Poštnina plačana v gotovem. LESNI DELAVEC Glasilo Osrednjega društva lesnih delavcev otfi jolsb ni C n id Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6/11, desno. J—.Naročnina , stane letno 26 dinarjev. — Oglasi se za milimeter prostora v dolžini širine enega stolpca računajo po 1 dinar —' 'ft-etPaiMiumS'5 ali premalo frankirane dopise se ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine' ni 9v)b(, ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- .ijmofi-tr/ Štev. 3. Ljubljana, dne I. decembra 1922. nto jirašJLet&nf.f-') __________ ili ifintc.'jfl .nU]'Aiwr Socialno zavarovanje. Lesna trgovina in lesna industrija pomenita pri nas najjačjo panogo gospodarstva in je tu zaposlenega tisoče delavstva, ki mora biti v polni meri deležno dobrot zavarovanja. — Radi slabega bivšega avstrijskega zakopa in radi površnosti in nesocialne prakse bivših nosilcev socialnega zavarovanja je bilo lesno delavstvo v lesnih trgovinah, sekači v gozdih itd., zelo zanemarjeno v tem oziru. V splošnem velja načelo, da je vsak lesni delavec, kvalificirani in nekvalificirani in naj opravlja svoje delo kjerkoli (v delavnici, na stavbi, v gozdu, na skladišču, pri spravljanju in nakladanju lesa, na žagi itd., podvržen zavarovanju za slučaj bolezni in nezgod. Na delavstvu je, da pazi, da se to načelo tudi praktično izvaja, zlasti, da bodo prijavljene vse nezgode, tudi one visoko v gozdih, o katerih se pravi podjetnik skoro nikdar ne do-zve. Delavstvo se mora, predno se poda na nevarno delo v gozdove itd. prepričati, če je prijavljeno v zavarovanje. Najboljše more izvrševati kontrolo le delavstvo samo. Prijave in odjave. V varstvo pravic, ki jih delavstvu daje zakon je neobhodno potrebno, da je vsak delavec v zavarovanju pravilno priglašen. To dolžnost mora izvršiti delodajalec. On mora vsakega delavca, ko vstopi v delo prijaviti, in ko izstopi iz dela zopet odjaviti. Prijaviti mora natančno delavčevo plačo, ker ta tvori podlago za višino podpor in dajatev in zavarovalnih prispevkov. K plači spadajo tudi nenaturalne dajatve (hrana, kurjava, itd.) V tem oziru mora biti delavstvo zelo pozorno, kajti delodajalci imajo navado prijavljati manjšo plačo, kakršno delavec dejansko ima, da na ta način plačujejo manjše prispevke. S tem pa je oškodovan delavec, ker pri manjši plači dobi tudi manjšo podporo. Zato naj se vsak delavec prepriča, s kak šnim zneskom je prijavljen v zavarovanje. Podjetja, ki delujejo s .stroji ali ki zaposlujejo nad 5 delavcev morajo prijaviti tudi svoj obrat v svrho (Tumu inxr>8 od ji , fr. o naznanitve v nevarnostne razr3(jg 4?Vi^s£0tJ?#Lw};;x (era uvrstitev tvori podlago zarp^e()ii,»i.sp>u>pj9v-/U)4 x zgodno-zavarovalnih prispevko^;joq Janinir,rA Zavarovalni prUpevkC* i“,W "‘f rU5DX ,OX9vdo Podlago za višino zaiiarovakih j piribpiwfo)kf q tvori delavčeva zavarovan&umfezdp iinnzatfpezgndr n no-zavarovalne prispevke poleg tega- šeimevarupsitr; t ni odstotek, v katerega je rcjbM nittršflfth-varnejši je obrat, tem veqji<,sp'.prfepe^ki.(Dim.VdoVl ja je delavčeva mezda, teFhilfeečjij, SG^rispevMl VcL svrho ugotavljanja prispe-vkov iij podpor .-jsidielavuH stvo uvrščeno v 17 mezdnih razredov po višini svoje dnevne plače in sicer je v prvi razrecT uvr-ščon oni, ki ima dno^g^jžak^pij^aj; za-varovana mezda, od katere je plačevati prispevke in po kateri se določajo'tddi'- VM! d*l(jatW4rl''pbd-pore, znaša v tem ■ razrMii iDin''' 8i W dTuifteadnim razred so uvrščenfudektifdi ciLblltPVttin^-^iužkdiKui preko 40 Din, karf^dehl^eO-izaalttžr! vdh,fWt^,(DiW.n za zavarovanje ne pri do i vr poštev/'/ Naepifintuh-'db^l« lavec zasluži na d#i iD4nif)0b^ hkežMJ'dUhiur podporo samo mr IpOdlagi - Din!^Odo-Pritlpevki mnj bolniško in nezgOdHouzavarOVhttJeHseipltičtfjbJh -teb l densko in sicet->i^fla3ftjooptispeVltib'daoliMMi&h6> varovanje sedaj 30 odstotkov od dfiOViV^'k^Afbi'd vane mezde na,4M4u ^.^f/iđeldvhfeižkstaži.fećdan Din 23. Uvrščeniijenu.olS fliddftil ^nM^gMvgiJijbO vano mezdo'iDiii -20. 20.30 = 6 (Dm^ođ bat^fegd(4ies^9ihia^t8flk@fiur-i 100 d r.x uir.b r.n monoini s ni mugoq polovico cieIa^^t)loW' delodajalk/ PU-i^aČiih^hiit1 iiH^fevkdv"ka"hb-r/i zgodno zavarovan je pa je ^hfegr,žaw8^hnfe -hibzfdč’1' upoštevitid.ženndvhrhžstili ‘»oidStbteS, v katerega je obrat uvrščen. N. pr. gornji delavec je zaposlen v strojnem mizarstvu, ki‘je uvrščeno v nevarnostni odstotek '35/ Tedebškr prišpevel/1 3 nežgodhb zA - ; varovanje zms&'. ZO'M bO^S^^^OS^Dini^Rrišjiei1 ’ : in/,r!d;ji,idov doiU vek ' za1' pežgodnA žavarovanje nioi-a plačati* dfelo-dajalč^^intlite: ne sme tegftitii-(bd d-elbvčcve -plače'. Po^goTnjčffi^ačbnu.dii''5 rej znaša bolniški in nezgodni zavarovani prispevek za delavca z dnevno plačo Din 23 in ki je zaposlen v mizarski delavnici s 35 nevarnostnim odstotkom na teden Din 9-05, od česar plača delavec Din 3 in delodajalec pa Din 6-05. Dajatve in podpore za slučaj bolezni. Kakor rečeno so dajatve in podpore za slučaj bolezni odvisne od dnevne zavarovane mezde. Dajatve in podpore pa zakon no daje samo zavarovanemu delavcu, ampak tudi njegovim rodbinskim članom (ženi, otrokom, staršem, starim staršem, vnukom, bratom in sestram zavarovanega delavca), ako sami nimajo dohodkov in ako sami niso zaposleni v zavarovanju podvrženem delu in ako z zavarovancem žive v skupnem gospodinjstvu. Najmanjše podpore, ki jih zakon daje v slučaju bolezni so: 1. brezplačna zdravniška pomoč, obveze, zdravila, zdravilne vode, kopeli, umetni pripomočki (proteze), zdravljenje v bolnici; 2. hra-narina (denarna podpora), ki znaša na dan dve tretjini zavarovane mezde, torej pri delavcu, ki zasluži na dan Din 23 je dnevna podpora Din 12. Pod 1. in 2. navedene podpore se dajejo največ za 26 tednov, kar je odločno prekratka doba in se mora brezpogojno podaljšati na eno leto. Laž ima kratke noge. Ker me neka oseba, katera se pa s svojim polnim imenom ne upa na dan, sumniči v listu »Naprej« z dne 23. novembra 1922, češ, da sem pri zadnjih pogajanjih, katera so se vršila v Sevnici, zastopnike delavstva odstranil, da jih ne rabim in namigava, da sem bil od strani podjetja podkupljen, hočem obelodaniti celotno pogodbo kakor je bila sklenjena in s podpisi vseh navzočih zastopnikov. Delavstvo lahko s tega izprevidi, kako kratke noge ima laž. Oseba pa, ki se je upala to pisati, naj ima tudi toliko poguma, da pride s svojim imenom na dan, sicer je največji lažnik, kateri čevlje po sebi meri in je najbrže veliko bolj lačen kakor jaz. Torej pogum in z imenom na dan, za tujim hrbtom se skrivajo samo neznačajni strahopetci, ljudje pa, ki hočejo biti delavski vodniki, morajo biti možje poguma. Pogodba se glasi: Sevnica, 15. februarja 1922. Dogovor sklenjen med tvrdko Brata Winkle v Sevnici in Osrednjim društvom lesnih delavcev in sorodnih strok v Ljubljani: 1. Ker so se zvišale cene življenskim potrebščinam, naštete v dogovoru z dne 5. maja 1920, od zadnjega dogovora (17. dec. 1921) od K 1066 na K 1415, se zvišajo s 5. marcem 1922 delavske mezde kakor sledi: delavstvu, ki je zaposleno od 4. t. m. v obratu ob urni mezdi, kakor tudi akordantom se zviša celokupna dnevna mezda na K 1680, t. j. približno 20 odstotno povišanje. Kazdelitev tega poviška na posamezne delavce se prepusti vodstvu; akordne mezde pa se bodo povišale tako, da bodo ostale dosedanje razdalje me 1 dnevno in akordno mezdo neizpremenjene. 2. Zahtevi delavstva glede sprejemanja novih delavcev, čakalnice, stanovanj, drv in obdržavanja sestankov v obratu se ne more ugoditi, pač pa bo podjetje te zahteve po možnosti upoštevalo. 3. Plača se le storjeno delo. Podjetje pa pla čuje v zakoniti izmeri prispevke za bolniško in nezgodno zavarovanje. Drugih prispevkov ne plačuje. 4. Dogovor stopi 5. marca v veljavo in je obojestransko na 6 tednov odpovedljiv. 5. Točka 1. dogovor z dne 21. septembra 1921 ostane smiselno nadalje v veljavi. Za podjetje: inž. Jupelj, sekvester. Za Osrednje društvo lesnih delavcev: Bradeško Andrej. Za delavstvo: Korber Fran, Jalovec Mihael, Hribšek Jožefa. Za Delavsko zbornico: Dr. Stanko Likar, tajnik. Tajnik Osrednjega društva lesnih delavcev. Naše delo. V nastopnem podajamo pregled ter poročilo, v kolikor se delovanja naše strokovne organizacije tiče glavnega njenega smotra, namreč regulacije plač. Pregled je jedrnat in jasen. Navajamo le kraje, tvrdke, pri katerih se je mezdno gibanje vršilo in številke, ki izražajo zvišanje v procentih. Poročilo obsega čas od 1. januarja do 30. junija 1922, torej za prvo polletje tekočega leta. Plače so se zvišale, in sicer: Sevnica : Tovarna kopit Bratov Winkle, dne 15. januarja 20 procentov. Maribor: Za vsa mizarska podjetja dne 25. januarja sklenjena pogodba je mizarjem in strojnim delavcem prinesla povišanje plač 20 procentov. Boh. Bistrica: S tvrdko Rozman Franc dne 28. januarja sklenjena pogodba; uspeh 30 procentov. P r a 1 j e : Dne 31. januarja sklenjena pogodba za vso Mežiško dolino — podjetja grofa Thurna, fidejkomis Thurn, Jurij Duklas, Lahovnik itd. — povišek je znašal 30 do 40 procentov. Mirna: Pri tvrdki Kolenc dne 6. februarja 10 procentov. Tržič: Lesno-industrijska tvrdka Bom, pogodba sklenjena dne 9. februarja, uspeh 10 procentov, Mislinje: Tvrdka Perger, lesno-industrij • sko podjetje, pogodba sklenjena dne 12. februarja s poviškom 25 procentov. Ljubljana: Z Zvezo mizarskih podjetij sklenjena pogodba dne 17. februarja s poviškom 20 procentov. Črnomelj: S firmo Brine in Klemenc dne 28. februarja sklenjena pogodba 40 procentov. Ljubljana : Dne 1. marca s tvrdko »Slo-grad« sklenjena pogodba 15 do 20 procentov. P o 1 j z e 1 a : Tvrdka Prym, dne 7. marca sklenjena pogodba 15 procentov ter nabavni prispevek 25 procentov. Gorje pri Bledu: Tvrdka »Vintgar*, pogodba sklenjena 9. marca, uspeh 20 procentov. Slov. Bistrica: Tvrdka P. J., tovarna za gumbe, pogodba sklenjena dne 27. februarja, uspeh 35 procentov. S1 o v e n j g r a d e c : Tvrdka A. J. Siegl nasl., pogodba sklenjena dne 14. marca, uspeh 45 procentov. Šoštanj: Tvrdka Hauke in Strojnik, pogodba sklenjena dne 17. marca, uspeh 10 procentov. M i 1 a n o v v r h : Lesno-industrijska tvrdka Žagar, pogodba sklenjena dne 20. marca, uspeh 15 procentov. Stari trg, Tvrdka Žagar, dne. 29. marca sklenjena pogodba, uspeh 15 procentov. Tržič: Tvrdka Born, pogodba sklenjena dne 30. marca, uspeh 7 procentov. S t r n i š č e : Tvrdka Čuček, dne 5. aprila, uspeh 17 procentov. Ljubljana: Zadruga pleskarjev in slikarjev, dne 10. aprila, 40 procentov. Prevalje: Za vsa lesno-industrijska podjetja Mežiške doline, dne 24. aprila sklenjena pogodba, uspeh 17 procentov. Loka pri Žusmu: Tvrdka P. J. tovarna kopit in drugih lesnih izdelkov, dne 6. maja, uspeh 30 procentov. Celje: Vsa mizarska podjetja dne 6. maja, uspeh 20 procentov. Maribor : Zadruga mizarskih podjetij dne 8. maja, uspeh 20 procentov. Ljubljana : Zveza mizarskih podjetij dne 16. maja, uspeh 30 procentov, Gorje : Tvrdka Hudovernik in drug dne 22. maja, uspeh 20 procentov. Glažuta: Tvrdka »Mala gora«, dne 24. maja, uspeh 30 procentov. Ljubljana: Zadruga pleskarjev in sobo-slikarjev, dne 24. maja, uspeh 15 procentov. Jelendol: Tvrdka »Velika gora«, dne 1. junija, uspeh 30 procentov. Maribor: Za lesno industrijo, razen mizarskih podjetij, se je končno dne 30. junija 1922. sklenila pogodba, katera je prizadetemu delavstvu prinesla povišanje plač za 20 procentov. Razentega so tu in tam podružnice same dosegle nekaj poviškov. Ker tajništvu Osrednjega društva še niso poslale tozadevnih poročil, smo priobčili gorenja poročila le o onih pokretih, pri katerih je direktno sodelovalo tajništvo ali kak funkcij onar Osrednjega društva lesnih delavcev. Poleg tega je pri sklepanju navedenih pogodb deloma sodelovalo tudi obrtno nadzorništvo, oziroma inšpekcija dela, oddelek za socialno skrb pri pokrajinski upravi za Slovenijo ter delavska zbornica. Kadar je šlo za gozdnolesnoindustrijska podjetja, deloma tudi gozdarski uradi. Poročila o stavkah in drugem, kar je bilo v zvezi s sklepanjem pogodb objavimo drugič. Kdor izmed lesnih delivcev se le količkaj zaveda, koliko truda, napora ter skrbi je delo za dosego boljših plačilnih pogojev povzročalo, in da bo to delo Čimdalje hujše, ta bo nehote tudi moral priznati, da se je za vse dosežene uspehe zahvaliti edinole naši strokovni organizaciji. Posebno pa vi zaupniki, ki ste sodelovali, dobro veste, s kakimi težavami je bilo in je vse delo zvezano. Kaj čuda, da je tu in tam izmed zaupnikov potem ko se je sam prepričal, izjavil, da na pogajanja več ne pojde. Vseh teh zaupnikov pa je dolžnost, da napno vse svoje sile v ta namen, da se naša strokovna organizacija poveča, številno pomnoži in ojači. Le priznajmo tovariši, poleg drugih važnih in veliki a nalog, ki jih naša strokovna organizacija ima, pa v prvi vrsti vendarle gre za vsakdanji kruh. In če bomo imeli trdno vero sami v sebe, trdno vero v večno resnično idejo proletarske solidarnosti, katera se zrcali v naši strokovni organizaciji, in ako bomo imeli potrebno razumevanje za neizogibne žrtve, katerih moramo v svojem lastnem interesu prinašati strokovni organizaciji, tedaj bomo sposobni pridobljeno obvarovati in izvojevati sicer polagoma toda sigurno še vse ono, česar še nimamo in tega je še zelo veliko. Delati, agitirati, to bodi naše geslo. Dobre posledice. V prejšnji številki našega lista smo tako mimogrede omenili, da je zadnja velika stavka mi- 4 CK* . zar jev in strojnih delavcev v Ljubljani zelo blagodejno učinkovala na odnošaje v mizarski stroki, zlasti v Mariboru. Ravno v Mariboru so mizarji in strojni delavci ob vsaki priliki morali poslušati izgovore in dokazovanja mojstrov, češ, niso v stanu priznati zahtevano povišanje plač, ker bi mojstre vsako zvišanje plač ugonobilo. Poglejte, Ka-košne plače imajo mizarji v Ljubljani; Ljubljana nas konkurenčno ubije, ako pojde tako dalje itd. Vedeli smo sicer vsi, da so bili to le prazni izgovori, ali navidez so imeli zastopniki poklicne zadruge mariborskih mizarskih mojstrov prav. Sta-lišče'bhi'Zarjev in strojnih delavcev mariborskih je ^‘Mliih^dkolščitthh bilo nad vse težavno. Maribor 'jlč1'bbiiiš^ib(:lmeytd''ih'-kpt tako je od prevrata sem ^dsthla^lh’hVl&š¥fbkiolrhd6i'Vsegveiiižniške sodrge, Mlujlž ^^šj^khlathHilhokržldgbv?- sfctUfolttbint skuša d&oaaffin!?ip&teaSfti rSgu^iiparttgp^Menim ■pbt^V^šjjMvl^Mthiptbkd-iiftejeil^točihtfkoo^soeetjerte Včr^ižiiiškž •feŽf-ij^jplPjb iffieioiafebdglavfetvd.iiflb^B ■i^W0ttoJ!;i®r4^he^dfelašife>'At)l§osq»dai-3beimi;bHiij!i tM^MbfttistiiJsšt'štobfaha^^pbgleđičensIM^ soj seGlksškli delavci, mariborski so^azfflerhoiMečlcrjit kakon.dpn-•gadi inojraliiifoglflŠBtaiiteiti zdh.tbY«lti ovkšjidlnpktč,/ je bilo virtekili afnHnrue|id ’lieftaihrfh'hož^m^'btf 'pt1}SIS ponikniti. Naglasiti hočemo le to, da je. vsa ' hlkđ' P^lto^^d^Ja ^ffr'klfi'ikfitaS^ mnkfefte 3 Socialne '^tt8£ždS§e. 2180 unočnolaa ndbog Slovenski industrijci in obrtniki silno radi'^Ba-n#M}SkW^ndhžft?i^ihridbrt¥ Slo ;wji rmm r^vMfwp8^ pa je nadalje tudi to, da je naša sloC-^iiM^^cra-'štM^h i-ii-uBt^pcMcMVstbijfekhH reSfih^mi tek - movati z jčtn e« Mo9«Mi5io8tajc^MjčajihoŽfe daiife's/IIa se> v.iSloveniji industrija in obikiiz-ipodrejeheCjV.bgei-naaivijbSvsvh-.dUn^i: ResiDodpa,ile'%č)jiiQa/.icla dej: nalegimmšLdelo dajalci ne bodo kos. Iz n j i ho Ali, j strn Jco^hilh dispiv -vejili taka ■•piipzristAcpnsgh.idefCha: ue-nščijih;! drač p človeku kar pusto pvriEmLiSathio.Mrecpš čiRi^ndtifei,-žep prhččjtagflnb-stiijidh itavjecS' bajplpnati'KČiialni -zagonced ajLl im; Mpvski‘m> qir g virižofe spOdfeM n (.to j, Da se nam ne bo motato'y)xp ftavSrda® aicihnj-okno; evo .dokažair/TObntnii vestiiilr^cftuokoaTii list .zaiipovizdi^i) krcripiiraletiusMvdi^kegani ofir{mlštva proglaša v št. 18. boj na nož vsuktxaH!emjnfi&afa5ji0 ,d§ijig ki aribuHjeDjteat polekepnAu irieTvens^egaDohrt-ništva. Priznamo sicer, da »ZakdMeoo'zg'v^ačKrgm sldktčfiiČk^kigiir.oiirtmišhtmpkSkon tudi xlela,Cstvu precej občutno bremep/včndaflv$d)&iii8qimmii3a? dS •zraikon rvpfeee rlihfeonEJuda teh /lS-einen še, bi za, lioš. S pametnimi reformamiikenbflaacB^lddaem čiimidalb marsikaj izboljšati. V boju proti socialni zakono daji, pa se je slovensko obrtništvo razgalilo v vsej svoji duševni revščini. G. Franchetti je dal napisati neko resolucijo, v kateri proglaša, da vse slovensko obrtništvo »Zakon o zavarovanju delavcev-slovesno in energično odklanja. Odkrito povemo, da takega duševnega produkta že dolgo nismo imeli priliko čitati. Ob popolni ignoranci delavskega stanu proglašati, da je splošno blagostanje od visno edinole od tega, če se obrtništvu in trgovstvu dobro godi; ali z drugimi besedami povedano: Splošno blagostanje zavlada takrat, kadar si obrtništvo in trgovstvo brezdelno lahko polni žepe na račun delavstva, je glavni akord te duhovite resolucije, in vsega našega obrtništva. V celi resoluciji ne najdete ne ene besedice, ki bi izražala brigo tudi za delavstvo. Menda gospodom obrtnikom ne bo neznano, da so se države kakor Anglija in Nemčija razvile do svoje stopnje le vsled tega, ker so skrbele tudi za delavstvo. Kdor pozna tamošnjo socialno zakonodajo, se ne bo čudil, da je delavstvo imenovanih držav za vse slučaje tudi preskrbljeno, kar pri nas še dolgo ni. Blagostanje države eksistira takrat, kadar je deležna dobrin široka plast ljudstva, to je, delavstvo, in ne posamezni parasiti. To naj si gospodje obrtniki zapomnijo. Časi, ko so posamez ni mogotci lahko diktirali, so nepreklicno minuli. Zato smo tudi trdno uverjeni, da bo ta resolucija debila edino zasluženi prostor, in ta je koš pred-j^ne^ ministrstva. oq odtipo Pa lesno delavstvo od te resolucije ne sme pozabiti, in to je, da gospodje delodajalci neumor -np-zdijlad^ hp; d&d?8&s£ejo delavca v srednjeve- ž^.sme zamuditi nobene prilike, da svojo organizacijo tako^trdi, da se ji ne bo treba b^di papa do v, temveč, da bo s svojo lastno močjo izsililo od vlade ne le karika- .oiiitiloq onlniooa idol ngadncv inamoii c \j] i ■' . i n-f A j, - - .E - > f ■o'ioaonemBi'.f itišolbimj nlab ijbmhji^-jji iurotsiap Poglavje o de.|avski