— 65 ----- Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja 11. sveč. — Te dni se je veliko govorilo, da je že sklenjeno, kako bo novo deržavno svetova v-stvo sostavljeno in kakošni bojo deželni zbori v posameznih deželah. Al danes pravi „Ostd. Posttf, da to vse še ni gotovo, ker se ministri še vsak dan o teh zadevah posvetujejo. Gotovo je nek le to^ da deželni zbori bojo volili poslance v deržavni zbor, pa ne tako, da bi deželni zbor skupaj volil deržavne svetovavce izmed sebe, ampak poslanci deželnih zborov se bojo pri teh volitvah razver-stili tako, da poslanci enega okrožja (Kreis) se bojo zbrali skupaj in za-se volili, poslanci druzega okrožja spet skupaj itd., in tako bojo, na priliko, na Ceskem poslanci čeških okrožij volili skupaj za-se, poslanci nemških pa tudi skupaj, na Štajerskem poslanci nemških krajev skupaj, slovenskih pa tudi skupaj itd. — Gosp. Mažuraniču, predsedniku horv. slav. di-kasterija dohajajo od vseh strani zaupne pisma s prošnjo, naj ostane na svojem mestu domovini v blagor. — Sjajni je bil ples (bal) slovanski 10. dan t. m. v veliki dvorani sofijski: cvetke krasnega spola, slavni možje, s kterimi se ponaša slavenstvo, plemenitniki, ministri, diplomati, visoki oficirji so povzdigovali radost nicojšne veselice, ktere nikdar ne bo pozabil, kdor je priča bil. Vsaka ----- 66 ----- gospa je pri dohodu dobila ukasno napravljeno mahalce (Facher), na kteri je bilo vsako pero okinčano z dvema podobicama: odzgor z možkim in žensko v narodni obleki vsakega slovanskega plemena, odzdolej pa s podobo slavnega moža ravno tistega naroda: Preradovičcvo, Kačičevo, Peter Petrovičevo, Vodnikovo, Celakovskovo, Mickievičevo, Kolarovo in Djedickovo. (V Ljubljani prodaja g. Karinger te res prekrasne mahalca po 2 goldinarja.) — C. kr. ministerstvo je 12. dan t. m. oklicalo, da podpisi na deržavno posojilo, ki je bilo 18. dan p. m. razpisano, znašajo 91.400 gld. čez razpisanih 30 milijonov. Obligacije tega posojila se bojo po vseh deželah 20. dan t. m. pri ces. kasah začele izdajati. — „ Avstrija" naznanja, koliko dohodkov je š tem pel j pretečeno leto deržavni kaši prinesel: stempelj za pisma in pobotnice (kvitenge) je znesel lani 11 milijonov in 254.979 gold. in 50 kr. (tedaj za 334.787 gold. in 20 kr. več kot predlanskim), stempelj za kvarte 236.690 gold. (tedaj za 36.655 gold. več), stempelj za kolendre ali pratike 134.222 gold. (tedaj za 17.875 gold. več), stempelj za časnike 499.912 gold. 75 kr. (tedaj za 4302 gold. 83 kr. več kot lani); samo stempelj za oklice je donesel 8280 gold. manj memo lanskega leta. Teržaško 15. febr. Če je res, kar se v „Triester Zeitg." danes bere, bo za Istro deželni zbor v P o reč u, za Goriško v Gorici; Teržaška župan i j a bo imela pravice deželnega zbora. Horvasko. Iz Zagreba 14. sveč. Danes se je obhajalo slovesno umestenje velikega župana gospoda Ivana Kukuljevič-a Sakcinskoga. Gromoviti „živioa, ki so doneli od vseh strani, so očitno kazali, da je izvoljenec mož po volji naroda. Po povratbi iz cerkve je bil v dvorani županijski najpreje dekret bran, ki ga določuje za velikega župana zagrebškega; potem je govoril presv. škof Kralj in ko je sklenil govor svoj z besedami: „sada mi ne-preostaje drugo, nego da vas presvietli ban gospodine veliki župane! molim, da po starom ustavnom običaju prisegu položiti izvolite", je položil veliki župan v roke škofove predpisano prisego ter je bil potem po stari šegi trikrat kviško vzdignjen. Sedaj je začel pozdravljaje skupščino govoriti veliki župan tako nadušeno, da je vsem nazočim globoko globoko v serce segel in h koncu govora ni bilo gromovitega ^živio" ne konca ne kraja. Ko je izgovoril željo gorečo, da se Horvati kot narod ustaven, sloboden in nezavisen ©prijatelji in združi z narodi ustavnimi in slobo-doumnimi, posebno z Ogerskim, starim zaveznikom horva-škim, je govoril dalje tako-le: ?3Mi stojimo na pragu velike možebit i burne buducnosti — geografični nap polažaj stavlja nas u doticaj s narodi pokretnimi i napredujučimi, a srodna plemena jedne krvi i jednoga jezika upiraju u nas sa svijuh stranah uči svoje, te žeje, da itn budemo stranem saveznici , strauom izbavitelji. Zupanija naša s glavnim gradom Zagrebom, možebiti da je uprav ona točka, oko koje se vrti sudbina i bližnja budučnost čitavog plemena našega jugosIavenskogu. Potem je v imenu skupščine od-zdravljal županov pozdrav gosp. Imbro Bušic tudi s pohvalo sprejetim govorom. Gosp. baron Kušlan je zatem z jednodušnim uskiikom sprejete predloge skupščini razodel: 1. da se Njih veličanstvo prosi, da se berž deželni zbor skliče in ban po starodavnem običaji inštalira, 2. da se kraljevini horvaški poverne zgodovinska zemlja, da si ji pridruži Dalmacija s kvarnerskimi otoki , Istra do Arse, metliška in novomeška slovenska kantona, 3. da se pridem Medmurje, dokler dež. zbor o tem ne odloči, 4. da se Ma-žuraniču pošlje pismo udauosti, 5. da se Njih Veličanstvo prosi, da se vsem narodom avstrijanskim podeli svobodna ustava. Ob dveh je veliki župan dal sjajni obed, kjer se je nazdravljalo Njih Veličanstvu, banu, velikemu županu, škofu Štrosmajerju, dr. Ljud. Gaju kakor probuditelju jugosla-venske ideje na Horvaškem, na srečen razvitek trojedne kraljevine, jugoslavenstva, slavenstva v obče, bratom Serboui in bratom v Dalmacii. (Po „Pozoru.u) — Iz Reke 12. sveč. Naše mesto z okolico njegovo je po včerajšnem ukazu v obsedni stau djano. Strast laške stranke je razdražila Rečane, da je bilo zlasti 5. t. m. mesto zlo nepokojno. Slavonija. Iz Oseka 12. sveč. Zupanijska skupščina je enoglasno odločila prositi Njih veličanstvo za celo-kupnost horvaške krone, za združenje Dalmacije, kvaruerskih otokov, Istre do Arse, kranjskega kraja s černomeljskim, metliškim in novomeškim kantonom, za zastopanje Krajine (vojaške granice) na deželnem zboru. Glede Medmurja se ima ban prositi, da ga priderži Horvaskemu, dokler se deželni zbor ne snide in o njem določi. Ogersko. Iz Peš ta 16 sveč. Dvorni kancelar Vay se je poslovil danes od velikih županov, s kterimi se je dva dni, pa bolj privatno, posvetoval. Zeljo jim je razodeval, naj, ker so Ogri toliko dobili od kralja, mu tudi za to kaj povernejo; naj se ne branijo davkov plačevati in prejšnjih uradnij ne odpravijo, dokler niso nove ustanovljene. Vsi župani so mu svojo udanost zagotovljali, al vsi so tudi rekli, da zoper ogerske postave ne morejo ravnati. Iz Novega Sada. Rodoljubni gosp. Emil Cakra, vrednik verle „Slovenske" daroval je 1000 g»ld. na korist tukajšnega srbskega gledišča. — To je domoljubje djansko, ne le z besedo. Slava! Moravsko. Iz Berna 10. febr. Danes je umeri verli domoljub, arhivar dr. J o žef Chy t i 1. Galicija. Iz K rakova. Kakor „Cas" pripoveduje, so hudobni ljudje kmete tako premotili, da nekteri res mislijo, da pride spet desetina in tlaka. Taki hudobneži so dandanašnji radi nekteri starokopitneži, kterim je novo svo-bodneje življenje tem v peti, in zato si prizadevajo zmot-njave delati med ljudstvom, da bi overali napredek ali ga s prekucijami popolnoma zaterli. Da bi pac kmetje take ljudi spoznali! Da ne bo nikjer v našem cesarstvu ne tlake ne desetine nikoli več, je gotovo kot „ameu" v Očenašu; kmetje imajo to pravico v svojih rokah, in graj ša k i so tudi tako pametni, da se je ne želijo več nazaj. Laško. Gaeta se je podala Sardincom; 14. dan t. m. je kralj s kraljico in 100 drugimi svojimi na francozki ladii zapustil svoje kraljestvo — najlepšo deželo celega sveta — in se podal v Teračino, kjer so ga vozovi čakali, ki so ga pod krilom francozkih dragonov peljali v Rim, kamor je došel 15. dan t. m., odkodar se bo čez Terst na Bavarsko podal, kjer je žeua njegova, sestra avstrijanske" cesarice, doma. Sv. oče papež so nesrečnega kralja berž po prihodu obiskali. — Kaj se bo dalje na Laškem gouilo, kaže brošura francozka, ki je 15. dan t. m. v P a-rizu prišla na dan, v kteri skozi usta deržavnega sveto-vavca Lagueronniera kovarstvo Napoleonovo očitno govore, češ, „da se Laško ne da misliti brez papeža, pa tudi papež ne brez Laškega; v Rimu bo pustil cesar svoj meč, da varuje sv. Očeta; zvest svoji dvojni dolžnosti, namreč od naroda izvoljeni vladar in najstarejši sin cerkve, ne more rimski kurii žertovati Laškega, pa tudi papeštva ne prekucii." Iz tega je očitno, da bojo prišli sedaj hudi dnevi za sv. očeta; al vsegamogočnost božja more podreti vse človeške naklepe! Allgležko. Za slepe ljudi je zdnajdel nekdo čerke ali pismenke, ki obstoje le iz 7 prostih znamenj in po različni postavi naznamovajo čerke cele abcede.