfetatn kranjske sokolsko župe, ki bo v nedeljo 5. t. nv Zeflezniška džrefccija je ugodHa prošnji So« kola in dovolila, da odide zadnji viafc; ir Tržiča ob pod tako da bo and v Kranju priključek na vse vlake v obeh smereh. S|ploh bi bfo dobro, če bi tako odhajal ta vlak te Tržiča vsafco nedeljo, ker bi pridobili turfeti ono te pol are n» časa, pa bi vendar imeli zato na yoo strani ogodno zveza Kodikor vemo, so prfcrtojno kanporacrje že napravile tafco ■vtego, a slej še ni rešereja. Za župni zJet v Tkržidn bodo torej ugodne že?«zn$Ske zvren, *aftx» upajmo, da bo udeležba prav častna. Iz Kamnika k»— Ustanovni občni zbor krajevne protituberkulozne Bre v Kamnika bo fi. trn. ob 10. dopoldne v Narodni čitalnici z običajnim sporedom* Pridite! ka— Za otvoritev kopaBSa. ki bo ti t m, ie že veliko zanimanje. Prav tako tudi za športno akademijo, ki bo v soboto 11. julija; ob tej priliki se bo igrala lzv stna komedija »Kukuli«. ka— »Španska muha«. V soboto so ČV« tahričarji zaključSl sezono i veseloigro »Španska muha«. Ker so vse leta brrafl samo narodne igre. je bila »Španska muha« prav dobro do šla. Igralsko Je bila od vseh podana prav dobro, najbolje v letošnfc sezoni Iz Trbovel) t— Športna prireditev. V nedeljo ob 17, se bo vršila na igrišču SK Trbovlje prija« teljSka nogometna tekma med prvorazred« nim ljubljanskim klubom 2SK Henmes ta prvakom trboveljskega okrožja SK Tibov* tja t— Blagoslovitev motorne brizgah* ga* rilskega društva na Dobovco pod Romom, bo v nedeljo 5. t m. Na predvečer kree ta umetni ogenj v počastitev sv. Cirila te Me« toda. Vabljeni vsi! t— Kino Sokol predvaja dreri ob krasen zvočni film poki smeha »Marijana« in »Seviljskega kavalirja«. Vse Marijane imajo vstop prost! Iz Hrastnika h— Naš! malčki na oddihu. — PudiuMi ca Rdečega križa v Trbovljah, ki ima svoj delokrog tudi pri nas, pošlje iz Hrastnika samo 3 slabotne otroke te dni na oddih v Gornji grad, iz Trbovelj pa okrog 30. Na« ša podružnica »Protituberkulozne lige« po« šlje v avgustu 5 otrok v zdravljene v Ra« kitno, naš pomožni odbor pa okrog 30 d©» čkov in deklic h kmetom v Slov. gorice. Hvalevredno je, da seje tudi pri nas za« čelo misliti na slabo razvito deco. h— Tombola v prid Narodnemu domu se je morala zaradi gospodarske krize pre* ložiti na jesen. h— Cirilmetodov kres se bo žgal druvt na Pintarjevih bajerjih. — Pridite vsi! h— Licitacija vodovoda. Županstvo Ti* bovije razpisuje pismeno ofertalno fictta« cijo za zgradbo vodovoda v Hrastnifou, ki se bo vršila v soboto 11. t m. ob 11. v pd« sami gradbenega oddelka občine Trbovlje. Opozarjamo interesente na ta razpis. Iz' Novega mesta n— Podružnica »Jutra« prosi cenjeno naročnike, ki prejemajo list po raznašalcih, da se ji javi vsaka strankina preselitev, da na ta način izostanejo nepotrebne po« greške v dostavi n— Dijaški društvi, ki ofcstojita na na& gimnaziji, sta »iProsveta« in »Vesna«. »Pro-sveta« izkazuje na zavodu največ čknov; štela je 115 članov šn 57 članic, skupaj 172. Organizacija je imela med letošnjim šolskim letom 19 odborovih sej in 2 redna občna zbora. Časopisov in revij prejema 70, knjig pa ima 1175. Odsekov šteje 5. Predavanj je imela organizacija 50. »Vesna« je imela v tem šolskem letu 132 članov in 15 članic. Sestankov je imela 36 in 8 sej. Časopisov in revij prejema 25, knjig pa ima v svoji knjižnici 832. n— Uspehi na tukajšnji gttiinazifi so glede na prejšnja leta so zelo porazni te to v vseh razredih. Od 440 dijakov te dijakinj je dobilo pozitivne oceno 240. negativno 80, ponavljata e izpite pa ima 112 dijakov, 8 ps je ostailo neredovanih. n— Občni zbor strelske družine bo v nedeljo 5. t. m. v občinski posvetovalnici Vabljeni ljubitelji tega športa. Za članstvo je udeležba obvezna. n— Izletnikom na Gorjance nudi dobro oskrbovana planinska koča pri Sv. Miklavžu, last novomeške podružnice SPD po zelo nizki ceni (10 Dm) celodnevno dobro hrano. n— AcSbo casflno draštvo t SnrihefH si k nabavilo novo motorno brizealno. Vsekakor leo napredek podeželskega društva. n— Sestanek živinorejcev novomeškeca »reza bo na kmetijski šoli na Grmu v nedeljo 5. t. m. v svrho ustanovitve živinorejskega društva. Živinorejci, pridite! n— Sloviti Korianskl stndenček Gospodično popravlja podružnica SPD. Društvo bo prenredbo stndenčka izvršilo v smislu bieijenskih zahtev, kar pozdravljajo vsi ljubitelji Gorjancev. Iz Dolnje Lendave 0« 345—350. + Novosadska blagovna bona C3. t m.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 5 vag. pšenice, 9 vagonov, koruze, 5 vagonov moke in 1 vagon ječmena. Pšenica: srednje-baška, 79/80 kg 180—185; okolica Novi Sad 79/80 kg 180—185; okolica Sombor, 79/80 kg 165—170; baška potiska, 79/80 kg 190 —185; gornjebaška, 79/80 kg 190—195; srsmska, 78 kg 162.5 — 167.5; okoliea In-djija, 78 kg 167-5 — 172.5. Turščica: baška, Dunav, Sava 96 — 98; okolica Sombor 94 — 96. Moka: baška >0« in >00« 260—280, >2« 250—260; >5« 240—250; >6« 225-230; >8« 120—180. Otrobi: baSki, sremski in banat3ki 115—120. Jeimen: baški in sremski novi 92.50—95. + Somborska blagovna borza <3. t m.). Tendenca neizpremenjena. Promet 23 vagonov. Pšenica: baška potiska šlep, 80 kg 192—197-50; okolica Sombor, 78/79 kg 162.50—167.50; gornjebaška, 79/90 kg 185 do 190; sremska, slavonska, 78 kg 16O do 165. Oves: baški, sremski, slavonski 160 do 165. Ječmen: baški, 64/65 kg 130 do 140. Koruza: baška 93—95- za julij % do 97; ladja Dunav 96—96. Moka: baška >0« in >00« 260-280: >1« 245—260; >2« 235—250; >5« 225—235; >7« 175-190; >8« 120-125- Otrobi: baški 112.50—117.50. + Bndimpestanska terminska bona. (3. t m.). Tendenca: brez posla. Pšeniea: ne notira. Koruza: m september 13.40 bi., za maj 1932 11.61—11.62, tranzitna za juMj 10.62._____ Šport Domači figa derby Jutri ob 17.30 na igrišču Ilirije Ze ves teden vlada velika nervoznost v ljubljanskem športu, toda ne med aktivnimi nogometaši, temveč med kibici obeh slovenskih zastopnikov v liginean tekmovanju Ilirije in iPtrimarja. Nedeljsko srečanje nam bo pokazalo, kateri od obeh ljubljanskih klubov je bolj poklican, da za? stopa barve slovanskega nogometa v letošnjem državnem prvenstvu. Že vsa dosedanja srečanja teh dveh klubov v lokalnem podsavezmem tekmovanju ao pomenila višek nogometne sezone v Ljubljani, v pravem smislu derby. Pod vodstvom objektivnih in sposobnih sodnikov eo bSa tar ka srečanja res užitek prve vrste ki Je občinstvo obeh taborov z zadovoljstvom zasledovalo odločno borbo obeh moštev. Nedeljska tekma je prva med tema kluboma v borba za placement v državnem prvenstvh; z druge strani pa pomeni zima« ga enega ali drugega moštva zboljšanje položaja v tabeli zagrebške prvenstvene lige, kajti oba kluba sta na zadnjih mestih z istim številom točk. Ratzumljivo je, da sta se obe tnoSbvi temeljito pripravili za nedeljsko srečantje; Ilirija je po dveh močnih porairih v Splitu in doma dvignila z zmago nad državnim prvakom Concordio moralo v svojih vrstah, dočim je Ptrimorje v potni meri izrabilo štiritedensko pavzo in izpopolnilo vrzeli v moštvu. Z ozirom na to (je izid nedeljske tekme negotov. Službene objave LNP (S seje p. o. dne 1. julija 1931.) Navzoči gg.: Set&na, Novak, Aooetto, Ko« vač, Grošelj, Zupane, Ravan. Zapisnik zadnje seje se odobri. Vzame se na znanje dopis SK Javornik, Rakek, št. 65.«3L od 26. junija. Odgovor pisni e« no. Odobri se prijateljska tekma Hermes* Lj. : SK Trbovlje 5. t. m. v Trbovljah. — Naknadno se odobri prijateljska tekma 29. junija v Kranju Ilirija sen. : SK Sokol, sen Kranj. — Preda se u. o. L SSK M ari« bor, ker ni postavil stranskega sodnika, pri tekmi dne 29. junija v Mureki Soboti — Verificira se za prijateljske in mednarodne tekme za SK Ilirijo Lj. s pravom nastopa 11. t. m., igr. Pavlica Luka. V nedeljo 5. t. m se določijo prvenstvo« ne tekme: Igrišče Ilirije popoldne ob 18. Ilirija : Primorje. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik Stanko, nadzor nad blagajno ranr. Šetina. Vsak fckdb mora po« staviti 6 starejših in vestnih rediteljev. Pod« savez postavj diva plačana biljeterja. Pro« ste vstopnice se bodo izdajale pri glavnem vhodu (vhod za vozila). Nastop službe pol ure pred pričetkom prve tekme. — Na igri« šou Maribor ob 17. popoldne L SSK Mari« bor : SK Atletiki, v kolikor se kluba dru« gače ne sporazumeta. Nadzor vodi MO. Maribor. Opozarjajo se klubi, da je po pravilniku v verifikaciji igralcev priložiti vsaki novi prijavnici 3 Din (tri) za izkaznico (pri pre« stopu z kluba ni potrebno) ker sicer p. o. igralca ne bo verificiral. — Pozivajo se spodaj navedeni klubi, da nakažejo do prihodnje seje označeni znesek za nove le« giitimacije za igralce, verificirane po 6. ma» ju t. L Jadran 15 Din, Primorje 6, Svoboda, Lj. 9, Elan, Novo mesto 3, Javornik, Rakek, 9, Trbovlje 3, Atletik. Celje 18, Maribor 42, Rapid, Maribor 6, Svoboda, Maribor 6, Železničar, Maribor 12, Olimp, Celje 16 in Retje, Trbovlje 6 Din. — Tajnik IL blagajniške te reditdjske službe je točno ob 15.45. Lahkoatletska sekcija naj postavi 8 starejših rediteljev. Proste in mladinsko vstopnice se bodo izdajale pri blagajni ob Celovški cesti poleg garderobe. Pred 16. je vstop na igrišče brez izjeme vsem za» branjem Igralke, ki nastopijo v predigri, mrajo biti v garderobi točno ob 16. Tribunski in ložni sedeži za tekme Hi« rija : Primorje se lahko rezervirajo danes ves dan, jutri pa do 14. pri blagajni kavar« ne Evrope in se dvignejo v nedeljo pred tekmo pri blagajni na igrišču. Rezervirane sedeže se bo hranilo do 17JO do pričetka tekme. Važno je to zlasti za stalne obisko« valce, da si zasigurajo svoje običajne sc* deže. Odbor teMooatfetetofh sodb«Wuu»v dravske banovine. Za miting na igrišču ASE Primorja danes ob 16. in Jutri ob 9. se odredi naslednja Jurija: voditelj tekmovanja g. Keber, vraovni sodnik g. B. Sanein, sodniki na eflju in časom erilci: gg. wandisch, Gregorič, SteptSnlk, Slamič L., Kermavner Ivo, Lutn Mirko, starter za teke g. Sanein D., starter za skoke tn mete g. Kermavner Ivo. Imenovani gospodje so naprošeni, da sigurno pridejo pravočasno na dgrKče. ASK Primorje (lahkoatletska se&cgaV. iLahkoatletsM dvomateh s Concordio začne v soboto dne 4. t m. ob 16. te se nadaljnja ▼ nedeljo dne S. t m. ob 9. Atleti iKora-čifi, M are k, Ora&em, Pečenko, Ločovntk, černetič, Jordan, Lcvsrt, Jernejčič, Ovac, Raič M^ 2orga A-, Ogrin, Pogačnik J, škrabar, Tršar, Kosec, Rfbnlkar, Mirt, Umek, Podlunšek, Krasoree se opozarjajo, da morajo biti aa igrišča najpozneje ob 15.80. Opremo je prinesti brezpogojno seboj. ASK PH morje (nogometna acfcicigaV V nedeljo Ob 9. igra kombinirano moStrvo proti SK Grafika. — Postava v klubski knjigi pri Kovačiču. V nedeljo Ob 1&29 prevzamejo nadzor blagajne na ferlA&u Ilirije inž. Kuljiš, Vončina, Gosttša, Sanein Gvido, rediteljstvo pa Fuchs, GlinSefc, Pod-borfiek, Gorjane, Strnad. Jurfeas. Junlorskl dvomateh Concordta t morje. V soboto ob 16.30 te nedeljo ob 9l se vrši na igrišču ASK Primorja, Dunajska cesta prvi Jundorski dvomateh Ooneor-dla : Primorje. Tekmuje se v dveh kategorijah, ta sicer tet 191S—14. tet 1906 do 16. Discipline bo: 100, 200, 1000, 1600, 4X 100, skok v vis, troskok, skok v dali, Skok ob p-alici, met krogle, diska te kopja. Torej zelo lep te obilen jumiorski program. — V soboto ■ jutranjim braoviakom prispe v Ljubljano petnajst izbranih jmA-onJev državnega prvaka Oonoordie. Med njimi so nekateri, M dosegajo eek> boljSe rezultate kakor sentorjL Primorje postavi v boj tudi svojo gardo, med njimi tod! 2e sedaj Izborne Juniorje Mareka, Kovačiča, Oražma, Pečnfka, Ogrtoa, Kosca, Tršarja, Černeliča, 2orgo, Aleksa, Raiča, MtMvoja te druge. Vsekakor bo borba zelo ostra te napeta. Pričakujejo se najboljši re-suttatL Občinstvo bo sigurno priSlo na svoj račun. Vstopnina nizka. Sodniki nedefjstcfti tekem. Ifede&fte drž a vno-prven štrene tekme bodo sodfli naslednji sodniki: v Ljubljani Ilirija : Primorje g. Jok si 6, v Zagrebu Ha§k : Hajduk g. Kapp, v Beogradu BSK : Slavija {Sarajevo) g. Pezlč, t Sarajevu SaSk :| Soko g. M. Popovi«, v Skoplju Jug : Jugoslavija g. Malenica mL, v Osijeku Gra-djanski : Mačva g. Fabrte, v Novem Sadu 'Vojvodina : Slavij a g. RnSM, v Subotici Sand : Obfflč g. Kntfifer, v Pančevu PSE S Bačka g. Mojlč. TSK Slovan. Drevf ob 30. rodbs od* borova seja v lovski sobi gostilne »Sofcokt vsi in točno. SK Ilirija. Pri jutrišnji prvenstveni tek« mi Ilirija : Primorje vrše blagajniško služ« bo od 16. do 17.45 gg. Posohl, Miklavfič, Habič in Pevalek I, od 17.45 dalje pa gg.: Jeras, Medic, Balitesar in Babšek. Nastop Učiteljski merkantUtii tečaj Ljubljana, 3. julija. AA. Za učitelje na trg. in obrt nad. šolah se bosta vršila zaradi velikega števila priglašeneev 3 meav kantlna tečaja in sioer pavi od 6. jtrffja do 3L julija t L, drugi pa od 3. avgusta do 31. avgusta t L Strok, risarreki tečaj za imenovane učitelje odpade letos, ker se je priglasilo premalo udeležencev. Spodaj navedeni gg. učitelji, ki so sprejeti v prvi merkamtiOni tečaj, se imajo zgktr sSta 6. t m. ob 7. na tehm. sred. šoE v Ljub* Ijant, prrtRčje soba št 3, vsi ostali tukaj nenavedend prosilci, so se sprejeli v 2. meikantiftni tečaj, ki prične 3. avgusta t L in se krajo zglasiti ta dan ob 7. istotam. V prvi tečaj ao sprejetfi: Benkovšč Ladislav, Murska Sobota; Božič Adailbert, Trbovlje-Vode; Beoglez Fran, Ca dram; Cekada Miroslav, St Jemeth G1 jašek Ltxkmk, Rogaška Slatina; Groenik Jože, Hrastnik; Hofbauer Lojze, Hrastnik; Janežič Gabrijel, Škofja Loka; Justin Gril, Žiri; KLavona Adoif, Kranj; Kkm France, Zagorje o. S., osn. S.; Kogefaik Frane, Orna pri Prevaljah; Kotmpoš Peter, Kranj; Kopčkia Ivan, Zagorje; Košuto*: S&vo, Sv. Pavel pri Preboldu; Koutny ViKbald, Kočevje; Kus Viljem, Lom pri Tržiču; Logar Leopoldina, Hrastnic; Medved Stane, KrSko, defld. mešč. š.; Novak Julij, T^bov-lje»Vodel Pečnt Dragotan, Doilnoa Lenda-va, drž. mešč. š.; Planer Albert, Sv. Pavel pri Preboldu; Podbevšek-Ravn&ar Štefanija, Zg. Saška; Pogačnik Janko, Celje, deš. narod, k; Peikavec Cdestin, Šmartno pod Šmarno goro; PSroa* Josip, SIL Jernej, Dol.; Robinšek Srečko, Šoštanj; Rojic Jakob, Škofja Loka; Seksinrik Maks, Carinam srez Konjice; Solina Matko, Toplice pri Zagorju; Svigetj VSc+or, St Jernej, srez Krško; VanSS Janko, Knško; Vutkovič Srečko, Senovo pri Rajbenburgu; Zavtršnak Alfonz, Vrhnika; ZemVjič Branko, Cedjc okolica, drž. deš. mešč. š.; Zomer Franc, Sevnica; Zupančič Jože, Lštya. » KU LTU RIM PREGLED Naše srednješolsko vprašanje Ob kongresu Jugoslovenskih profesorjev t Maribora 7.-8. julija. L »Slovanske narodnosti so spet našle svojo dušo, in sicer prej, preden so dosegle svoje pravice do življenja. Pesmi njihovih starih pesnikov, pripovesti njihovih zgodovinarjev, bajke j® njihove davne prostosti so jih odkrile njim samim, tako da morejo biti njihovi narodni pisatelji, slovničarji in zgodovinarji smatrani za ustanovitelje držav, kar je nenavadna stvar na tem svetu. E. Denis. S temi besedami je naš veliki francoski prijatelj označil pomen slovstva za naše državno čustvovanje. Morebiti se sami tega nismo zavedali. In če pravi E. Denis, da je to »nenavadna stvar na tem svetu«, da slovničarji, pesniki in pisatelji ustanavljajo države, čutimo tem bolj, kako je baš pri slovanskih narodih jezikovno vprašanje imelo in ima še važno ulogo v njihovem političnem, oziroma državnem življenju (prim. češkoslovaško, rusko - ukrajinsko, makedonsko vprašanje itd). Pri drugih narodih se to šele začenja (n. pr. flamsko, katalonsko gibanje itd.). E. Denis je hotel poudariti, da so Slovani ustanavljali svoie kulturne države, še preden so dosegli svojo politično samostojnost (n. pr. ilirizem) in da je ravno njih skupno kulturno delo vodilo koačno tudi do političnega in državnega edinstva. Iz tega pa tudi vidimo, kakšnega pomena je pravilna ureditev jezikovnih in kulturnih vprašanj v njihovih sedanjih državah, ako nečemo, da razdružuje isto, kar nas je nekdaj zedinjevalo Tudi naša država je v zadnjem času skušala rešiti to vprašanje v smislu jugoslovenskega edinstva s tem, da bi dobili enoten pravopis; drugi so smatrali celo za potrebno, da bi imelo enotno pisavo, enoten jezik itd. 0 vsem tem ujedi-mjevanju se je letos razvila debata v »Naši dobi«, »Reči« in drugod. Izkazalo se je, da |e važnejše od rsakega formalnega, zunanjega, nenaravnega in prisiljenega edinstva ©no duševno, kulturno, resnično in naravno edinstvo, ki ga "črpamo iz naše narodne in umetne kulture na polju našega slovstva, umetnosti in znanosti s tem, da drug drugega spoznavamo, da rasemo drug ob drugem, se dvigamo in izpopolnjujemo in s tem gradimo skupno stavbo jugoslovenske kulture, ki nosi na zunaj skupen državni pečat. Po desetletnem tavanju, iskanju in obotavljanju prihajamo končno do nekih pravilnih smernic, ki bodo vodile, brez vsakega pretiravanja, povzdigovanja in poniževanja, k skupnemu cilju s tem, da rase naše kulturno življenje, umetnost in slovstvo, iz svojih naravnih tal in po svojih glavnih delih postaja skupna last, t. j.: vse, kar lepega in velikega ustvari jugosloven-ski duh na tem ali onem teritoriju, r tej ali oni obliki, v tem ali onem jeziku ali pravopisu, moramo sprejeti kot dar našega d aha, ki je namenjen vsem, in da je naše kulturno jugoslovenstvo ravno v tem, da nič, kar je našega, jugoslovenskega lepega in velikega, nam ne ostane tuje, nasprotno, da moramo ravno svojim kulturnim pojavom posvečati več pozornosti nego tujim, jienašim. To kulturno posredovanje^ in zbliža vanje morajo vrSiti razna udruženja, društva, zveze, družbe, založbe, gledališča, razstave itd. V zadnjih letih se kaže na tem polju vesel napredek. Toda temelj temu zanimanju za kulturne pojave mora ustvarjati šola — predvsem — srednja šola- In tu pridemo do onega. glavnega vprašanja, ki se je nekako samo po sebi reševalo že ves čas naše mlade države, t. j. vprašanje slovenščine in srbohrvaščine, oziroma slovenskega in srbohrvat-skeiga slovstva na naših srednjih šolah. Gotovo je, da je tu oni temelj, na katerem bo gradila mlada jngoslovenska inteligenca svoj nadaljnji kulturni svet. In mi vsi želimo — in moramo želeti in delati na to, _ da naša srednja šola ne vzgaja negodnih kozmopolitov, blazirancev in praznih kru-hoborcev, ki nimajo z narodom ničesar več skupnega, ki jim je narodna kultura deveta briga, ki mu je vse domače ničvredno in brezpomembno, ampak da vzgaja zdravo domačo generacijo, ki je toliko srečna, da rase v svoji lastni narodni državi, do katere se mora zavedati svojih velikih dolžnosti, zato mora vsa njena vzgoja temeljiti na zdravih domačih tleh, vse njeno mišljenje in čustvovanje mora rasti iz naše preteklosti, ki je zakopana v naši zgodovini in naši narodni in umetni literaturi. Zato je kralj, vlada pri nacijonaini vzgoji posebno poudarila važnost zgodovine in narodnega slovstva v naši srednji šoli. Jugo-slovenski abiturijent, ki se ni poglobil v kulturni svet naše preteklosti, ki so mu ostali tuji kulturni zakladi naše zemlje, ki so mu neznana dela naših največjih pesnikov in pisateljev, ne bo nikoli v življenju Gustave Le Bon O tem francoskem učenjaku, enem naj* večjih in na j univerzalne jših med živečimi, !je pisaila lani »Naša doba« v štev. 21. Mie J-ada Sisova nas v praških »Nar. Listih« seznanja z njegovimi najnovejšimi deli. Letos poteče 50 let, kar je izšlo Le Bomo« vo klasično delo o demokraciji »LTiomme et les sooietes«. Kdjuib visoki starosti Le Bon nenehoma raziskuje filozofijo zgodo« vime in piše nove knjige, ki še vedno razo« devajo gibčnost in bistrost njegovega duha. V predvečer Le Bonove devetdeseflet« rtnee je izšla 300 strami obsegajoča knjiga t>Les bases scientifiques d'ume philosophie de I* histoire«. V glavi ima zasnovane še •tri nadaljnje zvezke. Pravkar je začel na« rekovati zvezek, čigar epi graf pove do» volj: »L'histoire a ses raisons que la rai« son ne connait pas«. Da, zares moramo ob« čudo vati neizčrpnost tega devetdesetlet« mka. Toda Francozi lahko pokažejo več takih izjem: veliki kemik Chevrnil je še kot stoletnik znanstveno delal, a Fonte« nelle je kot stoletnik pisal svoja čudovita pisma. Več kot pol stoletja se je Le Bom trudil, !da bi promikni1! v skrivnosti razvoja; pri« pravijal je sintezo znanosti z zgodovino in 'je edini znanstveno rekonstruiral perspek« tive nadaljnjega razvoja človeštva. V svo* jem devetdesetem letu je izjavfl ta veli» kam: »Najbolj pusto mi je to, da sem ne« koč širil .prevratne nazore, ki so zdaj po» II našel pravilne kulturne orijentaeije in bo ostal vedno irelevanten proti vsem našim kulturnim stremljenjem. Take inteligence ne potrebujemo. Potrebujemo sdravo, na domačih kulturnih tleh vzrastlo inteligenco, ki se bo zavedala svoje dolžnosti do naroda in njegove kulture. Le taka inteligenca bo ustrezala tudi visokim ciljem našega sedanjega državnega življenja. Mi vemo, da je naša prva povojna generacija, ki še ni imela naravnega šolskega razvoja, v marsičem zablodila, da se je prepustila dnevnim geslom egoizma in ma-terijalizma, da je iskala povsod najlažje poti navzgor s pomočjo korupcije in^ pro-tekcije in s svojim lahkomiselnim življenjem kvarno vplivala na narod in na normalni razvoj naših političnih in državnih razmer. To prvo generacijo smo preboleli. Sedaj prihaja nova generacija, pri kateri vojni vplivi niso več opravičljivi. Ta generacija se že mnogo bolj zaveda resnosti življenja in povsod se kažejo znaki višjega življenja, duhovnega preporoda in hrepenenje po idealnem svetu- Dolžnost šole je, da mladino pri tem njenem stremljenju podpre. In tu se nam pokaže ogromna važnost duševnega sveta, ki se nam razodeva v domači kulturi in literaturi in pomen narodnega slovstva za nadaljnji razvoj mladine. Zato je postala slovenska in srbohrvat-ska književnost na višjih razredih skupen predmet. Letos smo prvič maturirali na tej podla- Ljubljana. 2. julija. Skoraj neopazno za širšo iavnost seje zaključila gledališka sezona. Sedaj se začenjajo pregledi in pogledi — nazaj in naprej. V zadnjih letil je že navada, da naš kulturni referent ob zaključku sezone skuša dobiti načrt prihodnje sezone. Ravnatelj opere g. Mirko Polič se je tudi to pot ljubeznivo odzval naši prošnji in nam dal nekoliko zanimivih podatkov. — Najprej hočete pogled nazaj? — je odvrnil. — To je pravilno, zakaj samo tako bo marsikaj v naših nadaljnjih načrtih bolj razumljivo. Prejšnio sezono je bilo naše interno delo v znamenju obsežne reorganizacije. Taka preosnova je imela svoj minus, pokazal pa se bo tudi njen plus. če se že ni. Reorganizacija še vedno ni zaključena in tudi priprave za novo sezono ne morejo mimo in preko tega dejstva. Reorganiziramo se v štirih pravcih: Do jeseni bo zaključena preosnova solističnega ansambla. ki je v minuli sezoni nekako dosegel višek svoje krize. Načelo je: izločiti one moči. ki niso več v polni meri sposobne. ohraniti najboljše, izpolniti vrzeli.. To velja posebno za reorganizacijo moškega pevskega zbora. Tretji pravec naše notranje preosnove ie nova fundacija inscenacij-skega dela. V prejšnji sezoni smo dobili res vzposobljenega strokovnega inscenator-ia Ulianiščeva, ki je moral naš inscenacij-ski oddelek do temeljev reorganizirati, obenem pa opravljati tekoče zadeve. Četrta, za notranje delovanje našega zavoda važna reorganizacija sc izvaja v garderobi, katere vodstvo je prišlo v vešče roke. in ki se sedaj smotreno urejuje, kar je v našem gledališču docela nov pojav. Zaradi reorganizacije zbora smo morali v zimskih mesecih odgoditi izvedbo velikih zborovskih del in na njih mesto vključiti taka. ki nimajo zbora (»Werther«. »Nina nana«. »Figurina«) Žrtev te krize zbora ie bil, kar rad priznam. »Lohengrin«; žal, da se položaj ni dal v naprej dobro dogledati. iz repertoarja pa ga tudi nismo mogli vreči. Med tem smo se že prebili tako daleč, da smo rešili »Snegoručko«, ki je prišla v ono fazo. ko se je zbor že jel razvijati navzgor. Tehnični momenti (izvedba kostumov) so nam onemogočili uprizoritev napovedanega Delacoyevega »Damskega lovca«, ki pride na vrsto takoj v začetku prihodnje sezone, ker je muzikalno že doštudiran. Inscenacij-ski moment je zadržal izvedbo že popolnoma doštudirane »Lucerne«. — V minuli sezoni smo imeli 11 premier novih odnosno na novo postavljenih del (»Knez Igor«, »Moč usode«, »Werther«, »Nina - nana«, »Figurina«. »Luiza«. »Sneguročka« v operi in »Vesela vojna«, Mascotte«. »Dijak pro-sjak«, »Oi ta ljubezen«. »Vijolica z Mont-martra v opereti) Na novo so bile postavljene opere »Cosi fan tutte«. »Večni mornar«. »Židinja« in »Fidelio«). Dalje smo dali skupno z Orkestralnim društvom štiri simfonične koncerte, ki so imeli prav dober uspeh; vrhu tega so naši sodelovali pri Berliozovem »Faustovem pogubljenju«, katerega nameravamo prihodnje leto uvrstiti v operni repertoar. V celem smo izvedli 31 oper 4 koncerte. 10 operet Vseh predstav re bilo 119 opernih in 163 operetnih. Zanimivo je, da letos — v času hude gospodarske krize — izkazuje naš zavod (opera z opereto) višji inkaso nego lani, a če r ri- stali splošni. Tako se mi vidi kot bi mi ljudje pravili: »Hm, saj poznamo te vaše ideje, postale so vsakdanje.« Le Bon je kot fizik, metafizik, zgodovinar in psiho« log razodel reči, ki jih bo še treba ozko« ■ristifci. Njegova knjiga o evoluciji smovi in druga o razvoju energij vsebujeta že splošno priznamo resnice, dočim so njego« ve nazore o dissociaciji atomov, o radio«-aktivnosti, o elektronih potrdila raziska« vanja drugih. Njegovo odkritje o Hitra« atomska energiji še čaka, da ga kdo pre» išče im praktično preizkusi. Novi spis G. Le Bona »Les bases tifique d'une philosophie de Fhišto&re« (1931) podaja resume njegove filozofije, izpoved moža, ki je proučeval nekdanje civilizacije im živo sedanjost im ki je da« mes najgloblji poznavalec individualnega in mmožestvenega dušeslovja. Tu Le Bon odgovarja z besedami vidca in z resnostjo strogega znanstvenika na največja vpraša« nja, ki zadevajo sodobnega človeka in na vse bojazni, ki vznemirjajo njegov pogled v bodočnost. Le Bon se v tej 'knjigi po« sebno bavi s problemi demokracije, so« cializmta in komunizma. Njegovo stališče v teh vprašanjih je pozornemu čitatelju znamo iz lanske »Naše dobe«. Iz majnovej« še knjige navajamo le nekatere misli: »Socializem je popolno podržavljenje življenja na zemlji; predstavlja eno naj« trdnejših oblik suženjstva, kar si jih je kdaj naložil človek od začetka svoje zgo« dovine.« gi. Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšen je bil rezultat, t j. koliko srbski ali hrvatski maturant poznal slovenske literature in koliko je slovenski maturant poznal srbohrvatske literature, ali če hočete, koliko je jugoslo-venski maturant poznal jugoslovenske literature. Gotovo je, da je bilo vse to odvisno od profesorja, knjižnice in drugih krajevnih razmer. Poročilo gosp. ministrskih odposlancev o tem bo gotovo zelo poučno in važno. Znano je, da je ministrstvo prosvete sklenilo to opravičeno izpremembo, ne oziraje se na to, da še ni primernih učnih knjig. To je gotovo zelo onemogočalo boljše uspehe. Treba si je bilo pomagati, kakor je bilo mogoče. Iz lastne izkušnje vem, da smo kljub 5 uram na teden, ki so nam bile na razpolago, le težko obvladali vso tvari-no. In to vse zaradi slabih učnih in pomožnih knjig, dočim bi bilo z dobrimi učnimi pripomočki vse delo mnogo olajšano. Učne knjige so še danes slaba stran našega šolstva. Dobrih je premalo, slabih preveč-Mnogo jih je nastalo s škarjami v rokah in pri odobravanju so pogosto odločali vse drugi razlogi nego strokovnjaški. Mnogim — posebno založbam — je šlo samo za denar, tako smo dobili celo vrsto dragih in slabih učnih knjig. Ce je učna knjiga v vsakem predmetu važna, je tem važnejša pri narodnem jeziku in slovstvu, kjer naj vzgaja in vzbuja ljubezen do naših slovstvenih del, pesnikov in pisateljev. Dr. L L. merjamo inkaso opere in operete, vidimo, da je opera nekoliko poskočila, opereta oa malo popustila. — Zanima Vas sistem gostovanj?! Dobro. Naša želja ie slej ko prej. ustvariti stabilen in samostojen ansambel. Dejanski položaj pa je tak. da so nekateri vodilni solisti nastopili dopust, niso pa izstopili iz našega kroga. Tako smo morali njihova mesta rezervirati in si pomagati s sistemom stalnih gostovani (Šimenc. Križaj. Vičar i. dr.) Ta stalna gostovanja s solisti, ki iih žal ne moremo angažirati, ker nimamo zadostnih sredstev, so v pretekli sezoni dvignila umetniški nivo naših predstav in menim. da smo ž njimi občinstvu samo ustregli. Vrhu teh stalnih gostov smo kdaj pa kdaj pritegnili razpoložljive domače moči. ki imajo moralno pravico, da zahtevajo nastop na našem odru. Oboje niso gosti v pravem pomenu besede, marveč vidim v tem nekak razširjen ansambl slovenske opere. Drugo so tako zvani akoidenčni gostje. ki jih je bilo v minuli sezoni samo 10. v prejšnji sezoni pa 12. To so pretežno slovanski umetniki, ki so priredili turnejo oo Jugoslaviji. — Potem še to: Zaradi zapoznelega nastopa ge Gjungjenac smo mora« ni eno pevsko stroko nadomestiti z go. Ju-raničevo. — To so bile nekake nujnosti, izvirajoče iz dejanskega položaja gledališča in ne vidim, da bi bile v minuli sezoni izjemen pojav. _ Torej: sezona 1931-32. Kajpak da se nanjo pripravljamo hi sicer že precej časa naprej, zakaj jaz ne delam programa samo za eno leto. marveč postavim v repertoar-ski vidik vrsto del. ki pridejo na vrsto v drugi ali tretji sezoni, če ne morejo priti v prvi. Več kot 10 aH 11 premier Ljubljana ne prenese, nismo oa sezonska opera, ki bi se zadovoljila z omejenim sezonskim repertoarjem. Imeti moramo 30—40 oper. ki se potem kdaj pa kdaj popravijo in osveže, katere pa so za resno operno gledališče nujen sklad in zaklad. Sestava in še boli izvedba repertoarja zavisi tudi od personalnega stanja. Lahko Vam povem, da se za jesen pripravljajo neke izpremembe: več članov bo izločenih iz ansambla, sprejeti bodo nekateri novi. Številčno ostanemo približno na isti višini. V nekaterih glasovih nam je nastala hipertrofija: leto bo treba izenačiti. Podrobnosti Vam še ne morem povedati, ker so nekatera vprašanja za sedaj nerešena. Toda preidiva k podrobnostim repertoarja. Poleg repertoarja, ki smo ga bili pridobili že prejšnjo sezono, ki je še dokaj svež, nameravamo dati Konjo-vičevo »Koštano«. Straussovega »Kavalirla z rožo«. Schrekov »Daljni zvok«, Berlio-zovo »Faustovo pogubljenje«. Delacayeve-ga »Damskeea lovca«. Weillovo »Car se fotografira«. Puccinijevega »Turandota« in Aubertovega »Fra Diavola«. Napovem še Lotharijevega »Lorda Spleena«. ki pa je zastran zasedbe za sedaj še dvomljiv, nadalje domačo novost, Osterčeve po vzoru Milhauta skomponirane »minutne opere«: »Medeja«. baletna pantomima« in »Dandin v vicah«. Imamo se več drugih del modernega kova. ki jih moramo preštudirati in nemara pride ta ali ona na mestu katere, ki je navedena v prej omenjenem repertoar-nem načrtu. Mimo tega nameravamo na novo postaviti »Traviato«. »Carmen« in »Pi-kovo damo« in morebiti bomo skušali in- »Poskus komunizma v Rusiji na Vzhodu nikakor ni novo dejstvo. Niti zdaleč ne moremo govoriti o napredku, narobe: to *je korak nazaj k oblikam, ki so bile že z da vina j premagane. Kitajska je n. pr. po> gosto delala poizkuse s komunizmom. V XI. stoletju pod cesarjem Čeng — somgom je bila odpravljena zasebna lastnina; ka« pital, zemljo in industrijo so proglasili za državno last. Poizkus je trajal petnajst let, nato pa so kmetje im delavci režim vrgli. Podržavljena zemlja im industrija nista namreč ničesar prinašali. Tudi v mi« nulem stoletju so pe>tnajst let eksperimen« tirali s komunizmom, toda beda se je sa« mo povečala.« »Boljševiška doktrina je nevarna in je Rusijo razdejala. Še nevarnejša pa je men« taliteta, ki je doktrino imspiriraila. Ko bi ji uspelo, da bi poplavila svet, bi uničila osnovne elemente velikih civilizacij. Bolj« ševiški nauk uničuje materialne vrednote narodov, toda hujše je, da boljševiška m en talite ta ograža mnogo dragocenejši kapital nego je minljivo bogastvo, namreč moralne vrednote, za katere se je člove« štvo trudilo mnoga stoletja.« »Clloveška ideja je prebila v zadnjem stoletju več sprememb nego prej v 8000 letih. Ce po tem, kar nam je veda v tem stoletju odkrila, presojamo neznane pasove ki vanje znanost prodira vsak dan bolj, smemo upati, da nam bo razodela skriv« nosti, katerih veličine se danes že lahko zavedamo. Lahko torej sanjamo o bodo* scenirati Llsztov oratorij »St. Eflzabeta«. To je opera. V opereti se bomo omejili na nekatera dela. ki pridejo v poštev predvsem za nedeljske predstave. Premiere bodo imeli Benatzkega »Trije mušketirji«. Abrahama »Viktorija in njen huzar« in Of-fenbachova »Madame Favart«. slednja v novi predelavi. S sodelovanjem Orkestralnega društva nameravamo dati zopet štiri simfonične koncerte, izmed katerih bosta dva po možnosti posvečena domači produkciji in sicer v okviru velikih svečanosti, ki se pripravljajo za proslavo 60 letnice Glasbene Matice. Za jesenske predstave na prostem. pri katerih bi bila opera udeležena z »Gorenjskim slavčkom« se že vodijo priprave. ki jih s simpatijo spremljamo: o tem za sedaj ne morem reči ničesar določenega. __o. A. Sever, šubičeva medalja »Jutro« je že priobčilo posnetek spominske medalje, ki so jo ustanovitelju in prvemu ravnatelju Tehniške srednje šole v Ljubljani Ivanu Šubicu vzidali v avli zavoda ter so jo minule dni slavnostno odkrili. Umetnino je izdelal medaljer Anton Sever, profesor Srednje tehnične šole. Po svoji kvaliteti zasluži to delo, da ga še posebej opišemo: Severjeva portretna medalja Subiea je anfasna in nekaj nad naravno velikostjo, vlita iz brona in okusno patinirana. Medalja ni zanimiva samo kot portret, marveč tudi kot umetnina. Te vrste (en face) por-tretne medalje pri nas niso znane. Plastika te portretne medalje je srednje visoka, tako, da učinkuje kot portret, a vse ostalo pa je le potreben okrasek. Aranžma portreta v anfasu z lavorjevim vencem v ozadju in napisom ob robu medalje, daje harmonično celoto. Anfas je ono, kar vidimo kot prvo pri človeku in kar gotovo vsakega človeka najbolj karakterizira. V profilu mnogokrat ni mogoče doseči tega izraza tako kot v anfasu. Naj omenimo le izraz v očeh z očali. To je problem, ki ga je bilo treba skrbno in preudarno rešiti. Modelacija očal z medlim pogledom je ustvarjena tako, da ima gledalec občutek, kakor da so očala bistven del pogleda. Čelo, usta in brada s svojo karakteristiko so prav tako vpodobljema z največjim plastičnim izrazom in dokazujejo, da jim je dala vešča mojstrska roka pravo življenje. Glede tehnične strani medalje naj omenimo, da je poleg modelacije potrebno samostojno znanje obdelave brona- Bronast odlitek še ni vse; treba ga je obdati in pa-tinirati. Patina je neločljivo sredstvo za po-vzdigo plastike in izraza Kdor v tem pogledu zavisi od drugih, gotovo ne more računati z ono kvaliteto dela, kakor ga ustvarja s svojim lastnim občutkom in izrazom. Vsekakor je treba gosp. prof. Severju samo čestitati k temu uspelemu delu. Iz francoske književnosti Eden največjih francoskih (pesnikov sodobnosti in globoki esejist Paul Valčry je pravkar izdal pri Stocku novo knjigo »Re-gards sur le Monde actuel«, ki vsebuje njegove nove eseje Daniel Hal6vy Je vzbudil novo poaornost s svojo knjigo »Dšcadence de la libertš«, ki se bavi z najusodnejšimi političnimi in socijalnimi problemi sedanjosti. Henri Massis je v knjigi spominov »Evo-cations« orisal nekatere vodilne može, s katerimi je prihajal v stike: Anatola Fran-eea, Mauricea Barresa, Henrija Bergsona, Alaina, Charlesa Peguya in Ernesta Psicha-rija. Andrfi Maurois je poslal v svet svojo novo biografsko delo: »Liautey«, življenjepis maršala, ki predstavlja zanimivo novost v njegovi biografski tvorbi. »Editions du Sagittaire« so pravkar napovedale prvo izdajo zbranih spisov uvodoma omenjenega Paula Valeryja. Izide približno 12 zvezkov v bibliofilski oblaki; izmed izdaj na različnih vrstah papirja bo najcenejša zvezek po 100 Din. Celotna naklada obsega 1225 izvodov. V založbi La Nouvelle Revue Francaise je izšel življenjepis znanega romantika Charlesa Nodierja, ki je za časa Napoleonove Ilirije živel v Ljubljani. Njegovo zelo nemirno in pestro življenje je opisala Mar-guerite Henry - Rosier. Zanimivo bd bilo pogledati, kaj je avtorica povedala o No-dierjevem bivanju v Ljubljani. Trenutno nam knjiga še ni dostopna. Francois Mauriac je objavf! delo, M se pridružuje ostalim njegovim osebnim izpovedim: »Soufrances et Bonheur du Chr<§-tien«. Izdal ga je Grasset v svoji zbirki »Pour mon Plaisir«. Jules Romains je dostopen v izboru »Mor-ceaux choisis«, ki obsega odlomke iz njegovega pesniškega, pripovednega in dra-matskega dela. Izbor je pravkar izšel pri NRF. Novi romani: Vol de mrtt (Antoine de Saint Exup£ry, s uvodom A. Gida); La Bandera (Pierre Mae Orlan); Plus loin (Herv6 Seignobosc); Le Paradis des Amants (Lucien Fabre). V bližnjih dneh izidejo: JuBerne Bende »Essai d'un disoours cohčrent«, Andrea Gida »Divere«, Drieu la Rochella >L'Euro-pe eontre les patries«. čem človeštvu, ki se bo tako raziiikovalo od današnjega kot se današnje razločuje od rudimentairnith sledov prazgodovine. Brez dvoma je to sem, vendar ima večjo verjetnost kakor razvoj, ki je obvladoval svet dosihmal m ki o njem ne moremo go» voriti slaibo, saj je svet privede! iz bar« barstva v civilizacijo.« To so nekatere najnovejše mis® 90 let« nega avtorja »PsihologidnAh zakonov raz« voja narodov,« led nam jih je pred vojno poslovenil dr. Ogris. Drugo je, koliko se lahko posameznik strinja ž njtlmi. Brez dvoma pa nazori Gustava Le Bona kaže« jo tudi danes ono isto idejno linijo, ki jo je ta mož zastopal že pred 50. letL Morda je njegova idejna zvestoba im do* slednost vredna večjega občudovanja ne* go nazori sami. Gustave Le Bon ni kakor n. pr. nekoč Cesare Lombroso — ma stara leta podrl v sebi idejne zgradbe, ki jih je bil prej čez mero povzdigoval; ni šel kakor Lombroso iz materialistične skraj« nosti v — spiritistično skrajnost. Devet« desetletni starec, vajen s svojim genialnim pogledom meriti gibanja človeških mas, razvoj in smrt narodov, valovanje zgodovi« ne m človeških idej enako kot skrivnosti posameznikove duše ali skrivnosti intra« atomske energije im keramične usode, ima še vedno dovolj sile in poguma, da raziskn« je naš čas, ga obtožuje in hkrati tolaži, od« pirajoč umerjenemu duhu neskončno ob« zorje napredka. -------—o. Osnovala se Je nova biblioteka za izdajanja cenih dobro opremljenih klasičnih del »Genie de la France«. Obstojita dve izdaji: izdaja na veHnu stane samo 5 frankov. Za to ceno se dobi n. pr. zbrano delo Fr- Vii-lona, za 10 frankov kompleten Stendhalov roman La Rouge et le Noiri« itd. Mednarodni kongres založnikov v Parizu Prvi? po svetovni vojni so se zbrali izdajatelji in založniki iz raznih držav sveta na mednarodni založniški kongres, ki 6e je vršil od 21. do 25. junija v Parizu. Dvesto petdeset kongresistov, ki so predstavljali šestnajst narodov, je v Domu knjigarniške-ga krožka razpravljalo o vprašanjih, ki se ne tičejo samo profesijonalnih zadev, marveč imajo delno tudi važen splošni značaj. Mednarodni stiki založnikov imajo 351 et-no tradicijo- L 1896. 6e je v Parizu sestal prvi kongres te vrste; tu so se položili temelji mednarodni organizaciji, ki si je potem ustanovila v Bernu svoj Bureau per-manent, kjer so se pred vojno redno zbirali zastopniki založništev vseh zainteresiranih narodov, da se dogovarjajo o skupnih interesih, ki so v znatni meri tudi interesi prospeha lepe knjige, prospeha celotne književnosti. Sedanji pariški kongres, ki maSI obnovitev tega intenzivnejšega mednarodnega sodelovanja založnikov, se je med drugim izrekel soglasno za to, da se v vseh državah zaščiti avtorska lastnina za dobo 50 let po avtorjevi smrti, kakor je to vpeljano v Franciji. Sprejeti so bili tudi nekateri sklepi glede olajšav pri izvozu knjig in drugi predlogi, ki naj zbližajo založništva med seboj, olajšajo knjigi pot in jo še bolj razširijo v prid človeške kulture. »SIobodni gpisi Stanislava Stafta« je na* slov reviji, ki je začela nedavno izhajali y Zagrebu. Stanislav Šimič je nadarjen pe« snik, ki se udejstvuje tudi kot kritik, V6e kaže, da je prišel navzkriž z ostalimi revi« jami in je — menda po vzotou K. Šalde in njegovega »Šaldovega zapisnika« — pričel, izdajati lastno revijo, katere naslov ozrna« ouje ime urednika in glavnega sofcradnik s tem pa tudi program lista. V 3.«4. zvezku, kš smo ga pravkar prejeli, je Sinrič objavil pod skupnim naslovom »O najgorkn poja« vama u suvremenom spisateljstvu« tri ostro polemične članke, katerih dobršen del je posvečen pisanju Milana Durmama. Dalje je Šimič zastopan z dvoma pesmima. Oim» ko Dalordo je prispeval pesem »Zgražanje nad samim sobom«, iz zapuščine pred voj«* no v Barceloni umrlega pesnika Janka Po* lica — Kamova pa jo objarvljena proza »Ka«; tastrofa«. Zanimiv je članek Maks&ma Gor* •kega, ki odločno obračunava z novimi pi« satelji in čitatelji v sovjetski Rusiji, bi pre* zirajo klasike. »Stožer« je mesečnik, ki izhaja v Beogra* du v latimioi In je v zadnjem času wibud»t pozornost zlasti zaradi nekaterih člamko^ ki se tičejo odnosa mladega rodu do kmji* ževnosta in književnost do družbe. Pred« vsem so odmevala nekateri prispevki Steva* na Galogaiže, bivšega ureaniOca »Kritike«, ki pa je med tem začel izdajati svoj novi list. »Stožer« ima podnaslov »JugosLove«6&l književna mesečnik«. Svojo jugosk»vensfoai usmerjenost kaže z latinico in ekavščima ter s Skupnim sodelovanjem srbskih im br« vaških literarnih mladinov (Slovenci se šo niso pridružili). Pri listsu sodelujejo sami mladi: RogMč, Cestimeo, Matijaševič, Delnr« ko, Froi Jovam Popovič fbd. Je značilen 'n* riskanja im stremljenja drugega povoj* nega rodu v iiteraiturL »Čegkoslovensko»jugoslaveneka revue«, H jo izdajata češkoslov.«jugoslov. liga v Pragi im Savez jugoslov.«češQcoslov. lig v Beogra* du, je zaikljoičila prvi letnik. Novi časopisi je nedvomno ustrezal potrebi: stiki med obema narodoma so tolikanj pomembna tnl že tako razjpredeni, da je revija, ki vse ta delo predstavlja v tisku, vzpodbuja, koontro-lira in beleži, potreba, ki se vsiljuje sasma po sebi. Prvi letnik kaže, da je uredmi&vo pridobilo za sodelovanje mnogo odličnih imen im priobčilo veliko prispevkov, ven« dar celoten vtis, ki ga daje revija, ni po« polnama zadovoljiv. Mnogi članka so zelo splošni, tako da krogu, ki čiita revijo, ne povedo nič novega; nekateri so preveč frag« memitarni, da bi daM čitatelju kaj več kot površne informacije, ki jih najde v listih. Načelo, zbrati čim več imen, ki družabno imponirajo, četudi za ceno notran desetletij so se upoštevale, da se napravi moderno. aku» stično itn optično prvovrstno gledališče. Načrt za harkovsko gledališče je izdelalo 159 arhitektov, med njimi 111 iz zapadne Evrope. Gledališče pa se bo zgTatulo po načrtih moskovskih arh$tefotov bratov Ves« nin, ki bosta upoštevala tudi nekatere no« vosti v ostalih nagrajenih načrtih. — V Moskvi je bilo otvoriemo prvo mednarodno gledališče, ki naj zadosti teaiteosJciim potre« barni 6 in pol thsocev inozemskih delavcev im strokovnjakov, turiisitov in mornarjev*. Razen gledališč v Moskvi Bodo organizira« ne eia angleška in dve nemški potafoSf igralski skupini. Sodeč po izjavi ravnatelia Solodemima, bodo tudi to napravo izrabil za komunistično propagando, kateri je v Rusiji kultura tako absolutno podrejena kot je b3a r srednjem veku cerkvi. Kaj nam obeta ljubljanska opera za sezono 1931*1932 ŠAH Ureftsie dr. MIlan Vidmar Zagrebški »Jutarnji list« prinaša v zadnji ■edeljski številki, 28. junija, v »šahovski smotri«, kritiko našega velikega mednarodnega tnrnirja. Pri nas ie že tako. Tisti, ki ne store nič za stvar, imajo veliko besedo. Da kritike ni prinesel tako ogleden dnevnik. bi se snloh ne brieal zanio. Tako oa moram odgovoriti. Gospod Vukovid ni zadovoljen z menoj. Trdi oa stvari ki ne drže. Odobrava sicer, da moramo mladim talentom omogočiti sDODad s starejšimi velemojstri, pravi na, da si mladih talentov ne znamo izbirati Težji so očitki, kj lete naravnost name-Pravi, da odrivam jugoslovenske mojstre, da bi sam rad zastopal na Bledu vso Jugoslavijo, smelo namigava celo, da hočem sinu rezervirati mesto. Seveda so to samo izmišljotine. Toda govorimo o vsem. Vukovič pogreša na listi ameriškega prvaka Kashdana. Tudi jaz sem ga pogrešal Toda tudi brez Vukovičev«* izpodbude zre. S Kashdanom ie nanyeč stvar že v redu. Igral bo. Dokler bi moral Bled misliti na potne stroške iz Amerike v Evropo, je bila stvar brezupna. Iz Prage v Ljubljano pa gre. Vnkovičn Flohr ni všeč. Toda jugosfo- venski turnir je brez zastopnika češkoslovaške republike nemogoč. Sicer pa je Flohr zelo nadarjen mojster. Najmanj toliko kakor mladi Rodi, kj ga Vukovič priporoča. Jugoslavija bo na Bledu zastopana po Kostiču, Astalošu in Pircu. Seveda nameravam tudi sam igrati. Več nego štiri mesta pa niso na razpolago za naše ljudi. Svoje mesto prav rad odstopam g. Vukoviču. Ce bo pripravljalni odbor to izmeno potrdil, se bom naravnost oddahnil. Dela imam obilo in bolje bo zame, če se poleti malo odpočijem. 2e zadnjo soboto sem v tej rubriki napovedal ndeležbo g. Kostiča. Iz Zagreba sem namreč dobil obvestilo, da se je vrnil iz Amerike. Cernn se tedaj g. Vukovič razburja? Da čemu! Zato, ker sem položil denar na mizo za dvoboj med njim in Vidmarjem Milanom jun. Ali bi ne bilo lepo, če bi se poleg turnirja na Bledu igral tudi ta dvoboj? Pribit? je treba še neka}. Denar za turnir je dala v prvi vrsti blejska občina. Njeni interesi so prvi, razvoj jugoslovenskega šaha je manj važna stvar. Bled želi imeti prvovrstno mednarodno prireditev, pozornost sveta mu je glavna stvar. Saj je tudi važno, da se naše lokalne šahovske veličine razvijajo. Pa ne za Bled. Zavedam se tega, da nisem nezmotljiv. Zavedam se pa tudi svojih dolžnosti do požrtvovalne blejske občine. Svetovati moram pripravljalnemu odboru po svoji in ne po Vukovičevi glavi. Dolžnost vseh bi bila, da pomagajo, ne pa da razdirajo. Za svoje ukrepe odgovarjam. Prepričan sem, da so koristni Bledu in državi Za g. Vukoviča ne morem storiti nič boljšega, nego da vzdržujem ponudbo za dvoboj z mladim Milanom Vidmarjem. Sa6—b4 t. LflXo< 8. 0—0 --- Napačno bi bilo 8. e£-e4, Sf6Xc4, 9. Sc3Xe4, Lf5Xe4, 10. Lc4Xf7 + Ke8X{7, 11. Sf3—g5+, Kf7—e8, 12. Sg5Xe4, DdX d4!! in črni je dobil kmeta. 8.------e7—o6 9. Ddl—12 Sf6—e4? V začetku igre ni dobro večkrat potegniti z isto figuro. Zato je bilo bolje igrati 9. ---Lf&—e7. Pire zabrede sedaj v težave. 10. Sf3—e5 Lf8—d6 Kaj naj črni igra? Na 10.---Lt8— e7 dobi že 11. g2—g4 figuro. 11. Se5Xf7M --- Krasna kombinacija. Žrtev fignre Je le navidezna. Beli dobi kmeta. Poteza oa ie zelo skrita in Spielmann je bil očividno zelo dobro razpoložen, ko je igral to nartijo. 11.------Ke8Xf7 Soielmann navaja tndi naslednjo možnost: 11.---Ld6Xh2+. 12. KzlXh2 Dd8—h4+, 13. Kh2—gl, Lf5—g4, 14. Sc3X, e4! LglXe2, 15. Sf7Xd6+, c7+d6,. 16. Lc4X«2 in beli ima tri fizure za damo z dobljeno pozicijo. Skakač na e4 je seveda nedotakljiv zaradi Le2—f3. 12. De2—13 --- Ld*v JUTRO« št. 151 9 Sobota, i. VIL 1931 F. Rosenhayn: (Dagahund v fraicu Roman x Državni pravilnik je značilno mignfl z roko; trradnik je salti-itiral in potegfnil iz žepa žičnat obroč, na katerem je žvenketalo tucat čudnih izrezkov iz jeklene pločevine. , Čez pol minute so vrata odletela. fa Državni pravdnik je prvi stopil v sobo. , Ostali so z dolgimi vratovi planili za nfan. Mac Coy se je ozrl. »Vse prazno U je reikefl. Plesalka je v ncdoumevanju zmajala z glavo. »Kakor vidim, nima soba nobenih drugih vrat, ne na desno ne na levo.« »V hiši je!« je rekla ona s tr<£ni glasom. »Ni dvorna, da je v hiši.« »Sodim,« je reksl detektiv Cooper, »da jo bo popihal, med tem ko ga bomo iskali po drugih sobah.« . Mac Coy se je zasmejal in potrepljal Cooperja po ramemi. »Konstablovca stražita vrata,« je dejal. »Tu je njegova spalnica.« Bila je zaklenjena; ključ je tičal zunaj. Majaje z glavo je Mac Coy odklenil in vstopil. Soba je bila prazna. Iskali so po posteljah, po omarah, za zavesami — o Cascapoln ni bilo duha ne sluha. ' »Kakšna soba je to?« »Knjižnica.« ______ Tudi tu je tičal ključ zunaj; tudi tu je bila preiskava zaman. »Knjižnice so vražja reč,« je rekel Cooper. »Lahko jih odmakneš od stene; poznam knjižnice, ki stojijo v njih Macaulayeva zbrana dela. A če pritisneš na gumb, vidiš, da so bili samo hrbti, zadaj pa stoji irski whisky in holandski genever.« »Ta knjižnica ja prava knjižnica,« je rekla Siri Lana, »ne prevara, brez whiskyja in brez gumba.« Odtod so prišli v oblačilnico; zraven nje je bila kopalnica. Ob3 so kar najskrbneje preiskali; obe sta bili prazni. Nato so pregledali glasbeno sobo; Cooper je celo odprl klavir. »Človek nikoli ne ve.« Nato so šli v prvo nadstropje; a eden izmed uradnikov je ostal v pritličju. Brez glasu je slonel na usnjatem opažu hodnika. Koraki ostalih so utihnili, vrata so sa zapirala; nato je nastala popolna tišina. Pridušeno so se zgoraj oglašali koraki iščočih in se spet utap Pridušeno so se zgoraj oglašali koraki iščočih in se spet utapljali v tišini. A zdajci se mu je zazdelo, da je njkaj začtfl; talko, kakor če bi nekdo previdno obračal ključ v ključavnici. Glas je prihajal iz delovne sobe. O tem ni bilo dvoma. Detektiv je razvaroval policijski samokres v svojem žepu, se po prstih približal vratom, previdno položil roko na kljuko in mahoma treščil vrata navznoter. Soba je bila prazna. Nič se ni ganilo; samo tiktakanje are se je ravnodušno ta pomirjevalno oglašalo v prostoru. Detektiva je kar jezila ta nesramna samoumevnost nihala, ki se je tako malo menilo za malenkostne človeške skrbi. Spet ie preiskal vsako posamezno reč. Tam je stala velika pisalna miza; pa ne da bi ondi... Odpreti je ni bilo težko. A v njej ni bilo drugega kakor papirji in knjige Čudno! Nejevoljsn se je detektiv vrnil na hodnik; koraki tovargev so se hrupno bližal od zgoraj. »Nič,« je rekel njegov kolega Stanton. »Vse smo preiskali; hiša je prazna.« »A konstablovca vendar pravita, da ni...« Mac Coy je prišel s plesalko po stopnicah. »Kake je z zadnjim izhodom?« Stanton je s palcem pokazal na ono stran. »Zaklenjen; ključ t'či znotraj.« »Pa okna?« »V pritličju so vsa zamrežena. Vse mreže nepoškodovane. V prv^m nadstropju: vsa okna od znotraj zapahnjena.« »In podstrešje?« »En sam prostor brez kotov, kamor bi se bilo moči skriti Prazen kakor zborovaaije .Armade zveličanja' ob plačilnem dnevu.« »Tedaj ostane samo še nekaj,« je rekel Mac Coy. »Ali ima ta hiša klet?« Indka je zmajala z glavo. »Ne.« »Ali pa kak — Bog mi odpusti greh! — kak tajni hodnik, kaj vem, kam?« Nasmehnila se je. »Ničesar podobnega.« »Morda pa vi ničesar ne veste o njem?« »Hiša je moja.« je rekla, »vsak hodnik bi vam lahko narisala.« Cooper je bleknil: »Ta Cascapol je s samim vragom v zvezi, gospod državni pravdnik; pri sedmi diviziji to že davno vemo.« Prvovrstna prava fiidler" Kolesa Maiboljša Kvaliteta t cene t izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „Adlerwerkeu iz Frankfurta in (Prvovrstna icolesa Gritzner" idehite samo pri tvrdGi S OS. (Petelin C, Hjublf ****** P Ger je ona edini ssastopniG navedenih tovoren SOKOL Sokol ska nedelja v Dolnji Lendavi Sokol v Dolnji Lendavi je oriredil 21. junija društveni zlet. Na telovadišču se ie formirala mogočna povorka. na čelu ie korakala varaždinska vojaška eodba. sledili člani v kroju, nato vsi telovadni oddejki in četa vojakov Skimno število telovadečih je biln okoli 400. Povorko so zaključili primorski kolonisti. Povorka se je vila skozi mesto do sreskeea načelstva in nazaj na telovadišče. Tu ie v vznesenih besedah društveni starosta hr. Šikič očrtal velike nalosre Sokolstva in pozival vse k vztrajnemu delu za napredek sokolske ideje. Mno-robroino občinstvo in članstvo ie navdušeno vzklikalo kraljevski rodbini in starosti prestolonasledniku Petru. Godba je zaizra-la himno. Točno ob 15. se le pričela javna telovadba. Ob zvokih jrodbe je orikorakalo na.telovadišče 120 moške dece. ki je izvajala proste, vaie za praški vsesokolski zlet 1. 1926. Društveni načelnik Gorišek oač ni moeel poiskati boljšin vaj. Vsem udeležencem se ie na obrazu čitalo. kako uživajo med telovadbo. Le škoda, da niso sodelovale tudi drase okoliške šole. sicer bi bil nastop še mosočnejši. Tudi ženska deca.. 140 po številu, je izvedla vaie s cvetnimi loki prav ljubko. Moški naraščaj ie strumno izvedel 2 vaji za vsesokolski zlet v Praei f¥>). nakar je 20 naraščajnic prav ieoo iz-\-edlo 2 vaji za vsesokolski zlet. Burno po-?dravliena je nato prikorakala tukajšnja četa vojakov pod vodstvom podporočnika Pušlja in nad vse strumno in eksaktno iz-\ed'a 4 vaie s puškami. Za tem so izvedli člani in nato članice obvezne vaje. Drvi in druci leno skladno na zodbo. Po nastopu članic so nastopile tri vrste domačih telovadcev in telovadk na orodju. Večina je pokazala, da bo društvo nolazoma razoola-ealo še z lepim številom dobrih telovadcev. Nastopili so še vojaki s prosto vajo brez pušk. člani s skupinsko vajo. članice pa z vajo z vesli. Močen aplavz udeležencev ie pričal, da so nastopajoči častno rešili svojo nalogo. Telovadbo je zaključila vrsta članic iz Murske Sobote, ki je telovadila na mizi in vrsta članov iz Murskeza Središča ta drosru. Ves naston se ie izvršil v najlepšem redu, kar priča o spretnem tehničnem vodstvu društva. Po telovadbi se je razvila prijetna zabava ob bogato založenih šotorih. Le škoda, da ie nevihta prehitro prekinila prijetno razpoloženje obilnih udeležencev. . So kol sk o društvo Dolnja Lendava le lahko ponosno na uspehe svojega dela. Mno-s:o je Dripomoeja. da ie bil usoeh tako sija. ien. tudi Našička tvornica tanina. dalje ve-ieposestvo in pa četa vojakov s svojim komandirjem in dobrim sokolskim delavcem hr. Markovičem. D. M. v Polja. Priprave za razvitje sokolskega prapora so v polnem teku. Večer za večerom se zbirajo vsi oddelki in prireditveni odsek na letnem telovadišču in marljivo vežbajo oz. zborujejo. V torek in sredo je pregledoval oddelke župni prednjak, ki se je prav pohvalno izrazil o tehničnem stanju društva. Telovadci goje željo, da jih kmalu zopet poseti, toda za daljšo dobo. — Domače prebivalstvo opazuje z zanimanjem razvoj Sakola, tako, da ie upati za dan 5. julija mnogobrojne udeležbe pri razvitju prapora. Spored slavno-sti razvitja prapora je naslednji: V soboto na predvečer podoknica kumici s. Albini ing. Reševi. V nedeljo: ob 14. uri sprejem zunanjih članov na postaji pri Devici Mariji v Poliu, ob 14.17 slavnostno razvitje prapora, ob 15. slavnostni sprevod, ob 16. javni nastop vseh telovadnih vrst. Po nastopu velika vrtna veselica s plesom, sre-čolovom in šaljivo pošto. V slučaju slabega vremena se vrši proslava v nedeljo dne 12. julija. Avtobusna zveza z Lljulbjano do polnoči. — Na veselo svidenje! ! Sokol Litija—Šmartno bo priredil v nedeljo 5. t. m javno telovadbo vseh od* dclkov prosto zabavo na igrišču športnega kluba v senci košatih bukev. Vsi prijatelji Sokola vaUijeni! Sokolskega društva Radomlje društve« ni nastop, določen za 5. t. m., je preložen na nedeljo 19. t. m. z istim sporedom. Mojsfcranski Sokol je priredil lepo uepelo vidovdansko proslavo v zvezi s Tri« glavSkim pevskim društvom. 2e na pred« večer se je zbralo lepo število gla/netva na bližnjem Grančišču, kjer se je žgal kres, so se spuščale rakete in topiči 90 grmeli v temno noč. Naslednji večer se je vršila proslava Vidovega dne ob razmerno dobri udeležbi občinstva. Prireditev se je pri« čela s petjem državne himne, nakar je na« stopila sokolsika deca 9 prostimi vajami,_ ki so bilo zelo strumno izvajane. Simpatično eo bile podane tudi deklamacije sokolske dece. Zbor Triglavskega pevskega društva je odpel več nacionalnih pesmi, med nijim.1 tudi znano »Na dan«, godbeni odeefc Sok o« la pa je izvajal izbrane komade. Miada sokolska četa pri Sv. Andražu v Slov. goricah bo priredila v nedeljo 12-t. m. ob 3- popoldne prvi javni telovadni nastop s sodelovanjem matičnega društva iz Ptuja in sosednih bratskih edinic. Po nastopu velika vrta veselica z bogatim sre« čolčrvom- Na našo prvo prireditev, ki naj bo izraiz dela in, obenem manifestacija za razmah sokolske ideje* V vzhodnih Sloven«" skih goricah, vabimo vse ?prijatelje Sokol* »tva od blizu in daleč. Radio Izvleček fz programov Sobota, 4. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošča — 12.4«: Dnevne vesti. — 13: Napoved fesa tn plošče. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Časnik in časnikarstvo. — 20: Oglejski pa tri jarki- — 20.30: Pevski večer gdč. Arkove in g. Jelačina. — 21.15: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Plošče. Nedelja, 5. julij*. LJUBLJANA 9: Predavanje o čebelarstvu. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Versko predavanje. — 11: Samospevi gdč. Korenčanove. — 11.30: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved časa, dnevne vesti in plošče. — 15.30: 0 reji plemenitih kožuharjev. — 16: Godba na mandolino in kitaro. — 17: Čapeb: >R- U. R.<. — Samospevi ge. Perdanove. — 20.45: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert salonskega kvinteta. BEOGRAD 12.30: Orkestralen koncert. — 16: Narodne melodije. — 18.30: Godba na harmoniko. — 19: Narodne pesmi. — 20: Pevski koncert — 20.30: Veseloigra- — 21: Violinski koncert — 21.40: Poročila. — 22: Operetne arije. — 22.30: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 17: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Jugoslovenska glasba. — 22: Slovanska orkestralna glasba. — PRAGA 17: Plošče. — 18: Recitacije in petje. — 19: Pevski koncert — 19.20: Jazz-band. — 20.20: Godba na kromatično harmoniko. — 21: Godba na pihala- — 22.15: Godba za ples. — BRNO 18: Klasična plesna glasba. — 22.20: Prenos vsega programa iz" Prage. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra. — 20.15: Prenos filharmoničnega koncerta. — 22.30: Klavirski koncert — 23: Godba za ples. DUNAJ 10: Zborovski koncert (San-gerknaben). — 11.05: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 13.05: Dunajske slike. — 15.05: Popoldanski koncert. — 17.35: Variacije švabske narodne pesmi. — 19 30: Poljuden koncert orkestra. — 21: Dramski večer. — 22.10: Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.40: Plošče. — 20: Jean Giil-bert dirigira lastne skladbe. — 22.30: Godba za ples. _ KONIGSBERG 16.15: Popoldanski koncert — 18.45: Zabaven program. — 19.25: Koncert vojaške godbe. — 20.40: Zabaven program. — 21.10: Nadaljevanje vojaške godbe. — Godba za ples. — MOHLACKER 17-30: Popoldanski koncert. — 18.45: Skladbe za violino in klavir. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 22.35: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 16.15: Koncert združenih pevskih zborov. — 17.30: Koncert ciganske kapele. — 19: Koncert opernega orkestra. —«20.30: Veseloigra. — Ciganska godba. — RIM 17: Mešan glasbeni program. Sprejmem takoj prodajalko začetnico dobro govornico v večjo trgovino na štajerskem zmožno slovenščine in nemščine v govoru. Nastop 15. VII. 1931. Sprejme se tudi kot praktikantinja trgovčeva hčerka za nadaljni pouk ali prakso. Naslov V oglas. odd. »Jutra«, 8715 Jtfalinovec H pristen, domači Izdelek po eenl Mig Din 18.— za kg dobavlja v vsaki Kg množini tvrdka 8406 |H JULIJ ZUPAN H Ljubljana, Sv. Petra cesta S5. Svarilo l Vsled Izrednega učinkovanja kJpetnega tn filtracljskega aparata »FUtrop« so se našli ljudje, ki istega ponarejujejo. Ker je aparat pod št. Pr. br. 998-P 63/31 patentiran, bom vsakogar, ki bi na istih principih aparat ponarejal, sodnijsko zasledoval. Iščejo se razpečevald! Vprašati pri samo-prodaji D. MARTJŠIC, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 40. 8683 Direkcija rudnika Velenje, razpisnje za na dan 10. julija 1931 nabavo: 8 kom. kotnega železa 130x 130x 15x 14.000. Pogoj! se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije držav, rudnika Velenje. 8721 Doba nervoznosti. Večina današnjega rodu trpi na nervozi in artritskih boleznih. Večina ljudi se predčasno postara in umre: samomori, uboji in druge rodbinske tragedije, apatija, nespečnost, glavobol, utrujenost itd. so postali že navadni pojavi pri današnjih ljudeh. A vzrok temu vsemu je preutrujenost naših življenjskih žlez in naglo zastrupljenje krvi z otrovi narušene spremene materije, (sečna kislina in dr.). Medtem je znanstveno ugotovljeno, da moremo po nasičenju organizma z fiziološki ekstraktom (kot je »Kalefluid«) iz življenjskih žlez mladih živali očistiti organizem strupov, da zopet normalno deluje in kot rezultat: nervoznost in druge bolezni izginejo, moč se vrača in prejšnji bolnik postaja ponovno zdrav, energičen in sposoben za delo. To je z eno besedo: pomlajen. Brezplačno zahtevajte detaljno literaturo »Bolezen«: Beograd, Kralja Milana 15, biro »Kurir« Miloš Mar-kovič. 6801 »Kalefluld« se dobiva v vseh apotekah, naprodaj so tudi steklenice po 60 Din. K. š. o. 167/31-L Razpis. Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev zidarskih, kleparskih, pleskarskih in mizarskih popravil oziroma dobavo novega inventarja v mestnih šolskih poslopjih v Ljubljani. Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do dne 10. julija 1931 do 11. are dop. Ofertni pripomočki se dobe pri gori imenovanem uradu. KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE dne 3. julija 193L 8739 Predsednik: Dr. Dinko Pnc L r. *š A * Ti Gramofon pOpoIlKOTll IIOT, | MS BMV-d«rnirai p]oW*jnt i« Lofos harmonika poeml naprodaj t Zriege M. (K pri LjnbljanL 81M&-96 Harmonike fod«hije iwr« in »prejem* tm glaabeoe instrumente ▼ popravilo Jase, Ljubljana, Bohoričeva 9. 185-36 Zaslužijo se pietBni i troji r ustji t nekaj tednih sami, prodajo se zaradi prenredbe obrata popolnoma ohranjeni, »elo poceni: 8/40 po 850, 8/50 po 3000, 8/60 p. 1300, 8-ključni 8/90, rožni jaqnard-ni 8/80, motorni jagnardn! 10/120, raschel-stroji, nari-jalni; {upalni ia razni- sp«-cijalni Šivalni -.stroji.. Volneno predivo »Kamgara* r vffeh barvah na zalogi — e-ena konknrenčDC. — Oiril Vajt, Celje. 884-29 CHfrrt Za orožne va]e Vam nudi najugodneje »nl-formske potrebščine, kakor sablja, opaeače, »polete, čepic« Hd. A- K a » s i g t Ljubljani, Židovska nI. 7. 222 pifvrnuui}* Joško Bezjak naj takoj sporoči «v»j na-s] finejiih do preprostih. Kupite v tej izredni priliki za vso družina Take ugodnosti ne bo več. 8727 nDOKOa L 6 A RMAN, LJUBLJANA Opozorilo potujočim! Cene so avtotaksim od 1. julija t. 1. znatno znižane. HOTEL ROTAL, Beograd, Kralja Petra ulica 56 poznan po svoji čistoči in komfortu, obvešča gg. potnike, da je od 1. julija t. L prevzel KAVARNO — KESTAVRANT v svojo režijo in daje gostom prvovrstno hrano po zelO znižanih cenah. Gostje, ki bivajo v hotela več kot 8 dni, morejo dobiti celi penzijon (zajtrk, kosilo, večerjo in prenočišče) po zelo ugodnih pogojih. Restavracija sprejema tudi abonente Beograda. 8668 RAVNATELJSTVO. AdveGat J)r. Meman (Havnifiar naznanja, da je otvoril v JCfubljani svoje pisarno in jo pridružil pisarni adccGata dr, (ViadUttSffa stavnih ar f a r šljublfani, TSavcmrtava wl. ti Telefon 22-04 8717 Otvoritev gostilne! Podpisana vljudno naznanjata, da sta otvorlla GOSTILNO IN MESARIJO v novo urejenih prostorih na Dunajski cesti št. 84 (pri Stadionu). Najina skrb bo vedno cenj. goste postrečt s prvovrstnimi vini in izborno kuhinjo. Se priporočata Franc in Rezi Leveč. 8724 Industrije-velepodjetja! Soliden trgovec z večjim kapitalom in dobrimi referenc, prevzame razpečavanje odn. samoprodajo primernih izdelkov za Slovenijo. Ponudbe pod »Dobro zastopstvo« na oglas. odd. »Jutra«, 8720 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše dobre sestre, tete in svakinje, gospodične WRUS FANI UČITELJICE V POKOJU kakor za poklonjeno krasno cvetje in za častno spremstvo na njeni zadnji poti, se tem potom vsem naj-iskreneje zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 3. julija 1931. Meft^ri^od Žalujoči ostali. Oglasi v „Jutru" imajo siguren uspeh9 »jtrnto« n. itsi 10 S0E0&, i VIL 293f PLATNENI ČEVLJI ZA POLETJE Z GUMASTIM PODPLATOM Vata 4541-05 TI lahki in higijenski čeveljčki so potrebni vašim ljubljenčkom ob toplih poletnih dnevih. Neverjetno so poceni, iz belega lanenega platna z gumastim podplatom. Vrsta 1145-05 Čeveljčki za ženske, z elastičnim gumastim podplatom in brez pete. Jako radi jih nosijo na izprehodih, ker so lahki in udobni, čistimo jih z našim ka-menom Din 2.—. Vrsta 1195-03 Tudi moda je zastopana pri teh čevljih. Nosijo se k lahki poletni obleki bele, sive ali drap-barve. Okrašeni so s pa-spulami raznih barv. Vr$ta_2145-09 ženski platneni čeveljčki sive barve, z gumastim podplatom in nizko peto. Pripravili smo vam jih za vsakdanjo potrebo, ker so jako praktični, obenem pa trpežni. Frsta 2186-90 Krasen moderen čeveljček iz barvastega platna z gumastim podplatom. Zračni so, elegantni in udobni, nosijo se pa h lahkim oblekam in v kopališčih. Vrsta 1735-76 Specijalen čevelj za tenis s močnim podplatom in elastično peto. Nosijo se k lahki obleki, na morskem pobrežju za vsakdanjo uporaba Vrsta 3337-13 Platneni čevlji za gospode, sive barve, široke oblike in z gumastim podplatom. Služijo vsakdanji porabi, so zelo praktični in trpežni. •J V Cene ma/f'm oj/osom t ženttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pris stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492 Za odi|oom> 2 Din 0 mnatnfeah SDCaslove tnalih o glasov dobite takoj po izida tista 9 podružnicah 9 Jutra" 9 •tforifcora, v Cefpcs* 9 ACoectn «s—mtsa, 9 Vfbovljoh in «m ^cmmicoIi, bi sprejemajo tudi naroČila na mala oglasa in inserata. Sodarja mlajSoga aprejmem takoj. Pi«TDAoe ponudbe n* -ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Priden sodar«. 30614-1 Brivski pomočnik mlajši, uren in dober de- . T 1»vec, perfekten bubi štu- >Jutra€ cer, dobi stalno službo z I vso oskrbo, prosto bolni- I Mizar. VaiCHCa ifco blagajno in davkom I z TS0 oskrbo sprejme Sa-Ur plačo po dogovoru. — jovie, gkofja nlica štev. 13 Nastop 12. julija. Dober ------ :gT»lee nogometa ima pred nost. Kiraly Josip, frizer la dame in gospode, Murska Sobota. 30655-1 Trg. vajenca ki bi imel veselje do trgovine i barvami, sprejmem takoj z vso oskrbo v | hiši. Naslov pove oglasni [ oddelek »Jutra«. 30715-1 Brivskega vajenca poštenega in s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem Naslov v oglasnem oddelku 306124 Koncesionirana šoferska šola Gojko Piipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 lepa oleandra 12. Zahtevajte informacije, (naprodaj v Šiški, za šolo 30616-4 | v baraki g t. 6. 30885-6 p&tniki Bel pult It, nastavkom ugodno na-prodaj na Jernejevi cesti št. 53. 30883-6 30507-1 Knfigovodinja- biagajničarka zmotoia slov., nemščine, deloma srbohrvaščine in strojepisja, z večletno pisami- Gimn. maturant t znanjem slov., nemšči- ... ».e. srbohrvaščine hi fran- I ško prakso v lesni trgovi-ooščine, išče za dopoldan I ni, želi primemo službo iz-ske ure zaposlenj« v kaki I ven Ljubljane. Ponudbe na p:sami. Gre tndi kot ma- I oglas, oddelek »Jutra« pod nipnlamt, knjigovod ja ali I »Kavcije zmožna 15.000« isirkoli. Ponudbe prosi na ©glas. oddelek »Jutra« pod j •Sposoben in sa-nesl jiv«. 31030-1| Mladenič •ar 20 let, želi kakrSno-koli zaposlenje — najraje kot oskrbnik ali skladiščil k. Ponudbe n« oglasni 3107 delo sprejme Ivan <*ern«, splošno kfoja-štvo —. ., . _ _ __- _„ SI. Javoroik . 31000-1 P™too m snažno, J»jeno 1 vseh gospodinjskih del, sta-, r« do 30 let, sprejmem k Pek. vajenca dvočlan. družini brez otrok ■ stanovanjem in hran« t j Naslov v oglasnem oddelku hiši sprejme Tušar Ferdi- | »Jutra«. 31083-1 nand, pek v Sp. Šiški — Medvedova nlica Jtej. 90. j pek. vajenca 1 18—16 let starega, * oskrbo razen obleke, za katero Rabič I m,>rajo skrbeti starši, išče — 1 —-1* moj 31090-1 Učenko rT^l^^Bičevie I Vo^ Stani«, *><*• r Ljubljani, Bičevje^^št^S | ^ Crn<>mljTL a,non.l Vzgojiteljica I Plačilno natakarico k boljše rodbine, z več- pridno in pošteno sprejme letno prakso, znanjem slo- takoj kavarniška restavra-venščine, serbohrvaščine in ©ija Puhek t Črnomlju, nemščine, ter dobro iznče-1 81091-1 na šivilja, išče mesto pri bol^i obitelji v Ljubljani, | Jm vajenca čea dan. Nastopi lahko ,šol. izobrazbo ^tv^T^, sprejmem t mannfakturiH) oddelek »Jutra« pod šifro ^ ^ T Ljubljani. Na- »Vzgojiteljica za cez dan« oglasni oddelek 3100841 »Jutro«. 31073-4 Blagafmcarkp Mizarji pozor! ffitakMuenn) lanesljivo, z 3-3 dobro mirje- dobrimi spnčevali, ki je že pMBo8nik« v pohištve- T P??1"'- ®PreJ-1 nem i^stavb. de]a' s kaT" cijo 10—20-000 Din. — Po-mnk^anska nlica KftlSSL^tfSrf^S- pod »Lepa bodočnost«. ... J 81096-1 Mizar vajen siekolrko I Trtr HČeilkO vrtnarije, dobi mesto. Sta- ^ Plačilno natakarico iščem za boljšo gostiinio eredi mesta. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačilna«, ' memo takoj. Vprašati gostilni »O r a o«, Ca-greb, I clJj. d v__v________iVI nudbe Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk I Kovaški meh privatnih strank ta Ljub- ^^no naprodaj. Naslov v Ijano in okohoo ter vso „giaMP1B oddelku »Jutra«. Dravsko banovino. - Po- 6 31011-6 nudbe na oglasra oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum . , m provizija«. 2766251 Pisarniska pohištvo PotnBf staro, blagajno, peč z zaklonom, decimalne tehtni 31055 ,, .. , . . t ee, ročini voziček itd. pro-.f^J LjubljarH in oko- d y ]fvv v oglas, od- «51, dobi poleg dobro ren- , T„t„ 6 ----- tabilen prldmet. Ponudbe I delkn ,Jutra na oglasni oddelek »Jutra« . _ . pod šifro »Siguren nspeh«. I Sode S1119-5 | dobro ohranjene, za n«ma kanje grozdja in sadja — nudim po najnižji ceni. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31054-6 tU Zastopnika dobro uvedena, za kom- I Dvojna Okna pletmo kolekcijo moških in I dvoflelna t nadsvetloho, otroških kap, iščemo za popolnoma nova, 12 koma-Slovesnijo, Hrvatsko, Voj- «5 y i«5, 10 koma- vodino, Dalmacijo ter Bos- 9?8-6 industrijcev in veletrgov-cev, Ljubljana, Gregorčičev* ulica 27. 81005-3 I Zastopnika proti fiiksiimii in proviziji išče svetovna tjvrdka Par težkih konj več konjske opreme, vo-thtt In sema prodamo. — Dalje damo v najem hlev za 6 konj ^ L, mreb"(> in k temn spadajoče kol. 20.000 Dffl jamstva v goto- I ;e9 ^ dv07Sče. Poizv, ^ se pri »tavb. družbi »Gra- pirjih. Ponudbe na podruž- m ^ Ljubljana, i. £a«"bH Sredina ,5. 30860 " Štedilnik | sredu}! »Klosens« te to-■plodar, Tadi selitve poce ni proda ftgon, Rožna dolina VID/14. 80849-6 Restavr. kuharica starejša, vajena samostojno voditi gospodinjstvo, Vrtne zaklop. stole išče stalno mesto v hotelu prodaja pisarna Tribnč na ali restavraciji za takoj. Glincah — telefon 26^5. Cenjene ponudbe na ogl. | 30596-6 oddelek »Jutra« pod šifro »78«. 30785-2, Avtokovčegi .j. | (2 na blatniku, event. 1 lOClieC I na strehi) ugodno naprodaj vefiS srbohrvatskega, nem- I Vprašati v Ljubljani, Pn šega in italijanskega jezi- I harjeva cesta 14. ali >lek ka, z večletno prakso in I sandrova cesta 211 — levo svojo osebno pravico, išče | 31115-6 mesto za takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tožilec«. Trgovino S1046-2 I * mešanim blagom, dobro vpeljano, na ugodnem pro 2, _ | štora blizu mesta, radi pTe- leSarSKa vajenca I selitve z vsem inventarjem z nekaj učne dobe, bi pre- I takoj prodam. Pismene pomenila službo. Naslov pove t nudbe na podružnico Jutra oglasni oddelek »Jutra«. I v Celju pod šifro »Trgovi 31044-5 | na« 31151-6 Praktikantinjo v konfekcijsko trgovino te učenko 810384 7A domsko krojaštvo sprej-- I mem. Naslov v oglaenem Brivskega vajenca »Meikn »jutra«. 3111004 Učenca s potreti no šolsko predis- poštenih staršev, t 2 meščanskimi šolami sprejme takoj Drago Ivaniševič v _ _______ ______ ____ Frančiškanski ulici št. 10. I obrambo sprejme ta.koj Ivan 810474 Ravnikar, veletrgovina « 1 kolonialnim blagom v Celju Vajenca • ai158^ t Speeerij. trgovino aprej . me Štefan Mencinger na I JeiOnOSO firnartinski eesti štev. 10. spretnega, v letovišče sprej-31062-1J mem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 311314 Šoferja treznega, k tovornemu «v- Fotograf, pomočnik Vimobiln »prejme Snppanz vešč zlasti reprodukcijske-Fd., Pristava. 30858-1 povečevalnega, koplr- --' I nega in retušimega dela. Brivskega i f'otv- nameščen je. Ponudbe y_« IP^ »Samostojna moč« na POmOČntka I oglasni oddelek »Jutra«, dobrega delavca in bubi I 3111:18-1 štncerja, z oskrbo ▼ hiši te plačo po dogovoru išče I-mae v Trbovljah. 30936-1 Učenko I Profesor 15 teia veselje do pletflj- I pripravlja za ponavljalne etva, sprejmem takoj. — I izpite v latinščini, sloven-Pojasnila daje tvrdka K. | ščini im nemščini. Uspeh BnBi Mestni trg štev. 18. 30926-1 Pek. vajenca sprejme takoj Rudolf Mla-l:er, parna pekarna v Ce-ijn.__30852-1 Pametna oseba priletna te poštena, ki M cpravljala poleg domačih asi tndl 2 kravi te kuhala 3 osebam meščan, hrano, W mesto proti plači po dogovoru. Nastopi labko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30717-1 zagotovljen. Ponndbe oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izpiti«. 30935-4 Klavirski pouk nudi učiteljica. Dopise pod »Metoda« na oglas, oddelek »Jutra«. 27647-4 Čaatiernikova šoferska šola LlnMJana, Dnajska e. 36 fjngo. Anto) telefoti 2236-Prva oblast, koncesijondrtna Prospekt US zastonj — pilite ponj! 251 Poslovodja dober knjigovodja in W-lancist, vešč vseh pisarni- . ških i.n trgovskih del,_ z I MOSkO kolo desetletno prakso, zmožen I poceni naprodaj v garde garancije ali kavcije, želi | r<>bi pri Figovcu. 31:11141 trajno zaposlen je. Ponndbe pod šifro »Agilen 33 let« na oglasni oddelek Jutra. 30950-2 Zobotehnik z večletno prakso, sedaj v neodpovedani službi, želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zobotehnik« 30896-2 Damsko kolo I popolnoma novo za 1300 Din proda Autoklnb, Kazina I. nadstropje, desno. ai 1244-1 Motorna »Tatra« Brivskemu vajencu Išestsedežen avto z nastavki se uči že ?0 mesecev I kom in dvojno karoserijo, doma te ki dobro brije malo rabljeno za 35.000 Din ter prilično striže, šole Proda Lamipret m drug, prost, iščem strogega go- Ljubljana, Selenburgova 4 spodarja. Naslov v oglas. I o0929-10 oddelku »Jutra«. 30854-2 30930-10 Avtomobile Sofer-mehanik [rabljene — poltovorne ta samostojen In v tej manjše osebne ugodno pro-strokl dobro lzvežban. <" Lampret m drug, Ljub-Sem oženjen ter re- |ljana, Selenburgova __nl_._ 4; flektlram samo na stalna mesta. Znam slovenski. srbohrvatskl, j Motorno kolo nemški ln Italijanski. m vGriffom«, 800 km Zaradi plaCe po dogo-lj tretjino kupne -r-oal ,P°1i"d#be na cene 2500 Din) proda ogl. odd. »Jutra« Breznik, Gosposka 10/n. 30786-2 I 80990-10 Trgovski pomočnik i Op^j vojaščine prost, ki je prak- ^ ^^ _ ticiral v velemestu, >fe ^ ^ ^^ LaJmpTet pnmerno nameRenje - tu- L A Ljubljana, Selen- nlidbe ^a^TM I ^ »Jutra« pod »Skromen«. , . ------ Motorno kolo Puch, 250 kub. cm, malo vožen, ugodno prodam. Hudnlk, Celovška 30837-10 30599-2 Trgovska učenka z dveletno prakso, prosi I V.T1 za nadaljino nčno dobo me- ' sto v trgovini z mešanim blagom na deželi, s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 81103-2 Dobra kuharica želi sln^bo pri boljši dm-irni. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 51105-2 Hotelska kuharica perfektna, Seli službo » manjšem hotelu. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 81140 9. Tovorni avto kupim takoj. Ponndbe t opisom in cen« na oglasni oddelek »Jntra« pod šifv »2 toni«. 3106940 Motorno kolo malo voženo, zelo poceni proda »Triumph avto« — Ljubi jana. SM2840 Motorno kolo v dobTem stanju ta 4000 Din proda. aH zamenja za kolo Debeljak, Mestni dom 3110440 »prometen mlin«. Motorno kolo znamke »Puc-hi 250 cm*, kompletno električno raz svetljavo, skoraj novo proda Ant. Lah, Zgornja Folskava-Pragersko. 30828-10 Kupim Registratur. omaro in transparent kupimo. — Ponudbe s ceno na naslov Canadian Pa-cific, Kolodvor ska 30. 31022-r KapiUU Družabnika s 100.000 Din gotovine sprejmem za povečanje de bro idoče trgovine. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pove čanje trgovine«. 30723-16 Kdo bi posodil 50.000 Din na sigurno mesto. Poleg obresti dam tudi brezplačno enodrnžinsko stanovamje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Razmere«. 311H 4-16 Čedna mala hišica samo 8 minut izven Celja, ob Savinji te tik eozda, » stanovanjem in vrtom po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov pove podruž. Jutra v Celju. »115S-20 Več parcel pol ure od pošte, pri pravne tudi za restavracijo ln letno kopališče, elektrika ln voda na razpolago, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Nova kolonija« na ogl. odd. »Jutra«. 30794-20 Posestvo z Imenitno glino »a lonce in opekoj » brezkonknrenč-nem kraja naprodaj. Čisto na novo najdena glina. — Ponudbe pod šifro »Glina« na podružnico »Jutra« ▼ Celjn. 30716-20 Več parcel v bližini cestne železnice prodam po Din 35—40 m'. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 30691-20 Enonadstropna hiša novejša, z dobro vpeljano manufakturno trgovino te .11 večinoma opremljenimi sobami, je ugodno naprodaj v večjem, prometnem kraju na Gorenjskem. Pojasnila daje Društvo posestnikov v Ljubljani, ?a-Iendrova 6. 31085-20 Hišo z gostilno na lepem te prometnem kraju periferije Ljubljane prodam radi družinskih razmer. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jntra« pod šifro »Razmere«. 31118-20 Novo hišo enonad stropno, s 3 stanovanji po tri sobe, kuhinjo in predsobo, na periferiji LJuWjane prodam radi fi-nancijelnih razmer. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 31103-20 Parcela na Bledu pripravna za vrtno vilo. ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31099-30 Novozidana hiša 3 »tanovanji, gospodarskim poslopjem te velikim ("obdelanimi vrtom naprodaj v Stanko Vrazovi nI. 23 — Pobrežje. 3li138-20 Gospodar, poslopje pri trnovski eericvi, z lepim vrtom fs.tavbiščem) — pripravno za obrtnika ali prevoznika, proda »Posredovalec«, Ljubljana. Tavčarjeva 6. 80920-20 Polovico posestva vezano z ffostilniško obrtjo, last Karoline Musar. Hotemež, tik glavne ceste. na prometnem kraju proda Viktor Mnsar, Radeče. 31035-20 Veletrgovd! V lepem letoviškem krajo na Gorenjskem prodam novo hišo, prirejeno za zalogo vina. pive ta žgan.ia Obrtni list na razpnlseo. Ponudbe n« oelas. oddelek Jntra« pod šifro »Dober rajon«. 30722-20 Posestvo I Datnski in brivski blim glavne ceste pri I calrm Turjaku na Dolenjskem . . ®dllm (avto postaja) prodam za I V^T?. ^ , , . 17.000 Din. Naslov pove Ljubljane ugodno odstopim oglasni oddelek »Jutra«. proti takojšnjemu plačilu 310*3-"0 F^nudbe na oglas, oddelek 1 »Jutra« pod značko »L»pa Hišo z gostilno trg. lokalom in gospodar- I n/icftlno sklm poslopjem, po želji z J VJUMUIIO zemljiščem oddam v najem « ven ali prodam. Hiša je eno- k* u d"br0 T nadstropna. Vače pri Li- tTa »Mt* » Koroškem ti ji 29. 30916-20 'Avstrija) proti večjemuod k-upn takoj oddam. Zelo g-. ^ _, j pripravna za rinsko klet. UOStnn. posestvo ponndbe »a oglas, oddelek z zraven »padajočim zem-1 »Jntra« pod Šifro »TTms-Kolnmbns«, Krvavi pimi njivami. ^t moet br. t, Zagreb, ni ob glavni ces«. u ure | 909m-1« od trga, s velikim bukovim gozdom, lepimi trav-, niki in nekaj vinograda, kestavracljo zraven tjpadajočim gospo- I zete renomirano, ▼ strogi darskim poslopjem ter zra- i sredini zagreba prodam ve.n »padajočim mrtvim te i zaradi bolezni. Posedujem živim inventarjem — par i boga* sobni, vrtni, kuhinj-teižkih konj, lepa krava te i ski in kletarska inventar. 9 voza — takoj'prodam ra | dam tudi na večletna od-100.000 Din. Na 9h.000 Din plačila. Cena Inventarja je se brezobTest.no čaka eno 200.000 Din. Naslov pove leto. Pismen« ponudbe pod i oglasni oddelek »Jutra«. »Lepo posestvo« na oglasni _ 80583-19 oddelek »Jutra«. 91032-90 --- Lep trgovski lokal Novo hišo I v Celte ria Kralja Petra en »nadstropno, z več ste- eesti odda Vajt. z9s-19 novanji te lokali .za trgo- i - ~ ~ . vino. na prometnem kraju i Lokal v Medvodah takoj prodam /-^mo) na prometni Naslov v oglasnem oddelku i sejitv« oddam. »Jutra«. 30938-20 i jjjg]^ t ©glasnem oddelku »Jntra«. 30897-19 1 Pohištvo . _ spalnice ia bukovega, hra-1 GOSuinO stovega in mehkega lesa ^^^ Močo _ najraje, v ter kuhinje _ po nizki ceni I Ljubljani vzame v najem prodaja Josip Kurnik, mi- I zakonski par. Naslov pove zar, Zg. Šiška pod hri-1 ©glasni oddelek »Jutra« omen 19 1 m ma bom. 30369-12 31020-17 vfrrTir? Dve moški obleki Vinotoč dobro vpeljan vzamem takoj v najem ali kupim. — za moškega srednje rasti, i p<™£e ~ ogl«. ogodbo, radi smrti I Rogatec. 30719-15 lastnika naprodaj. — Velik ! vrt, močen kuhinjski promet. Pojasnila daje M. S. (Pavlekovič, Zagreb. 11 i ca I št. 146/1. 80995-19 | Dvosob. stanovanje s kopalnico, v bližini glavnega kolodvora išče dvočlanska rodbina s 1. avgustom aH prej«. Ponndbe: Cesta na Rožnik štev. 5. 31008-21 Stanovanje 2 »Ob, kuhinje, shrambe te vseh pritiklin oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 81017-21 Stanovanje obstoječe ti 9 sob, za frtežktejo, kuhinje, kopalnice, shrambe, verand« in halkona, v novi vili, električno in plinske t peljavo oddam. Naslov oglasnem oddelku vTtrtra« 81018-91 Stanovanje c* Savi blizu Ljubljen«, minut od avtobusne postaje oddam. Stanovanje je lepo te eolnčno ter obstoji is 0 aH 8 »ob. kuhinje, verande, kopalnice te pritiklin, z vodovodom ter elektriko. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 81012-81 Stanovanje 1 aH 3 »ob oddamo ▼ najem. — Pojasnil« daje stavb, družb« »Gradidom« z o. z., Ljubljana, Sredi na št. 15. 80668-21 Stanovanje S »ob te pntikbn, najraje v eredtel mesta tiče ea avgust boljia stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mala dmiinica«. 90485-91 500 Dtn nagrade dam onemu, ki mi preskrbi do 15. t. m. trisobno stanovanje • kopalnico in pritiklteami, v eentm mesta, ali pa vzamem tu di v najem malo vilo ▼ bližini mesta 030 minut}. Plačam 6 mesecev naprej. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka bre« otrok«. 80988-91 Stanovanje 9 »ob, kuhinj« te pritfHte oddam s i, avgustom. Naslov pove »glasni oddelek »Jutra«. 80876-21 Zračno stanovanje eno- aH dvosobno, event. veliko te zračno, pranno sobo ■ vhodom Vi »topnji-šča Iččem s avgustom za samostojno damo. — Ponndbe na naslov: Pavla Sever, Krakovska 87. 80783-21 Trisob. stanovanje s kopalnico takoj oddam v Kamniku pismene ponudbe na ojrf-oddelek »Jntra« pod Šifro »Stanovanje v Kamniku«. 80684-31 Stanovanje mainzardno, 9 sob, kabineta, kuhinje te pritiklin oddam z avgustom. Naslov v oclasnem oddelku »Jntra«. 81067-91 Sobo s štedilnikom veliko, v podpritličju, e avgustom oddam 1 ali 2 starejšima osebama. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 81066-91 Stanovanje velik« sobe, kuhinj«, kabinet* in pritiklin, v podpritličju oddam v Zeleni jami, Prešernova nlica 15 s :1. avgustom. Pojasnila i e to tam od 13. ure dalj«. 31081-21 Udobno stanovanje v Dubrovniku teraso te razgledom m morje, zamenjam z udobnim stanovanjem boljše družin« v planinskih predelih Slovenije, za poletno sezono. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 31078-31 Trisob. stanovanje za Bežigradom, zete lepo, oddam z avgustom, oziroma septembrom po zmerni ceni. Naslov pove oglafni oddelek »Jntra«. 81075-21 Valjčni mfin dobro vpeljan, v brezkon-knrenčnem kraju, z zraven padajočim gospodar, poslopjem in zemljiščem, ob eleznici prodam za 290.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 3O95O-20 Gostilno hi mesnico I hoijjih^^bin.^bita v tik ielee. postaje te jej-1 najlepšem centra mesta mišfa, dobro idočo obrt, (Celja pri boljši rodbini prodam zajedno s hišo^ ta I prvovrstno stanovanje in vrtom ter gospodarskimi i o^trho. On jene dopise ma poslopji in inventarjem po podružnico »Jutra« v Celjo zete nizki ceni. S t e r k, tjyn dijaka. J931/3?«- Dugoselo pri Zagrebu 30858-19 31161-SS fUnu>ianja Poslovne prostore primerne za pisarno, od- • - , « damo n juUj aH avgust I Lepo stanovanje v I. te H. nadstropju na- I 2 sob, kuhinje te pritiklin sproti pošte. Naslov pove I oddam blizu postaje na oglasni oddelek »Jutra«. | Laverci. Naslov v oglas. 30817-19 oddelku »Jutra«. 30906-31 Trisob. stanovanje krasno, na prometnem kraju. pripravno zlasti za g. zobozdravnika, kakor tudi enosobno tndi parketirano, v novi vili za Bežigradom oddam s septembrom. Naslov pove oclasni oddelek »Jutra«. 31092-31 Sobo oddam takoj mirnemu stalnemu gospodu, soba Je zračna ln čista, v visokem pritličju. — Sobo hi kuhinjo oddam takoj v Rožni dolini, cesta VMS. 80908-98 Opremljen kabinet i aH brej hrane oddam v Tavčarjevi »lici št. 4/H. desna. 80872-33 Sobo nins te mUM^ Mkn opere te kopalnic«, vhode« te dam s 16. Julijem. N»»!«v v agteenem oddelk« Jntra 81039-93 Prazno sobo lepo, velike, scačno te svetlo, s elektriko bi pe-sehnim vfcodom — blwu tramvaja, na lepem kraju v RoSni dolini odda P*-trič, cesta XV«5. 81031-93 čez počitnice oddam v viH ob Tivolskem gooda 8 opremljeni sobi, skupno aH posamezno. K*, palnica, telefon, vrt te te-vrsnoa domača hrana. — Cesta aa Rožcft itm. 81070-33 Sobo V oddam 1 afl t goapodonia, osir. gnopodK-nama. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31079-28 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma a& zakon, para bres otrok v Rožni clicj 8. 81004-88 Sobo t morja, prvovrstna dunajska kuiin;* in lepe, električno rassvc^-ljen« »obe. Cena 60 Din. 81098-88 Ženitve in poroke r i srednje najbolj vestno ln iskretno koncesijo«* rani Zavod za sklepanje zakonov »Razor«, Zagreb, pošta 8. Informacije te pro. spakte pošilja proti vposla-m poštni znamki za 10 Din 913-24 Učiteljica stu« 88 let, čedne n j osti, z lepimi prihranki, ieH aiačajnega moža. Dopis« pod »Nepoznana 7« na oglasni oddelek »Jutra« 81A10-34 Sobico oddam v m snovi at. JT/S. levo. 81078-28 Sobo čez v viBubcui piaiicju. — dan odsotnemu gospodu. — Naslov v ogl. odd. »Ju- I Naslov v oglasnem oddelku tra«. 30838-23 »Jutra«. 31,121-23 Breda Vs Igraj ee — zlata knjig* ni te papirja. — Hrust, Su^Oi Za dame Naprodaj škotski terlj«, 4 leta stara psica, večkrat odlikovana, najmodernejša pasma damekih psov. — Vprašati pri por tir ju hotela Union. ,1010-27 Odstrel divje koze išče korekten lovec. Po-nudbe z naslovom in cen« na oglasni oddelek Jutra ped šifro »Odstrel«. 8OT14-8T ——* i Pes voKjak 5 mesecerv star ugodno as. prodaj v Marmontovi ulici St. 93. 31088-27 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. (L kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani,