Pri bratih Hrvatih v Karlovcu. (7. 5. 1925. — 3. 10. 1925.) Radostni spomini na 7. maj 1925., ko se je vršila v Metliki prva bratska skupščina Belokranjskega učiteljskega društva z brati Hrvati, so nas vzpodbuja i k sklepu, da ne štedimo truda ne žrtev in se korporativno odzovemo bratskemu povabilu učiteljskega društva za grad Karlovac in okolicu na njihovo prosavo v Karlovac. Pa tudi stanovska zavest ¦nam je vejevala. da tako velepomembni dan za razvoj naše stanovske organizacije še posebei poveličamo z našim obisikom na proslavi petdesetletnega obstoja bratskega Karlovačkoga učiteljskega društva. V zgodnjih jutranjih urah se je zbiralo v soboto 3. oktobra t. 1. Beiokranjsko učiteljstvo na postajah in z veseljem pohitelo v krog bratov onkraj Kolpe. V vozovih je donela pesem radosti in vese.ja, kar je značilo izvanredno radostno razpoloženje tovarišic in tovarišev. Radosten smeh ie bilo opaziti na licih vseh, z neba nas je pozdravilo jutranje solnce. a naša Kolpa ie po.jubljala bregove jugosloveTiske zemljc. Razpoloženje se je stopnjevalo, ko so na postajah začeli vstopati bratje in sestre iz kar.ovačke okolice. Na karlovački postaji so "as sprejeli karlovački tovariši in tovarišice. Imenom domačega društva nas je pozdravil tovariš Dane Katič, ki ie v svojem govoru izražal veseje, da je sedaj rešeno vprašanje umetno postavljenih mei ter zahvaljeval navzoče na tako obilni udeležbi. Pozdravi. je posebej predstavitelja poverjeništva Ljubljana in zastopnlke novomeškega učiteljskega društva. Želei je, naj bi bil ta dan korak naprej v prospeh naše medsebojne bratslke vzajemnosti. Odgovoril mu ie predsednik belokranjskega učiteljskega društva tov. Barle, se zahvalil za prisrčni sprejem in čestita. _.društvu na izrednem jubileju. Po kratkem oddihu so nas tovariši vodili po mestu, nam razkazali žensko osnovno šolo. vadnico, obrtno-nadalje\railno šolo, učiteljišče in kopa.išča na Korani. 2e pred 10. uro smo se zbirali v me&tni posvetovalnici k slavnostnemu zborovanju. Dvorana ie imela res s.avnostno lice. Saj ie bila v njej zbrana vsa elita grada Karlovac in poleg starih sivih učiteljev-vodite.jev organizacije. pa do najmlajših nadepolnih učiteljskih kandidatov in kandidatinj, z eno besedo res prava vojsika miru. Slavnostno zborovanje je .otvoril liredsednik učitcljskega društva za grad Karlovac i okolicu. tov. Lazar Bordoški, srez. prosvetni referent v Karlovcu- V svojem govoru je povdarjal: poimembnost svečanosti, velike šolnike Hrvate, ki so uspešno delovali v tem društvu. Z vznešenimi besedami se je spomnil Njegovega Vei. kralja Aleksandra I., ki mu je skupščina odposlala brzojavne P<>- zdrave. Istotako je skupščina na predsednikov predlog brzojavnp po*dravi|a ministra prosvete g. V. Vukjčeviča. V nadaljneni govoru je pozdravil skoro korporativno nayzooe belokranjskp u$\te.jsko društvo, dalje zastapnika povprj. UJU Ljubljana g. Luko Jelenca, zastopnike poverj. Zagreb g. Srskiča iti Miilojeviča, navzočega predsednika npvotneškega učiteljskega društva g- D. Matika ter starega iubilarja petdesetletnega društvenega dela g. Tomičiča. Viharno so zborova.ci pozdravljali vse imenovane goste. Po pozdravnem govoru je društveni tajnik tov. Franki podal izčrpen historijat učiteljskega društva za grad Karlovac i okolicu v dobi 1875.—1925. V svojem referatu ie natančno opisal 50-letno delovanje društva, ki je rodi.o bogate sadove tako v pogledu pravnega položaja svojih članov, kakor tudi zboljšanja gmotnih razmer svojega učiteljstva. Omeniti moramo še posebej. da ie bil .etta 1903 prvi slovenski gost na zborovanju tega društva naš priljubljeni Enge.ibert Gangl. To društvo ie pokazalo tudi mnogo smisla za utrditev medsebojnih vezi lirvatskega in slovensikega dela jugoslovenskega učiteljstva s tem. da se ie udeležilo 7. maja 1925 skupnega zborovanja z belokranjskim učiteljskim društvom v Metliki, ravno po 50-letnem obstjoju, ko je bilo karlovačko društvo ustanovljeno. Po referatu tajnika tov. Frankija je povzel besedo poverjenik tov. LuJka Jelenc, zahvalil društvo na prijaznem povabilu in prisrčnem sprejemu. Čestital je društvu na 50-letnem plodovitnem delovanju ter še posebej pozdravii učiteljski naraščaj, ki se mu ie z galerije za pozdrav živahno zahvaljeval. Tov. Milojevič ie kot zastopnik pov. Zagreb omenjal y svojem govoru minule savnosti v Črni gori, povdarjal agilno&t delovanja karlovačkega učiteljskega društva in izjavil, da je poverj. Za- greb ponosno, da more šteti karlovačko učiteljsko društvo iped svoje č.ane. Sledil je nato referat tov. Uane Katiča: »Obradba jedinica rada«, ki jp v njem pojasnjeval kafco naj se obdelaya učna lanota p.e strogo po fprmalnih sfppnjah, ampak življenjskim prilikam primerno. Za sypi SJ^rbna sestavljeni referat je žel Spjpšno priznanje. K be&edi se je še og.asil predsednik novomeškega učiitelj^kega drušfva tov. Matko ter povdarjal, da nas ne ločijo od bratov Hrvatoy niti sami Gorjanci. Izročil je pozdrave ueiieljstva od šurnne Krke ter povabl obe društvi karlovačko in belolkraiijsko na zborovanje v Novo mesto. S tem ie bil oficijelni del slavnostne skupščine končan. Ko so še navzoči zape.i državno himno in učiteljsko himno, smo odšli k slavnostnemu banketu v veliko svečano okrašeno dvorano hrvatskega pevskega društva »Zora«. Mesta so bila pri mizah bratski in tovarlski porazdeljena. Po.eg firvata Slovenka, poleg Slovenca Hrvatica, a med vsemi ni bilo ne Hrvata ne Slovenca in ne brba ampak Jugosovan-učitelj. Banket je bil res izredno okusno in svečano prirejen ter kazal na gostoljubnost bratov iz Hrvatske, ki smo io vajeni skoro samo pri njih. Na odru je pridno igral vojaški orkester, vmes so pa poveličevali slavnost pevci Karlovačkega učiteljskega društva in oni Bdokranjskega učiteljskega društva. Vrsti.e so se napitnice, najprej kralju, zatem ministru prosvete, nato naši hrabri vojski, dalje Sloveiicem in gostom sploh. Po končanera banketu je prišla tudi naša mladina na svoj račun. kajti predsednik Bordoški je otvorii z narodnim kolom ples. Hitr^ so minevale une Ln misliti smo morali na odhod, vsi s prijetnim občutkom, da smo preživeli lep dan, ki je utrdil tovarišike vezi med slovenskim in hrvatskim delom jugoslovenskega učiteljstva, kajti doprinesli smo nov dokaz, da srao Hrvati in Slovenci eno. V. Tončič.