Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
S£0VENEC
Telefoni uredništva In aprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 4045 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563 Zagreb žtv. 39.011 Praga-Duna j 24.797
Uprav a: Kopitarjeva ulica štev. 6.
99
Češko - moravski protehtorat
a

Odlok o položaju Cehov v okviru nemške države je že podpisan
Hitler je vzel tudi Slovaško pod svojo zaščito
Kakor Je nemški kancler v svojih proglasih na nemški narod in na nemško armado -najavil, sta Češka in Moravska že zasedeni od nemške vojske. Zasedanje se je izvedlo v popolnem miru.
Hitler sam je v sredo zvečer prišel v Prago, opravil na Hradčanih nekaj vladarskih poslov ter pregledal mimohod nemške vojske. Prenočil je v Hradčanih.
V	sredo zvečer so izšle tudi važne določbe glede začasne razdelitve oblasti v priključenem ozemlju.
Vrhovni poveljnik nemške suhozemske vojske general Brauchitsch je imenovan za izvršilca vse oblasti. Njemu neposredno so podrejeni Konrad H e n 1 e i n kot okrožni vodja (Gauleiter) za Češko in severno Moravsko, Burckel kot okrožni vodja za južno Moravsko — oba sta nosilca civilne oblasti — ter general G a j d a , ki je imenovan za »v o -d i t e 1 j a Č e h o v v N e m č i j i«.
V	teku današnjega dneva je izšla določba glede samobitnosti Čehov v zasedenih in priljučenih krajih, ki se bodo poslej imenovali »češko-moravski protektorat«. Objavljamo jih niže v listu.
S1 o vaš k a vlada je danes zapros ila Hitlerja naj vzame državo pod zaščito. Hitler je zaščito nad Slovaško sprejel. Nemške čete so ponekod že na Slovaškem.
Karpatska Ukrajina je večidel zasedena od Madžarov. Tako Nemčija, kakor Poljska m Romunija so dale privolitev za priključitev Karpatske Ukrajine k Madžarskih
Odlok o ustanovitvi češko-moravskega protektorata
Praga, 16. marca. A A. DNB.: Voditelj rajha in državni kancler Hitler je danes podpisal v Hradčanih tale odlok oprotektoratu (zaščiti) nad češko inMoravskoi
Uvod
Češkomoravske dežele so tisoč let spadale v okvir nemškega naroda. Iz zgodovinskega okvira so jih z nasiljem in nespametno ter samovoljno iztrgali. Z njihovo vključitvijo v umetno češkoslovaško tvorbo je nastalo ognjišče stalnih nemirov. Od leta do leta je naraščala nevarnost, da bo kakor že tolikokrat v preteklosti vstala iz teh krajev velikanska nevarnost za evropski mir, kajti Češkoslovaški in njenim oblastnikom se ni posrečilo razumno urediti skupnega življenja narodnosti, ki so jih samovoljno vključili v te meje, in tako ustvariti in ohraniti željo vseh prizadetih za ohranitev skupne države. S tem je ta država dokazala svojo življenjsko nesposobnost in zato je zdaj tudi doživela svoj dejanski razpad.
_ Toda Nemčija ne more dovoliti, da bi se nadaljevale stalne motnje v teh krajh, tako zelo važnih ne samo za njen lastni mir in za njeno lastno varnost, temveč tudi za splošni mir in za splošno varnost. Prej ali pozneje bi imela Nemčija kot država, ki je po zgodovini in zemljepisnem položaju najbolj prizadeta država, nositi kar najtežje posledice zaradi takšnih razmer.
Zato je Nemčija samo ustregla poveljujoči potrebi samoohranitve, ko je sklenila odločno spremeniti razmere v Srednji Evropi in ukreniti vse potrebno. Kajti Nemčija je v svoji tisočletni zgodovinski preteklosti že dokazala, da je po svoji velikosti in po lastnostih nemškega naroda edina poklicana rešiti te naloge.
Polna iskrene želje, da bo ta ureditev služila resničnim interesom narodov, ki prebivajo v tem prostoru, in da zagotovi nacionalno samobitnost nemškega in češkega naroda ter služi miru in socialni blaginji, zato v imenu Nemčije predpisujem kot osnovo za bodoče skupno življe-n j e prebivalcev teh krajev, tole;
Odlok
Čl. 1. Pokrajine bivše češkoslovaške republike, ki so jih nemške čete zasedle v marcu 1939, tvorijo sestavni del nemškega ozemlja in stopajo pod imenom češkomorav-skega protektorata pod njegovo varstvo. Če bi to zahtevale koristi obrambe države, bo voditelj Nemčije izdal za posamezne dele teh pokrajin drugačne odloke.
Čl. 2. Prebivalci protektorata nemške narodnosti postanejo nomški državljani v smislu zakona o državljanstvu od septembra 1935. Zato veljajo zanje tudi zakonska določila o zaščiti nemške krvi in nemške časti ter so podrejeni nemškemu sodstvu.
Ostali prebivalci Češke in Moravsko postanejo državljani češkomoravskega protektorata.
Čl. 3. Češkomoravski protektorat jo samoupraven in so sam upravlja. Državno oblast, ki mu gre v mejah protektorata, izvaja v skladu s političnimi, vojaškimi in gospodarskimi potrebami Nemčija. To oblast vrši preko lastnih organov, lastnih uradov in lastnih uradnikov.
Čl. 4. Vrhovni poglavar samoupravne uprave češkomoravskega protektorata je deležen varstva in častnih pravic, ki gredo državnim poglavarjem. Vrhovni pogla-
var protektorata za izvrševanje svoje oblasti mora uživati zaupanje Nemčije in državnega kanclerja.
Čl. 5. Kot varuh interesov Nemčije imenuje voditelj Nemčije protektorja (zaščitnika) rajha. Sedež tega protektorata je Praga.
Protektor rajha ima kot zastopnik voditelja in pooblaščencev nemške vlade nalogo skrbeti, da sc spoštujejo smernice, ki jih izda voditelj rajha.
Protektor rajha potrdi imenovanje članov vlade protektorata. Ze izdano potrdilo se lahko prekliče.
Protektor rajha ima pravico zahtevati obvestila o vseh ukrepih vlade češkomoravskega protektorja in daje vladi nasvete. Pravico ima do veta (odklonitve) proti ukrepom vlade, o katerih misli, -da bi mogle biti škodljive državi. Čc bi videil, da bi kakšno zavlačevanje utegnilo biti nevarno, lidiko sam izda odloke, ki so v splošnem interesu. Če protektor rajha vloži veto proti čemu, so
ima objava zakonov, uredb in drugih pravnih predpisov, sklopov upravnih oblasti in izvedba veljavnih sodnih razsodb odložiti.
Čl. 6. O zunanjih zadevah protektorata, zlasti o varstvu njegovih državljanov v tujini ima skrb Nemčija. Nemčija bo vodila zunanje zadeve tako, kakor zahtevajo skupni interesi. Protektorat bo imel pri vladi Nemčije svojega zastopnika, ki bo imel naslov poslanika.
Čl. 7. Nemčija bo dala vojaško varstvo protektoratu. Pri izvrševanju tega varstva bo Nemčija v mejah protektorata vzdrževala vojaške posadke in vojaške naprave. Protektorat bo imel pravico ustanoviti lastil o enote za vzdrževanje notranjega reda in varnosti. Ureditev, številčno stanje in oborožitev teh enot bo predpisala vlada Nemčije
Čl. 8. Promet, pošta in brzojav bodo pod neposrednim nadzorstvom nemške vlade.
Čl. 9. Protektorat spada v okvir nemških carin in pod njegovo carinsko nadoblast.
Čl. 10. Do nadaljnjega bo kot zakonito plačilno sredstvo veljala razen marke tudi kron a. Razmerje med obema valutama bo predpisala vlada Nemčije.
Čl. 11. Nemčija lahko predpiše pravne določbe, ki bodo veljalo za protektorat, v kolikor bodo to zahtevale skupne koristi. Če bo obstajala skupna potreba, bo Nemčija lahko vzela v lastne roke razno upravne panoge protektorata in imenovala zanje oblastva, ki bodo podrejena neposredno Nemčiji. Vlada Nemčije lahko izda vse ukrepe, potrebne za ohranitev reda in varnosti.
Čl. 12. P o z i t i v n o pravo, veljavno danes na Češkem in Moravskem, ostane v veljavi, v kolikor se njegova določila ne križajo s prevzemom nemškega varstva nad pro-tcktoratoin.
Čl. 13. Notranji minister Nemčije bo sporazumno z drugimi prizadetim) ministri Nemčije izdal vse pravne in upravne predpise za izvedbo teh sklepov in zastran morebiti potrebnih dopolnil.
Ta «klep so podpisali voditelj rajha, nemški zunanji minister, notranji minister in načelnik državnega kanclerstva.
Zunanji minister v. Ribbentrop je danes po nalogu Hitlerja razglasil po praškem radiu gornji sklep n nemškem protek toratu nad Češko in Moravsko.
Ndvi oblastniki na Češkem in Moravskem (od levo na desno): general Brauchitsch, general
G a j d a, Konrad H o n I e i n
Tudi Slovaška pod Hitlerjevo zaščito
Izmenjava brzojavk med Tiso in Hitlerjem
Praga, 16. marca. AA. DNB: Predsednik slovaške vlade Tiso je poslal voditelju rajha tole brzojavko:
V popolnem zaupanju v Vas kot voditelju rajha in državnega kanclerja sc slovaška država postavlja pod Vaše varstvo. Slovaška država Vas prosi, da prevzamete to varstvo.
Voditelj rajha Hitler je odgovoril:
Potrjujem sprejem Vaše brzojavke in prevzemam v varstv^ slovaško državo. London, 16. marca. AA. Reuter: Iz Berlina poročajo: V zvezi z uvedbo nemškega protek^rata na Slovaško so se zvedele tele podrobnosti:
Protektorat bo imel v svojih rokah splošno upravo in notranjo varnost. Slovaška bo prišla v nemški carinski sistem. Nadaljnje podrobnosti o ureditvi protektorata in o njegovem razmerju do rajha bo predpisal nemški notranji minister Frick. Pariz, 16. marca. AA. (Havas.) Zdi se, da vlada nemškega rajha še vedno ni sprejela končnega sklepa glede ukrepov, ki jih bo storila v zvezi s prošnjo, katero je dr. Tiso poslal Nemčiji, naj prevzame pokroviteljstvo nad Slovaško. Treba pa je pričakovati, da bodo v Slovaško vkorakale nemške čete. To mislijo tudi zaradi tega, ker je dr. Tiso včeraj ukazal vsem oddelkom Hlinkove garde, da prijateljsko sprejmejo nemško vojsko in da se stavijo na razpolago pristojnim nemškim poveljnikom.
Nemške čete
Praga, 16. marra. AA. Reuter: Več manjših nemških oddelkov je danes vkorakalo na
Slovaško, a samo ob moravski meji, da bodo skupaj s Hlinkovo gardo branili prebivalstvo.
Bratislava, 16. marca. AA. Havas: Potrjuje se, da je prebivalstvo dobilo uraden poziv, naj ohrani mir, češ da nemške čete no pomenijo napada na Slovaško. V skladu s tem pozivom so se poveljniki Hlinkove gardo in novega prostovoljskega polka dali na razpolago nemškim vojaškim oblustvom, da pripomorejo ohranili red in mir.
Praga. 16. marca. AA. Reuter: Predsednik slovaške vlade Tiso in vojni minister polkovnik Tahos sta snoči izjavila, da se je ustanovil prostovoljski polk, ki bo vzdrževal mir in red na Slovaškem. Odrejena je tudi mobilizacija petih mlajših letnikov na Vzhodnem Slovaškem zaradi dozdevnega vpada madžarskih čet na Slovaško. Madžari pa izjavljajo, da so njihove čete le slučajno prekoračile slovaško mejo, ko so prodirale v slovaško pokrajino, vendar se je vse to že prijateljsko uredilo.
Madžari priznali Slovaško
Budimpešta, 16. marca. AA. MTI poroča iz Bratislave: Madžarski konzul Petravič je včeraj obiskal zunanjega ministra Durčanskega v zvezi z ustanovitvijo neodvisne Slovaške. Ob tej priložnosti je konzul sporočil slovaškemu zun. ministru, da misli madžarska vlada prav v kratkem ustanoviti v Bratislavi svoje poslaništvo. Dalje je Petravič izjavil Durčanskemu, da bo Madžarska spoštovala slovaško mejo in izrekel upanje, da bo med madžarsko in slovaško vlado vladala dobra soseščina.
Varšava. 16. marca. AA. DNB. Slovaški politik dr. Kiinovski je uobil nalogo, da prevzame vod-
stvo slovaške diplomatske misije v Varšavi. Poljska vlada je na to imenovanje že pristala.
Bratislava, 16. marca. AA. DNB. Za poljskega poslanika v Bratislavi je imenovan poljski konzul v Karpatski Ukrajini Halupnicki.
Bratislava, 16. marca. AA. DNB. Propagandni šef slovaške vlade M;ich je opolnoči govoril po radiu in se predvsem zahvalil Nemčiji in Hitlerju.
Bratislava, 16. marca. AA. Havas. Podpredsednik slovaške vlade Tuka in zunanji minister Durčanski sta se včeraj popoldne odpeljala na Dunaj. V Bratislavo sta so pa vrnila okoli 19. ure in nista hotela dati nobene izjave.
Angleži so povabili generala Sirovega
London, 16. marca. b. Angleška vlada je pozvala v London bivšega miniotrskega predsednika Češkoslovaške republike generala Sjrovega ler bivšega notranjega ministra. Povabilo je povzročilo v vseh političnih in diplomatskih krogih veliko iznenadenje in zanimanje, ker kaže, da hoče britanska vlada dobiti vse podrobuosli, ki so do-vedlo do vojaško zasedbe.
I krona — 10 pfenigov
Praea, 16. marra. A A. Štefani: Poveljnik mesta Brna je razglasil, da stane češkoslovaška krona 10 pfenigov.
Zagrebška vremenska napoved. Topleje, lo kalne padavine.
Zemunska vremenska napoved. Zmerno hladno vreme. Pretežno oblačno, najbrž nekoliko snega, posebno v gorah. Na Primorju burja.
Dunajska vremenska napoved. Zelo obiačno,
Nfl Češkem Hitler je čez Brno odšel na Dunaj
še vedno je klika...
»Obzor« ob priliki, ko navaja pariške in londonske liste, ki komentirajo govor predsednika vlade Cvetkoviča, pravi sledeče: »Ne samo, da 6e more, ampak se nujno mora takoj temeljito rešiti hrvatsko vprašanje. To je v prvi vrsli potrebno zaradi tega, ker je 20 let hegemonistične politike bivših režimov ustvarilo v hrvatskem narodu tako duševno razpoloženje, da je treba temeljito in brez odloga prekinili s preteklostjo, in sicer dejansko. Razvoj splošnega položaja v svetu je zelo negotov in vsako zavlačevanje hrvatskega vprašanja lahko ustvari položaj, ki bi bil nerazrešljiv. To je treba tudi zaradi tega poudarjati, ker je še vedno nekaj posameznih klikarjev in posameznih klik, ki se nikakor no morejo prilagoditi novemu položaju, ki ga je označil predsednik vlade, ampak mislijo, da bodo zahtevo po sporazumu mogli obiti.
V	tem članku »Obzor« tudi odločno zastopa mnenje, da sporazum ni stvar, ki se tiče samo Srbov in Hrvatov, marveč čisto dosledno in naravno tudi slovenskega naroda.
Pomlajevalne metode JNS
Zivkovičeva JNS na vse načine poskuša, kako bi podaljšala svojo žalostno eksistenco v tej državi. Sedaj bi se rada oprla na neko mladino in sklicuje razne sestanke, o katerih poroča »Jutroi s kričečimi naslovi, ki pa so tudi približno vse, kar se da reči o teh sestankih, na katerih igrajo največjo vlogo slari politiki, ki predavajo o notranjem položaju in o najnovejšem salto-mortalu JNS v hrvatski federalistični tabor. Kakor skuša JNS v Sloveniji slepiti javnost s svojimi mladinskimi prireditvami, tako slišimo, da se skuša uveljavljati tudi na Hrvatskem in v Srbiji z društvom, ki ga je krstila z romantičnim imenom »Seljačko kolo«, v črni gori pa agitira z nekim »Seljačkim-bratstvom«, in sicer zato, ker v Črni gori že od nekdaj obstoja društvo 6 takim imenom, ki pa nima z JNS in njpgovo neseljačko miselnostjo nobene zveze in opravka. Tako izjavlja sedaj črnogorsko seljačko bratstvo samo, ki svari pred tem, da bi kdo nasedel Živkovičevim agitatorjem. g|
»Hrvatski dnevnik« proti neki I skupini	i
Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« piše v svojem uvodniku od 16. t. m. o vprašanju sporazuma. ki da zahteva čimprejšnje rešitve, dokler je še čas. Sporazum med Hrvati in Srbi 6e je delal celih 20 let, a zdaj ga je treba res narediti. Sedanji predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prvi srbski državnik in voditelj naše države, ki je priznal resnico, da obstoji hrvatsko vprašanje na podlagi hrvatske narodne individualnosti in da ga. je treba rešiti tako, kakor želijo Hrvati. »Novi predsednik vlade« — tako pravi »Hrvatski dnev-niU-c — »se ne boji, da bi ga zaboleli zobje, če govori o hrvatskem narodu, ki ga drugi do danes sploh niso hoteli priznati.« »Hrvatski dnevnik« se nato spominja, koliko časa in truda je stalo, da so srbske .stranke tako imenovane združene opozicijo priznale, hrvatsko stalisče in .ga. sprejele;.in to šele potem, ko so spoznale, kako nevarno se je igrati s tem vprašanjem. Šele teda j' so -poslale k dr. Mačku svoje predstavnike in sklenile z njim sporazum.
Nato razmotriva dr. Mačkovo glasilo o političnih zakonih, ki naj ugladijo pot sporazumu, in poudarja predvsem važuost, da se prizna hrvatska seljaška stranka, ki je po obstoječih zakonih nelegalna. Potem pa pride sporazum, o katerem je sam predsednik vlade izjavil, da ga ne smemo odlašati, ker čas danes zelo naglo beži. »Hrvatski dnevnik« tudi polemizira z mnenjem ožjega kroga dr. Stojadinovičevih prijateljev, ki so so te dni izrazali, da bomo z izglasovanjem novih političnih zakonov glede tiska, političnih društev in volitev zopet stopili v normalno politično življenje. Normalno politično življenje bo nastopilo, pravi »Hrvatski dnevnike, šele tedaj, ko bo rešeno vprašanje nove ureditve naše države.
*
Že po zadnjih državnOzborskih volitvah, še bolj pa za časa proračunsko razpravo v skupščini, so posamezno opozicionalne politične skupine, ki jih jo ljudstvo več ali manj izločilo iz aktivnega političnega življenja, pričelo širiti vest o potrebi koncentracije. To delajo tudi še danes ter so pri tem posebno aktivni slovenski .INS-arji in srbijan-ski opozicinnalci. Pri tem seveda pozabljajo, da sn že zadnje državnozborske volitve bile koncentracija slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstva. ker sta izšli iz teh politikov kot edino močni politični skupini na eni strani JRZ, na drugi strani pa stranka dr. Mačka, bivša HSvS, v kateri je organizirana večina hrvatskega naroda. Na ta način jc narod sam na nedvoumen način izvršil kon-contracijo.
Pravo delo se prične aprila mesca
Mačkovo glasilo »Hrvatski Dnevnik« v uvodnem članku od nedelje pretresa govor predsednika vlade g. Cvetkoviča ter k sklepu naglaša, dn je g. Cvetkovič zahteval nekaj časa, da bo v dejanju pokazal, kaj bo storil, ker so dejanja več vredna ko besede. »Prave priprave se pa bodo, kakor trdijo iz okolice Dragiše Cvetkoviča, začele g šele meseca aprila... Časi, ki v njih živimo, so B tako resni, da nalagajo potrebo sporazumnega reševanja hrvatskega vprašanja, ker je jasno, da ne bo in ne more ostati nerešeno. Po govoru Dragiše Cvetkoviča pa ostane stališče hrvatskega narodnega vodstva islo, kakršno je bilo po vladni iz-, javi dne 16. svečana. Tukaj ni sprememb.«
Samostojno demokratska stranka je zborovala
V	nedeljo dopoldne so se v Zagrebu zbrali prvaki bivše samostojne demokratske stranke, ki jo je nekdaj vodil Svetozar Pribičcvič. Sejo je vodil dr Svetozar Ivkovič. Udeležili so 6e seje tudi nekateri srbijanski politiki, med njimi dr. Boža Markovič, eden izmed vodij bivše demokratske stranke, dalie dr. Dušan Boškovič, dr. Rade Pribičcvič itd. Prvi je govoril dr. Markovič, za njim dr. Budisavljevič, Večeslav Vildcr in dr. Sava Kosanovič. Ob 1 popoldne je bilo zborovanje končano.
Gibanje v malem časopisju
V	Vinkovcih izhaja tednik »Hrvatski Branik«, ki pa je te dni prešel v last novega konzorcija, ki bo naprej izdajal ta list. Zastopnik tega konzorri-js je g. Juraj Lacko. Tednik bo informativen in političen ter bo pisal v duhu Radičevih idej.
Praga, 16 marca. A A. DNB: Včeraj popoldne jo Praga dobila svoje normalno lice. Promet po ulicah je živahen. Prebivalstvo se pokori nasvetom, ki jih dobiva po radiu, da ohrani mir in da posluša zapovedi policije. Včeraj dojioldne je general v. Ciablotiz, poveljnik mesta, napravil vljudnostni obisk pri ministru dr. ilavelki na praškem gradu. Tudi zastopnika vojaške pisarne predsednika republike polkovnika Nemečka in vojaškega poveljnika praškega gradu Kvačila so obiskali zastopniki nemških vojaških oblasti.
Zunanji minister Chwalkavski je obiskal von Ribhentropa. Minister brez portfeija Havelka je pa obiskal voditelja civilne uprave llonleina. Oovoril je z njim o vprašanjih, ki jih je treba nujno urediti. Nato je Havelko sprejel kancler Hitler. Von Ribbentrop je snoči sprejel na Hradčanih italijanskega praškega jioslanika Frasonija, ki ga je nato sprejel Hitler.
Hitler v Brnu
Praga, 16. marca. c. Hitler se je ob pol 13 pokazal na balkonu llradčanov in dolgo odzdrav-ljal množicam, ki so ga pozdravljale na trgu pred gradom. Kmalu nato se je Hitler odpeljal iz Prage.
Na poli proti Dunaju se je Hitler ustavil za nekaj časa tudi v Brnu, kjer so mu pripravili zelo navdušen sprejem na Glavnem trgu, ki se i>oelej imenuje »Adolf Hitlerplatz«.
Praga, 16. marca. AA. DNB: Voditelj rajha Hitler je danes sprejel predsednika dr. Hacha
na Hradčanih. Ko je Hacha prihajal na dvor, mu jo oddelek vojakov izkazal čast. Šef protokola baron v. Dernberg je dr. Hacho pozdravil in ga nato spremil k Hitlerju. Preden ga je Hitler sprejel, je dr. Hacha obiskal še v. Ribhentropa in pri tej priložnosti mu je ta izročil sklep voditelja rajha o protektoratu nad Češko in Moravsko.
General Brauchitsch
ima vso izvršno oblast
Berlin, 16. marca. AA. DNB: Hitler je izročil vso izvršilno oblast na Češkem in Moravskem generalu v. Brauchitschu, vrhovnemu poveljniku nemške kopensko vojske.
Sovjetski diplomati
pravočasno zbežali
Varšava, 16. marca. AA. DNB: »Express Po-rany« je izvedel iz Prage, da je sovjetsko poslaništvo v Pragi likvidiralo vse svoje zadeve še pred prihodom nemških čet. Poslaniške arhive so s tovornimi avtomobili odpeljali iz Prage.
Novi praški župan
Praga, 16. marca. AA. Havas: ČTK je objavil tale komunike: Predsednik krajevnega odbora dr. Jože Sobolka je sklenil imenovati Otokarja Hlatko za praškega župana, za podžupana pa Nemca Jožefa Fichnerja.
General Gajda
»voditelj Čehov v Nemčiji«
Praga, 16. marca. TG. Vrhovni predstavnik izvršne oblasti v zasedenih krajih, general Brau-hitseh, je imenoval generala G ajdo za »voditelja Čehov v Nemčiji«.
Novi voditelj Čehov v Nemčiji je izdal na narod proglas, v katerem pravi med drugim:
V današnjih težkih iasili vas pozivam na sodelovanje, ki ne bo sestajalo samo iz parad. Popolna edinost in odločnost sta potrebni za vse strani, ki jih bomo v bodoče skupaj preživljali. Zahtevam mir in red, ki sta v sedanjem času posebno potrebna. Ustanovili smo deloven odbor iz ljudi nacionalnega prepričanja, ki veljajo kot zastopniki vseli slojev naroda.
General Radula G a y d a je star 47 let. Doma je iz Moravske, a rodil se je v Ko to r.ju. Med vojno je bil v Rusiji ter je bil med ustanovitelji in voditelji češke legije v Sibiriji. Najprej je bil s Kolčakom, kasneje se je ločil ter leta 1920 čez Vladivostok odpotoval v domovino. Nato je bil tri lela v pariški vojni akademiji, nakar je postal poveljnik divizije v Košicah, leta 1926 pa šef češkoslovaškega generalnega štaba. Toda kmalu potem 6o ga obdolžili, da je izdal bol.jševikom neke tajnosti. To ga je veljalo upokojitev. Kasneje je prišel še v disciplinsko preiskavo, pri kateri je bil obsojen na izgubo vseh vojaških časti in na ukinitev pokojnine. Gayda je na to prestopil k češkim fašistom in je bil leta 1927 kot voditelj fašistov izvoljen za poslanca v Brnu. Prišel je spet v spor z oblastjo ter je bil leta 1932 obsojen na izgubo mandata in na dva meseca ječe. Leta 1933 je bil spet obsojen na dva meseca ječe, naslednje leto pa je bil že spet poslanec. Pred 14 dnevi ga je predsednik Hacha pomilostil in so mu bile tudi vrnjene vse vojaške časti in vsa pokojnina. Poročen je s hčerko admirala Kolčaka. O generalu Gayda je bila napisana obširna literatura.
vizma. Vsa sila češkega naroda se je doslej zapravljala v zatiranju drugih narodov in v spreminjanju svojega slepega sovraštva v jalovo oboroževanje in samomorilne zveze.
»Volkischer Beobachter« pa pravi, da 15. marec ni samo obračunal z zgodovinsko nesmiselnostjo ustanovitve države Beneša in Ma-saryka pred 20 leti, temveč je ta dan navezan tudi na izročila tistega časa, ko je kraljevina češka pokazala prve začetke nemške osrednje sile. Stoletja nemške zgodovine so danes popravljena z genialnim delom voditelja. To je samo nujna in naravna posledica politike nove preusmeritve, ki se je izvedla danes v vsej Srednji Evropi pod vplivom nacistične misli. V tein smislu se je Nemčija danes vrnila tja, kjer je nekoč imela svoje najmočnejše duhovno oporišče.
»Volkischer Beobachter« je izšel z napisom čez vso stran: »Češka in Moravska sta spet v nemškem r a j h u«, podnaslov pa se glasi: »Vojaki velike Nemčije so na Hradčanih razobesili kljukasti križ.« Potem objavlja članke svojih dopisnikov, ki spremljajo zasedajočo vojsko. Dopisniki opisujejo zmagoslavni sprejem od strani nemškega prebivalstva in objavljajo slike o dogodkih. Na tretji strani je slika Prage z napisom »N e m š k i obraz Prage« ter slike Brna in Bratislave. Potem sledijo članki: »Neovrgljiva postava«, kjer pisatelj opisuje nemško kulturno delo na Češkem in Moravskem, »Nemški obraz Prage«, kjer opisuje delo nemštva v Pragi sami ter dokazuje tisočletni kulturni primat Nemcev v tem mostu, kjer je najstarejša nemška univerza, mestu, ki je bilo nekdaj prestolnica svetega rimskega cesarstva nemškega naroda«. »Nemški obraz Prago se v smešnih 20 lotih nacionalist#ne samovolje ni mogel izbrisati. Nič ni moglo spremeniti na dejstvu, da živi v Pragi 40.000 Nemcev«. (Prebivalstvo Prage presega en milijon.) Sledi članek o Bratislavi, prestolnici Slovaške, »kjer je nemško prebivalstvo najmočnejša skupina in kjer je nemščina splošni občevalni jeiik«. Sledi članek o Brnu, Jihlavi in Olomoucu in drugi.
Berlin, 16. marca. AA. DNB: Agencija »Belga« poroča iz Berlina, da je miroljubna ureditev češkega problema samo uvod in priprava nemškega nastopa proti zahodu. Te vesti so kar najodločneje zavrnili. V berlinskih političnih krogih izjavljajo, da je vest agencije Belge zloben manever. V Berlinu pravijo dalje, da je bilo čeiko vprašanje posebne vrste, da se zato torej ne more spravljati v zvezo z dozdevnimi nemškimi nameni proti zahodu. To izmišljeno vest so razširili, kakor da izvira iz nemških krogov. To je očiten dokaz zle volje, posebno če se vpošteva nemška izjava o Belgiji in Švici
(Nadaljevanje r.a 3. strani),
V Karpatski Ukrajini
Msgr. Vološin in njegovi ministri so v Romuniji Madžari so prispeli do poljske meje
Bukarešta, 16. marca. A A. Štefani: Dopoldne ob 10.50 se jc pripeljal v Satumare, glavno mesto severne Transilvanije, bivši predsednik karpat-sko-ukrajinske vlade msgr. Vološin v družbi več svojih ministrov. Romunska oblastva so jim dovolila prehod v Romunijo. Dalje poročajo, da so veliki oddelki češkoslovaško vojske zapustili Karpatsko Ukrajino in prekoračili romunsko mejo. Komuni so jih razorožili. V Romunijo je pribcžnlo tudi mnogo čeških beguncev iz Karpatske ^Ukrajine.
Berlin, 16. marca. b. Nemški državni kancler Hitler ni ugodil želji ukrajinske vlado, da bi poslal nemško vojaško pomoč v Karpatsko Ukrajino. Trdijo, da jo kancler Hitler sklenil prepustiti Karpatsko Ukrajino svoji usodi.
Srečanje na poljski meji
Varšava, 16. marca. AA. Reuter: Davi za-rana so prednje čete madžarskih oddelkov prispele skozi Karpatsko Ukrajino na poljsko mejo;
Poslednji češki graničarji so včeraj popoldne zapustili obmejno stražnico Stanki Uzok na meji Karpatske Ukrajine. Prosili so poljska oblastva, da jim dovoli jo'prehod čez Poljsko, toda čeških vojakov ni bilo na poljska tla. Davi okoli 8 so madžarske čete nadaljevale svoje prodiranje proti poljski meji. Češke čete s 40 tovornimi avtomobili so prispele do klanca Tuholska v bližini poljske meje. Češke graničarje so na poljskih tleli razorožili.
Varšava, 16. marca. A A. Havas. Prvi oddelki madžarski čet so prispeli ob 14 na poljsko mejo.
Okrog Chusta še boji?
Budimpešta, 16. marca. AA. Reuter: Več oddelkov madžarskih čet je snoči prispelo v Večer v dolini Tise in do Čerhala v dolini Borsave. Ponekod so madžarske čete trčile ob upor Čehov. Po še nepotrjenih vesteh so se v nekaterih krajih vneli ogorčeni boji med Čehi in Madžari. Vesti o zavzetju H usta še ni.
Berlin, 16. marca. AA. Reuter: Tu so dobili poročila, da so Madžari, zavzeli okolico Husta. Madžarsko prodiranje otežkoča odpor ukrajinskih prostovoljcev.
Bukarešta, 16. marca. A A. Štefani: Listi posvečajo posebno pozornost Karpatski Ukrajini in pravijo, da se to vprašanje ne bo dalo urediti brez udeležbe Romunije, ki jc odločena in pripravljena braniti svoje pravico in svoje interese.
Pariz. 16. marca. AA. Havas: Iz Berlina poročajo: Ukrajinski tiskovni urad v Berlinu poroča: Vrhovni poveljnik ukrajinsko nacionalistične vojsko Ivan Ramnn je objavil sporočilo o stanju na ukrajinski fronti. Poročilo pravi, da teče mad-žarsko-ukrajinska fronta osem kilometrov od črte Chust-Iršava-Kinadovo in dva kilometra prod Perečinom. Boj za svobodo Karpatske Ukrajino se nadaljuje.
Varšava, 16. marca. AA. Havas: Po poročilih iz madžarskega vira toko razgovori med poveljniki čeških in madžarskih čet v Karpatski Ukrajini. Madžarske čete so ponoči prodrle do 20 km od Poljske meje. Po poročilih iz Istega vira nadaljujejo madžarske čete svoje prodiranje in so zavzele že več kot 100 občin. V poljskih krogih mislijo, da bodo prvi oddelki madžarske vojske prispele danes popoldne.
Bukarešta, 16. marca. AA. Havas. Na tisoče čeških beguncev, posebno žensk in otrok, je pri-
spelo v Romunijo iz Karpatske Ukrajine preko Szigeta. S seboj niso prinesli nobene prtljage in izjavljajo, da so jim karpatsko-ukrajinski vojaki vse pobrali. Pri Tekau je prekoračil mejo neki češki polk, ki je bil takoj razorožen.
Grof Teleky:
Zasedli bomo vse, a dali bomo samoupravo
Budimpešta, 16 marca. AA. MTI. Predsednik madžarske vlade Teleky je na današnji seji poslanske zbornice podal tole izjavo:
Zadnje tedne so se ponovile ob madžarsko-karpatskoukrajinski meji posebno ob demarkacij-ski črti provokacije, ki so bile zadnje dni že posebno pogoste. Zaradi razpada češkoslovaške dTža-ve in zaradi anarhije, ki je nastala, je bilo potrebno storiti politične in vojaške ukrepe zaradi zaščite interesov naroda v Karpatski Ukrajini, ki v svoji duši nikdar ni bil proti nam. Bilo je tudi potrebno braniti interese Madžarske.
Upravitelji Karpatske Ukrajino in ljudstvo v tej pokrajini so poslali včeraj in danes madžarski vladi prošnjo, naj takoj zasede pokrajino, v kateri živi narod Karpatsko Ukrajine, zaradi ohranitve miru in varnosti. Madžarska vlada je odgovorila na te prošnje in znpovedala madžarski vojski naj zavzame vso Karpatsko Ukrajino. Madžarska vojska je takšna, da lahko hitro
) zavzame to pokrajino in pri svojem prodiranju ni naletela na noben napad ali poskus odpora. Moremo pričakovati, da bo zasedba tega ozemlja končana brez prelivanja krvi in da bo v deželi v kratkem zavladal spet popoln mir.
Ni potrebno naglašati, da prodiranje madžarske vojske v ničemer ne ogroža ozemlja sosednjih držav in njihovih interesov, ki jih imajo sosedne države ob meji. Vojska je dobila ukaz, naj se izogiba vsemu, kar bi moglo imeti za posledico kršitev interesov sosednih držav.
S tem, da je madžarska vojska zavzela Karpatsko Ukrajino, je vrnila domovini novo pokrajino, v kateri imajo Madžari življenske interese in ki je tisoč let pripadala Madžarski.
Ta pokrajina bo imela svojo avtonomijo. Smatram, da bo naš sklep, čigar podrobnosti bodo sporočene parlamentu, sprejet od parlamenta in od vsega madžarskega naroda. V tem trenotku naša hrabra vojska prodira in ves injKjžarski n^rp4, pošilja pozdrave narodu v Karpatski Ukrajini, ki tio v kratkem osvobojen, z, Lojidoij, 16. mhrea. A A. Reuter: Iz Budimpešte poročajo:"Zun~an]r"miifište"r Czrtky je izjavil na današnji seji zbornice, da bo Karpatska Ukrajina dobila popolno samoupravo. Minister jo dodal, da madžarske čete zasedajo vse ozemlje te pokrajine, tako da bo tod tekla spet stara mad-žarsko-karpatska meja.
Czakyjev govor so nekajkrat prekinile viharne ovacije. Po končanem govoru zunanjega ministra je zbornica na predlog svojega predsednika sklenila v znak veselja nad tem dogodkom prekiniti sejo za 10 minut.
Odmev čeških dogodkov
Na Madžarskem
Horthy sprejema nemške voditelje
Budimpešta, 16. marca. AA. Havas: Horthy je sprejel tri madžarske nacistične voditelje Hubaya, Ratza in Hana.
V Nemčiji
»češka in Moravska sta spet v Nemčiji«
Berlin, 16. marca. AA. DNB: Včerajšnji dogodki na Češkem in Moravskem in vkorakanje NemCev in Hitlerjev prihod v Prago niso samo glavni predmet zanimanja današnjih nemških jutranjikov, temveč sploh edina stvar, o kateri piše nemški tisk.
»Berlincr Biirsen Z o i t u n g« govori o »osvobodilnem v k o r a k a n j u« nemških čet, ki so vrnile svobodo češkemu narodu, češki narod, da ne bo več žoga, ki bi jo suvala klika politikov in razumnikov, katerih domišljijo o moči so razbile vse zveze, ki jih vsiljuje razum. Češki narod da ne bo nič več onemogla žrtev boljše-
Novi
zemljevid Evropo
srednje
Češko-moravska dežela se nahaja v Nemčiji. Ob njej Slovaška, ki je pod nemško zaščito. Ob njej Karpatska Ukrajina, kl so jo zasedli Madžari
Kjuseivanov na poti v Ankaro
Turški zunanji minister na potu v Perzijo
Ankara, 16. marca. AA. Anatolska agencija poroča: Predsednik bolgarske vlade dr. Kjuseivanov se je s svojim spremstvom pripeljal snoči ob 22.20 na turško mejo. Tam ga je sprejel generalni guverner v družbi poveljnika obmejne pokrajine m zastopnikov civilnih oblastev. Pri sprejemu so bili tudi bolgarski ankarski poslanik, bolgarski konzul in osebe, ki bodo dodeljene dr. Kjuseiva-novu in bolgarskim časnikarjem za njihovega obiska v Turčijj kot spremstvo. Sprejema se je udeležila tudi velikanska množica ljudstva. Ob 22.44 je
dr. Kjuseivanov nadaljeval vožnjo v Carigrad, kamor je prispel davi ob 10.
Ankara, 16. marca. AA. Anatolska agencija poroča: Zunanji minister Šukri Saradzoglu se bo na čelu veliko delegacije odpeljal 21. aprila v Teheran, kjer bo zastopal Turčijo pri slavnostni poroki iranskega prestolonaslednika s sestro egiptovskega kralja. Turško delegacijo bo spremljal orkester hlharmonije predsedstva republike, oddelek vojaštva iz polka republikanske garde in skupina letal.
jenjMivpMfo
Angleška mornarica je danes kos vsaki sovražni zvezi«
London, 16. marca. AA. Reuter: V ekspozeju, ki ga je danes podal parlamentu o proračunskem predlogu za ministrstvo vojne mornarice parlamentarni tajnik admiralitete . Gofrey Shakespeare, je naglasil, da se je angleška mornarica v preteklem preračunskem letu povečala za 43 novih ladij, v teku novega proračunskega leta. pa bo postavljenih v službo še 60 novih ladij. Shakespeare, je med drugim posebno poudaril, da angleški pomorski program zelo računa s sredstvi za obrambo angleške obale pred pomorskimi in letalskimi napadi. Pomorski program določa graditev dveh hitrih linijskih ladij po 40.000 ton, oboroženih s topovi kalibra 16 col. Danes imamo 15 prvovrstnih linijskih ladij, od katerih so bile samo tri zgrajene pred vojno. Do konca leta 1943 bomo imeli 21 linijskih ladij.
V teku novega preračunskega leta bodo naie ladjedelnice vzele v delo 200 novih ladij. Začele se bo graditi 6 linijskih ladij, 25 matičnih ladij, 43 kri-žark, 25 rušilcev, 19 podmornic in druge. Shakespeare je omenil, da so v teku prvih povojnih let, tedaj, ko
Krščanska demokracija
Nauk Jezusa Kristusa, ki ga hrani in oznanja Cerkev, doživlja v naših dneh najsijajnejše opravičilo. Besed škofa Mahniča, da je poganski nacionalizem največji greh, danes ni treba več braniti, ko jih potrjuje ves politični in kulturni položaj Evrope. Saj Mahnič z njimi ni mislil ljubezni do domovine, ki je nravstvena dolžnost krščanskega človeka, ampak tisto načelo vrhovne veljave naroda, ki se ne pod-rejuje ničemur drugemu, kakor samo le sebi, in to načelo je pogubna zmota in najhujša herezija.
Krščanstvo pa podreja vse Bogu, vrhovnemu nravstvenemu postavodavcu, narod pa človečanstvu in njega naravnemu pravu. Cerkev vsestcozl vzdržuje.' žafi^nb' za vse, ki nosijo človeško obličja, in obvezuje vsako pleme in vsak narod enako. Sveti Tomaž Akvinski uči, da je nravstvena dolžnost ne samo vsakega posameznika, marveč tudi vsakega naroda, da dela po pameti, nikomur ne prizadeva krivice in vsakomur prizna, kar je njegovega, ter spoštuje njegove naravne pravice. Človeški vesti pa največji filozof Cerkve priznava tako svobodo, da človeka ne smemo niti k veri siliti, da bi jo izpovedoval proti svoji vesti, ampak jo mora sam iz svobodne odločitve in prepričanja sprejeti, potem pa ima seveda dolžnost se po njej neomajno ravnati brez ozira na karkoli in kogarkoli. Tako visoko vrednoti krščanski nauk človeško osebo, njeno svobodo in njene pravice, in zopet je sveti Tomaž, ki v svojem delu o civilni vladavini (De regimine principum) vladarja obvezuje, da vlada ljudstvo pod odgovornostjo pred Bogom v njega časni splošni blagor kot njega upravnik, ne pa kot samo-zvanec. Vsa krščanska filozofija srednjega veka je učila, da se vzgoja posameznika ne sme omejevati samo na dosego nekega v meje stanovskega in meščanskega ter regionalnega (▼ modernem jeziku nacionalnega) interesa zaključenega državljanskega čustvovanja in ravnanja, ampak da mora imeti višji cilj: vzgojo človeka kot člana vse človečanske družine. Ta krščanski humanizem ima svojo prvo in najglobljo korenino ter edino trdno oporo v Cerkvi, ki ga je vedno gojila in ga branila ter ga tudi danes brez ozira na nasprotna mnenja zastopa.
Kar je izjavil Roosevelt, da ima namreč demokracija, ki je tega imena vredna, svojo najtrdnejšo podlago v krščanski veri, je priznanje stališča Cerkve od enega najbolj avtoritativnih predstavnikov sodobnega demokratičnega sveta. Seveda pa bi bilo, kakor je poudarjal Maritain v svojem slovitem letošnjem predavanju v teatru Marigny v Parizu, huda zmota, če bi istovetili dejansko obstoječe demokratične vladavine sveta s tisto krščansko demokracijo, ki jo je kot ideal postavil Leon XIII. v okrožnici, kjer se to ime prvič rabi. Tudi nima ta krščanski ideal vladavine ničesar skupnega ne s sodobno politično »desnico« ne z »levico«. Krščanstvo tudi ne uči kakšne »svete vojske« za zmago takih ideologij. Ne! Cerkvi je na tem, da zmaga kultura, ki sloni na načelih svobode duha, resnične humanitete in bratstva narodov v medsebojnem spoštovanju vzajemnih pravic in dolžnosti, ki temelje na neizmernem dostojanstvu osebe, ki je odsev Stvarnikove popolnosti. Taka kultura pa ni sad krvavih razprav, ki jim je duša sovraštvo.
Ko svet to spozna docela in ko svoje življenje podredi temu načelu, bo somraku sodobne civilizacije zasvetila zarja prave kulture.
je šlo za to, da se sklene pogodba o omejitvi oboroževanja, največje angleške tovarne vojnega materiala opustile delo te stroke in začele izdelovati druge proizvode. Ta okoliščina je v začetku ovirala ponovno oborožitev Velike Britanije. Od tedaj dalje je bilo zgrajenih dovolj novih tovarn in je zdaj povečana kapaciteta angleške mornarice. Proizvodnja težkih topov se je v zadnjih 3 letih v Veliki Britaniji 20 krat povečala. Kar pa se tiče topovskih izstrelkov vseh vrst torpedov in min, imamo že zdaj rezervo, ki nam je po mnenju strokovnjakov zadostna za prvo leto vojne, pa če bi bila vojna še tako strašna.
Popolnoma sem prepričan, da je pojava vojnega letalstva kot činitelja v vojni postavila čisto nova vprašanja s stališča obrambne strategije, prav tako pa morem reči, da je strokovna skušnja pokazala, da s samimi letalskimi napadi ni mogoče zlomiti volje do odpora kakega naroda. Toda če bi kdaj izgubili nad-oblast na morju, bi nas čakala končna propast. Moremo pa mirno smatrati, da je angleška mornarica danes tako močna, da more biti kos kakršnikoli sovražni zvezi.
V nadaljnem delu 6vojega ekspozeja je Shakespeare govoril o čedalje slabšem sodelovanju med vojno mornarico in zasebno industrijo, o usposabljanju častnikov trgovske mornarice za rezervne častnike, vo^ie mornarice, o izftbpolnitvi angleškega orožja za uničevanje podmornic in o drugem.
Belgrad, 16. marca. AA. Prosvetni minister Čirič je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu francoskega poslanika Brugera.
lepo, kakor da je novo, ker je opravno z Albus-terpentinovim milom. Albus terpentinovo milo da obilno, mehko peno in hitro razkraja nesnago

Albus-terpentinovo milo obvaruje Vaše perilo
in francosko-nemška in angleško-nemška izjava o ohranitvi miru. Vest agencije Belge je treba zavrniti kar najodločneje kot poskus kaljenja popolnoma čistega položaja.
Pariz, 16. marca. AA, Havas: V poslanskem odboru za zunanje zadeve je na snočnji seji govoril bivši predsednik vlade Flandin o interpelacijah, nato je pa protestiral proti tistim, ki širijo vojno razpoloženje. Flandin misli, da je sodelovanje z Veliko Britanijo, najboljše poroštvo za ohranitev miru. Dodal je, da vlada ne more voditi nobene druge politike, glede splošnega miru.
Zunanji minister Bonnet je navedel podatke o nedavno sklenjenih pogodbah za še večje sodelovanje na vojaško-industrijskem polju med Veliko Britanijo in Francijo ter orisal ukrepe v Tunisu in Somaliji. Na seji se je pripetilo več incidentov. Na hodnikih poslanske zbornice izražajo želje, naj bi se vendar že končala vsa dosedanja nesoglasja in združile vse zdrave narodne sile, kaki>" »o zahteva sedanji zunanji položaj.
Odmevi čeških dogodkov
(Nadaljevanje z 2. strani)
V Angliji
Oster neiaiški odgovor Chamberlainu
London, 16. marca. A A. DNB: V včerajšnji debati v sjiodnji zbornici je izjavil neki konservativni poslanec, da je bil monakovski dogovor zdrav. Slabo bi bilo, če bi v tujini zmagal vtis, da v Veliki Britaniji bolj nasprotujejo Chamber-lainovi politiki, kakor ji dejansko nasprotujejo. Spodnja zbornica je svojčas z velikansko večino
Eoudarila 6vojo odločno voljo, da naj se Velika ritanija ne vtika v zadeve srednje Evrope, in tako jKidčrtala svojo voljo, naj se vodi politika, ki ne sega čez Ren. C h u r c h i 1 o v zet je pa poudaril, da se more mir ohraniti le tedaj, če bo Velika Britanija nastopila naglo in odločno. Vse je zdaj odvisno od uspeha prizadevanja, da se sporazumejo narodi pod vodstvom Velike Britanije. V imenu vlade je debato zaključil finančni minister sir John Simon. Poudaril" je zlasti, da sedanjo razmere v CSR ne ustrezajo temu, kar so nameravali doseči v Monakovem. Črtanje CSR z zemljevida je strašen dogodek in ga ni moči upravičiti. Stanlejev obisk v Berlinu jo odložen da bo pa državni tajnik Hudson obiskal vse evropske prestolnice po prvotnem programu.
London, 16. marca. C. Danes popoldne se ie v spodnji zbornici zopet razvila kratka razprava o tem, kaj se dogaja v srednji .Evropi, Voditelj delavske opozicije Atlee je vprašal Chamberlaina, če ima kaj drugih vesti, razen tistih, ki so že izšle 'v listih. Chamberlain mu je odgovoril, da je že prejel poročilo angleškega veleposlanika v Berlinu, ni pa prejel še nobenega poročila od nemške vlade, ki bi razlagalo zadnje dogodke.
London, 16. marca. c. V Londonu računajo, da bo te dni angleško-francoska konferenca v Londonu. Lord Halifax je sprejel s tem v zvezi danes francoskega veleposlanika v Londonu Corbina.
Ta konferenca bo v dneh, ko bo Lebrun s soprogo vrnil angleški kraljevski dvojici svoj obisk. Sicer bi ga moral tedaj spremljati samo zunanji
minister Bonnet, toda zaradi te konference, ki so bo vršila istočasno, bo šel v London tudi Daladier.
Konferenco bi naj spremljali tudi vojaški razgovori med Anglijo in Francijo in bodo Lebruna ter Bonneta in Daladierja spremljali tudi voditelji angleškega generalnega štaba.
Po vesteh agencije Štefani želi to konferenco 6klicati angleška vlada, da bi utrdila diplomatski položaj osi Pariz—London po zadnjih dogodkih v srednji Evropi.
London, 16. marca. c. Danes je tiil pri lordu" Halifaxu zelo dolgo v razgovoru tudi bivši zunanji minister Eden.
Beneš — zgolj profesor
Čikago, 16, marca. AA. Štefani: Na vsa vprašanja časnikarjev, kaj misli o položaju, je bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš izjavil samo to, da je v USA zgolj profesor in da se kot gost ameriškega naroda ne bavi s politiko.
Državni preračun v senatskem odboru
Belgrad, 16. marca. m. V senatu se je danes sestal senatni finančni odbor ter je začei pretresati predlog preračuna in finančnega zakona za preračunsko leto 1939-40. Po poročilu finančnega ministra je bil po kratki razpravi predlog državnega preračuna in finančnega zakona sprejet v načelu. Takoj nato se je pričela razprava o podrobnosti ter so bili na dopoldanski seji sprejeti tudi v podrobnostih preračunski predlogi ' za vrhovno državno upravo, postavke za pokojnine in invalidnine, rezervni krediti in državna poso-
jila ter preračunski predlog za finančno in pro metno ministrstvo. Oba resorna ministra Vojin Djuričič in dr. Spaho sta k predloženemu prera čunskemu predlogu za njihova resora podala obširni poročili.
Na pojioldanski seji so bili sprejeti tudi v podrobnostih preračunski predlogi za gradbeno ministrstvo, ministrstvo za gozdove in rudnike, poštno in prosvetno ministrstvo. K predloženim preračunskini predlogom so podali poročila resorni ministri. Jutri se bo seja nadaljevala.
Afera »Plemenitosti«
Belgrad, 16. marca. m. Po zadnjih številnih aferah, ki jih je policija odkrila v Belgradu, je danes prestolniška policija odkrila novo afero ter je aretirala in zadržala v zaporih ves odbor humanitarnega društva »Plemenitost«, ki je izdalo 100 tisoč znamk v korist zidanja doma. Tudi v tem društvu je policija odkrila velike nepravilnosti ter zaradi tega zaprla ves odbor. V odbor >Gospa za zaščito slepih deklet«, kjer so pravtako zapazili velike nepravilnosti, je policija postavila komisarja.
Hitler v razgovoru i dr. Tiso, ki ga je pozval k sebi v Berlin
Klajpeda-Memel bo priključen Nemčiji
Klajpeda, 16. marca. b. Tukaj vsak trenutek pričakujejo priključitev Klajpede k Nemčiji. To potrjujejo tudi programatične izjave, ki jih je dal voditelj klajpedskih Nemcev dr. Neumann na včerajšnji seji nemške stranke. Dejal je, da je bila odcepitev klajpedskega področja od Nemčije največja krivica in da litvanska vlada stalno krši statut o avtonomiji. Nr. Neumann je dejal, da sedanji trenutek zahteva naglo odločitev.
n Maršal Petain že v Španiji
Hendaye, 16. marca. AA. (Havas.) Francoski poslanik pn burgoški vladi maršal Petain se je danes pripeljal s svojim spremstvom v Hendave lam so ga pozdravile mnoge ugledne osebnosti, med njimi zastopniki bivših bojevnikov iz teh krajev ter zastopniki civilnih in vojaških oblastev
Znftane voznine
Belgrad, 16. marca. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino na državnih železnicah za obrtno razstavo v Ljubljani od 7. do 17. oktobra t. 1. (udobnost za odhod velja od 5. do 16. oktobra in za vrnitev od 7. do 18,-oktobra); za razstavo v Celju od 29. junija do 10. avgusta (od 27. julija do 6. avgusta in od 29. julija do i a	; 7a razstavo v Slavonski Požegi od
i j o marca; za razstavo v Križevcih od 1. do 2. aprila; za prekmurski teden od 18. do 26. junija v Murski Soboti (od 16. do 26. junija in od 18. do 28. junija).
Belgrad, 16. marca, m V vili bivšega predsednika vlade dr. Stojadinoviča je bil snoči sestanek, katerega so se udeležili senatorji Dušan Letica. Bogoljub Kujundžič, dr. Miškulin, dr. Kotur, Janko Spasojevič, dr. Vojnovič in Svetozar StankoviČ. Na sestanku so razpravljali o stališču, ki ga mislijo zavzeti v senatu nasproti vladi Cvetkoviča.
Poenostavljenje davčnega sestava
Ljubljana, 16. marca 1930.
Z norim finančnim zakonom smo dobili za lelo 1989—1940 zopet številne in važne davčne izpremembe. Posebno so letos znatne izpremembe postavk v tarifnih postavkah naših taks. Kdor je pregledoval finančni zakon za 1939—1940, se je komaj spoznal iz številnih določb, ki na videz izgledajo kaj malo pomembne, toda v bistvu pa vendar zadevajo vso panoge našega gospodarstva. Sploh so finančni zakoni v davjfnotchničnem oziru postali izredno nepregledni in onemogočajo interesentom pravilno presojo višino taksnih bremen.
Vprav na polju taksne zakonodaje jc bilo zadnja leta toliko izpremrnih, da se v njih skoraj ne spoznajo več niti strokovnjaki in zalo doživljamo toliko tolmačenj s strani višjih oblastev, ki razpolagajo pač z drugimi sredstvi za informacije kot izvršilni organi ali pa celo interesenti sami. Tudi kazni so zelo občutne in zadevajo vso naše gospodarstvo. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da se naša davčna, posebno pa taksna zakonodaja poenostavi in da dobimo take predpise, katerih poznavanje bo omogočalo največjemu številu interesentov. Obenem pa moramo tudi na polju taksne zakonodaje dobiti enotno zakonodajo in prakso, ker se še danes izvajajo pri nas nekateri predpisi popolnoma drugače kot v drugih pokrajinah države. In se pravi, da so pobirajo višjo takse kot drugod. Tu opozarjamo posebej na materijo po službenih razmerjih, ki še do danes ni izenačena in se odmerja n. pr. v Sloveniji po pristojbinskem zakonu iz leta 1850, kar je vsekakor unikum v naši davčni zakonodaji!
lO&aKStVO
Izprememba uredbe o zaščiti denarnih zavodov
Ministrski svet je predpisal uredbo o izpre-membi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934. Po teh izpre-menlbah imajo denarni zavodi sestaviti razporede za izplačila upnikom tako, da v prvi vrsti izplačujejo vloge do 20.000 din, v kolikor se ugotovi, da gre za izseljenske vloge. Potemtakem ostanejo določila o prvenstveni napravi razporeda za upnike do 10.000 din še nadalje v veljavi. Nadalje se doda uredbi v čl. 20. pri odstavku 3. še dodatek : Prvenstveno se morajo izplačevati oni vlagatelji, katerih vloge izvirajo iz dela v izse-ljenstvu.
Davčna bremena industrije
V svojem ekspozeju o preračunu za 1939-40 je trgovinski minister g. Jevrem Tomič dejal o davčni obremenitvi industrije naslednje:
Industrija je eden od najvažnejših izvirov državnih dohodkov Ministrstvo trgovine in industrije je zbralo podatke za 170 industrijskih podjetij, ki zaposlujejo okoli ene petine vsega delavstva, zaposlenega v industriji, je plačalo leta 1937 1.372 milij. din neposrednih in posrednih davkov ter samoupravnih davkov. Od te vsote odpade okoli 1.200 milij. din na posredne in okoli 170 milij din na neposredne davke. Vsekakor prevali industrija posredne davke na konzumente, toda to povzroča podražitev cen industrijskih izdelkov. Omenjenih 170 industrijskih podjetij, na katere se nanašajo podatki o davkih, je prodalo svojih proizvodov v vrednosti (netto) 4.032 milij. din. Dodatek 1.200 milj. din posrednih davkov pomeni povprečno obremenitev industrijskih proizvodov za 23na nettovrednost Ta davčna obremenitev industrije je eden izmed razlogov razlike v cenah industrijskih in kmetijskih proizvodov, ki se jc pojavila od časa gospodarske krize. Ta davčna obremenitev raste iz leta v leto, V prvi polovici 1937 je bila za 8.7% večja kot v prvi polovici 1936 in v prvi polovici 1938 za &% večja kot v prvi polovici 1937. V tej polovici leta je skupni znesek neposrednih davkov povečan za nad 20%.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Vinogradniški kongres v Vršcu
Od 10. do 12. t. m. je bil v Vršcu kongres vinogradnikov, sadjarjev in vinarjev iz cele države. Na kongresu so bile dobro zastopane vse organizacije omenjenih strok v državi, udeležilo pa se ga je tudi mnogo zainteresiranih posameznikov. Slovenija je bila na kongresu zastopana po zasto.pnikih banske uprave z g. Kuret-om na čelu, dalje so poslali svoje zastopnike Vinarsko društvo za Slovenijo v Mariboru, Kletarsko društvo v Ormožu ter Društvo vinskih trgovcev.
Kongresu je predsedoval narodni poslanec g. Joca Georgijevič iz Vršca, namesto obolelega predsednika državne zveze vinogradnikov in sadjarjev inž. Jovana Baniča iz Smedereva. Tvarina je bila obdelana v obliki 6 strokovnih referatov, od katerih so bili nekateri res dobri in skrbno pripravljeni. V debati pa so se k tem referatom ugotovila in skušala spraviti v sklad stališča zastopnikov iz raznih krajev države, kar pa sc je le deloma posrečilo. Zanimivo je vsekakor, da ni bilo dano na dnevni red kongresa vsekakor naj-važneje vprašanje, to je uveljavitev že dolgo pripravljene uredbe o sanaciji vinogradništva, s katero bi se v bodoče preprečilo širjenje vinogradov v nevinorodnih krajih, zlasti na vojvodinskih ravnicah. Na tem vprašanju so zlasti tudi zainteresirani slovenski vinogradniki, ki so po zastopniku Vinarskega društva v Mariboru obravnavanje tega vprašanja v Vršcu tudi sprožili.
Svečane seje kongresa v nedeljo 12. t. m. sta se udeležila tudi dva ministra, kmetijski in trgovinski, celemu kongresu pa je prisostvoval nam znani in simpatični načelnik kmetijskega ministrstva g. Niketič
Obširnejše poročilo o delu in sklepih kongresa, katerega važnost nikakor ni podcenjevati, izide v domačem strokovnem časopisju.
Pomen kompromisa za Pokojninski zavod
Pokojninski zavod za nameščence je tisti zavod, ki nam je vsem Slovencem brez razlike stanu in političnega prepričanja zelo pri srcu in za čigar usodo se vsi zelo zanimamo. Zato ni čudno, da ima slovenska javnost vedno velik interes na tem, kako je prav za prav s Pokojninskim zavodom, to je, kdo ga upravlja in kako se upravlja. Naravnost značilno je to. da se pred pragom Pokojninskega zavoda poležejo naše domače strankarske sovražnosti in da se vsi enotno trudimo za njegov napredek in procvit.
Zadnje volitve v Pokojninski zavod so bile leta 1924^ pozneje nj bilo več volitev, ampak je vedno prišlo do kompromisne liste, ki so jo sestavili zastopniki delodajalskih in delojemalskih strokovnih organizacij.
Ko so bile pred nekaj tedni razpisane volitve v Pokojninski zavod, je bila vsa slovenska javnost docela prepričana, da tudi letos ne bo volitev in da se bodo tudi letos poklicani faktorji zedinili na skupno listo. Resnično — tudi letos so so vsi glavni poklicani faktorji zedinili za skupno kompromisno listo, tako na delodajalski kakor na delojemalski strani. Moramo reči, da je vest o kompromisni listi sprejela vsa javnost z velikim zadovoljstvom. Razlog tega zadovoljstva je predvsem v tem, ker bo zavod zaradi kompromisne liste prihranil nekaj težkih stotisočakov, ki bi se porabili za volitve. Ti stotisočaki bodo sedaj lahko prišli v prid zavarovanemu članstvu in bodo lahko služili kot naložba v našo narodno gospodarstvo. Stroški volitev bi odstotek upravnih stroškov občutno dvignili. To je torej prvi razlog, zaradi katerega so vsi veseli, da ne bo volitev.
Drugi razlog, zaradi katerega so vsi zainteresirani krogi veseli, da je prišlo do kompromisne liste in da ne bo volitev, pa je v tem: Pokojninski zavod je gospodarska ustanova, v kateri mora življenje potekati čimbolj naravno in čimbolj mirno. Biti mora odmaknjeno od dnevnega življenja, ne sme biti v ospredju dnevne politike in zlasti ne sme biti sredstvo in predmet demagogije. Volitve pa morajo nujno to naravno in mirno življenje prekiniti in potegniti to gospodarsko institucijo pred široko javnost. V volilni borbi se razglašajo razna demagoška gesla, v javnost se znašajo stvari, ki niso za javnost in ki prinašajo zavodu očividno škodo.
Vsega tega hvala Bogu letos ne bo. Tega predvsem ne bo, ker so vsi merodajni činitelji našega javnega življenja bili mnenja, da je Pokojninski zavod naša skupna zadeva, ki jo gojimo in branimo s skupnimi močmi. Moramo zlasti podčrtati veliko uvidevnost, ki sto jo pri nas pokazali obe politični stranki, to je JRZ in JNS. Čeprav niso minuli niti štirje meseci od skupščinskih volitev, ko sta si stali obe stranki nasproti kot sovražnici, sta sedaj uvideli nujno potrebo, da se zaradi velikih interesov Pokojninskega zavoda sporazumeta
Za izboljšanje našega kmetijstva
Lani od 28. maja do 3. junija je priredila kr. banska uprava v Ljubljani veliko kmetijsko anketo, ki naj ima preučiti temelje našega kmetijstva in podati smernice za izboljšanje tako kmetijske proizvodnje, kakor tudi prodaje kmetijskih pridelkov in s tem sploh življenjskih pogojev našega kmeta. Ker so bili na tej anketi podani številni referati o vseh panogah našega kmetijstva in ^je bila tudi debata zanimiva, se je pojavila dobra zamisel, naj se vse gradivo ohrani za na^ daljnje delo, tako da se natisne. Tako je del referatov, predvsem socialnopolitične referate o problemih naše vasi prevzel Socialnoekonomski institut med svoje publikacije.
Veliko večino referatov pa je izdala sedaj banska uprava v posebnih knjigah. Prva knjiga, ki obsega referate agrarnopolitičnega odseka, je izšla že lani, sedaj smo dobili pa še ostale referate v najobsežnejši knjigi s te ankete.
Druga knjiga, ki je izšla, prinaša vse referate agrarnotehničnega odseka ankete, nadalje nekaj referatov agrarnokulturnega in agrarno-socialnega dela ankete. Skupno obsega druga knjiga 35 referatov na 441 tiskanih straneh. Tako smo dobili sedaj celotni potek lanske kmetijske ankete, ki je pokazala veliko dobrih misli in predlogov. Tu se vidi, da se naša banovina kot oblastvo, ki ima skrbeti za pospeševanje kmetijstva, stalno prizadeva izboljšati življenjske pogoje našega kmeta. Pri tem ne izdaja samo znatnih preračunskih sredstev, temveč skuša dati vsemu delu tudi znanstveno podlago in s tem tudi najboljše smernice za nadaljnje delo.
Skupno obsegajo referati in debata na kmetijski anketi 4 knjige (od tega dve knjigi v založbi Socialnoekonomskega instituta s pomočjo kmetijskega oddelka banske uprave, dve pa v založbi banovine), ki imajo skupno 879 strani, kar je vsekakor bilo tehtno delo. Zal moti celotno delo dejstvo, da je format prve knjige manjši koj^ naslednjih in da je papir različen od knjige ao knjige.
Cena knjigi je: za prvi dve v založbi Socialnoekonomskega instituta 20 din, za prvo knjigo v založbi banske uprave 20 din, za drugo 40 din. Cene so odmerjene zalo tako nizko, da je omogočena vsem nabava teh knjig, iz katerih lahko
črpajo mnogo dragocenih pobud.
*
Ureditev plačil naše države 8 sudetskim ozemljem. Nemški državni gospodarski minister je izdal devizno okrožnico, s katero ureja ureditve plačil med Jugoslavijo in sudetskonemškimi tvrdkami za posle, sklenjene do 11. oktobra 1938. Rešitev odgovarja odlokom, ki so bili izdani po priključku Avstrije. Sudetskonemški upniki, ki so prej morali v češkem kliringu čakati po dve leti na plačila, dobe protivrednost svojih terjatev v čeških kronah po jugoslovansko-nemškem kliringu v markah. Jugoslovanske tvrdke morajo plačati dolžne zneske na kronski račun sudetskonemških ozemelj pri naši Narodni banki. Poleg tega dobi ta račun še plačila iz češkega kliringa za račun sudetskih tvrdk. Sudetskonemške tvrdke lahko za
in tak sporazum priporočata vsem svojim somišljenikom, ki so organizirani v raznih strokovnih organizacijah. Vodilne strokovne organizacije na delodajalski in nameščenski strani so temu klicu sledile in sestavile skupno kandidatno listo.
Kakor povsod in vedno, pa so so tudi tukaj pojavili nekateri nezadovoljneži, ki jim kompromisna lista ni po volji, pač zato, ker ni ustregla njihovim osebnim ambicijam. Govori se, da se poleg kompromisne liste na nameščenski strani sestavlja neka koncentracijska kandidatna lista, ki jo sestavljajo zastopniki majhnih in malopomemb-nih nameščenskih organizacij, to je Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, Slovenske nameščenske zveze v Ljubljani in Zveze strojnikov Jugoslavije. Moramo povedati, da te organizacije v slovenskem nameščen-skein pokretu in zlasti še pri volitvah v Pokojninski zavod ne pomenijo mnogo. Vse te organizacije skupaj imajo komaj nekaj sto članov, ki so obenem tudi zavarovanci Pokojninskega zavoda. Socialistična Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije ima organiziranih nekaj trgovskih sotrud-nikov, ima pa silno tnalo članov, ki bi bili obenem zavarovanci Pokojninskega zavoda. Krščansko socialistična Slovenska naineščenska zveza je imela po lanskoletnih lastnih izkazih 102 člana in še te v precejšnji meri samo na papirju. Člani Zveze strojnikov pa po svoji ogromni večini zaenkrat še niso člani Pokojninskega zavoda in nimajo torej pri volitvah v Pokojninski zavod nobene besede. S tem svojim nastopom je nedvomno Zveza strojnikov napravila svojemu članstvu slabo uslugo. Ne verjamemo sicer, da bi se dali zastopniki imenovanih organizacij zapeljati tako daleč, da bi zahtevali volitve. Če bo pa do volitev res prišlo, se bo jasno videlo, da zgoraj omeijene organizacije v našem javnem življenju ničesar ne pomenijo; vsa javnost pa jih bo ogorčeno obsodila, ker so povzročili s svojim nastopom nepotrebne stroške.
Govori se, da so se tudi v delodajalskih krogih pojavili nekateri malkontenti, ki z delodajalsko kompromisno listo niso zadovoljni, ker ni zadovoljila njih osebnih ambicij. Toda v naših delodajalskih krogih je toliko čuta za zdrav realizem in toliko smisla za resnične interese Pokojninskega zavoda, da bodo ostali poizkusi takih malkon-tentov brez vsakega rezultata.
Ko bo konec volilne dobe, bo potrebno nekaterim preveč ambicioznim gospodom posvetiti nekoliko več pažnje. Danes niso več časi, da bi smel kdo skupne narodne interese podrejati svojim osebnim interesom. Danes tudi niso več časi, da bi se po nepotrebnem trošilo našo skupno narodno premoženje. Kdor bo to samo poizkusil, tega si bo ljudstvo dobro zapomnilo in ga izločilo iz svoje srede.
svoje stare obveznosti kupijo kronske zneske pri nemški Verrechnungskasse, in sicer se dodele ti zneski iz že omenjenega kronskega računa sudet-sko-nemšjtih ozemelj pri naši Narodni banki. Pri obračunil) veljs.,,za nemško, lastnike srednji .berlinski tečaj' za Izplačilo "Praga. V naši državi pa se preračunavajo tečaji po srednjem tečaju belgrajske borze.
Izvoz v Ameriko. V zvezi z našim poročilom o novem načinu plačilnega prometa s severnoameriškimi Združenimi državami opozarjamo izvoznike fižola, hmelja, izdelkov iz mesa, kozjih in jančjih kož itd., to je predmetov, ki se bodo izvažali v Ameriko, naj se za pojasnila glede načina plačila in določitev tečaja dolarja obračajo na podružnice Narodne banke.
Odtok zlata iz Belgije. Od 2. do 9. marca se je zlati zaklad belgijske narodne banke zmanjšal za 206, devizni pa za 392 milij. frankov. V teku meseca februarja se je zlati zaklad zmanjšal za 989, devizni pa za 444 milij. frankov.
Komercijalnoindustrijski muzej v Bukarešti. Akademija za višje trgovske in industrijske študije v Bukarešti namerava organizirati v svojem okrilju poseben trgovskoindustrijski muzej. Da bi ta muzej dobil dovolj potrebnih predmetov in proizvodov, apelira Akademija tudi na naša podjetja in ustanove, da ji pošljejo vzorce, diagrame, grafikone itd. Pošiljatve naj gredo na naslov trgovinskega atašeja pri romunskem veleposlaništvu v Belgradu.
Španska produkcija železa in jekla. Španija je imela pred državljansko vojno znatno železno industrijo, pa je še izvažala znatne količine železne rude na predelavo v inozemstvo. Postopno se produkcija 6eda.j obnavlja. Najnižje stanje je bilo doseženo leta 1936, podatki za 1938 pa kažejo, da je produkcija jekla presegla produkcijo iz leta 1935, železo je sicer v produkciji zelo naraslo, vendar še ne dosega stanja iz leta 1935, kar velja tudi za železno rudo.
Dobave. Dravska delavnica v Ljubljani sprejema do 20. marca ponudbe za dobavo bencina, petroleja, tovotne masti, nafte in raznih olj. — Stab odseka za utrjevanje št. 1 na Vrhniki sprejema do 16. marca ponudbe za dobavo 45.000 kub. metrov smrekovih desk. — Uprava zavoda »Sarajevo« v Sarajevu sprejema do 20. marca ponudbe za dobavo olja, petroleja, masti, vazeline, glicerina, lak-asfalta, smole in krede.
Licitacije. Dne 17. marca bo v pisarni Štaba za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo krampov, lopat in držajev; 22. marca raznega zidarskega in minerskega orodja; 23. marca raznega kovaškega in mizarskega orodja; 24. marca bo licitacija za oddajo del na novi stavbi v Ljubljani; dne 24. marca za dobavo frezalnega stroja;
27.	marca za oddajo del za novo stavbo v Ljubljani ter dobavo 3 »šeping« strojev. — Dne
28.	marca bo v intendaturi štaba dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 20.274 kub. metrov drv. — Dne 3. aprila bo pri upravi sniodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 8584 kg trinitrotuluola In dne i2. aprila 2500 kg gutaperke.
-M
I
Samo Se dane« oh 10.. 10 in *>1. uri
KINO MATICA tel. 21-24
Havajska glasba
8 letni CARUSO BOBBY BREEN. Film prekrasnih havajskib melodij. FIlm z otoka večne mladosti in ljubezni.
J
I
Mladina in odrasli brez izjeme so navdušeno priznali, da tako lepega filma že dolgo niso videli!
Vallk triurni — iuIiiIm triurni krasna filmska umatnlnal
Pustolovščine Toma SawyerJa
Po nesmrtnem, slavnem MARK T WA I NO VE M romanu!
Kino Union t*. »-ai
Predstave ob 16,19. in 21. Tega prekrasnega filma ne sme nihče zamuditi i
I
Borze
Dne 16. marca 1939,
Svetovne efektne borze
P a r i i : Tečaji so popustili, vendar so bile izpolnjen vse obveze.
London : Težaven razvoj, toda popoldne sq je položaj nekoliko popravil.
Amsterdam: Padec tečajev.
N e w y o r k : Trg je bil danes mnogo bolj odporen vsem težavam kot pa včeraj.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjerii na 13.70—13.90. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.50 denar, v Belgradu 80.15—30,85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,676.498 din, v Belgradu 5,300.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 2,512.000 din.
Ltobljana — Tečaji« prlmom.
Amsterdam 100 h. gold. . , , , 2815.00—2353.00 Berlin 100 mark , , , , , , 1755.62-1778.38 Bruselj 100 belg »,,,„, 734.00— 746.00 Curih 100 frankov	995.00—1005.00
London 1 funt . . » . , , , 204.45— 207.65 Newyork 100 dolarjev „ , , , 4345.50—4405.50 Pariz 100 frankov . , , , , , 115.42— 117.72 Trst 100 lir ,....,., 229.85— 232.95
Curih Belgrad 10, Pariz 11.655, London 20,60, Newyork 439.875. Bruselj 74, Milan 23.13, Amsterdam 233.40, Berlin 176.35, Stockholm 100.075, Oslo 103.525, Kopenhagen 91.975, Varšava 88, Budimpešta 87.25, Atene 3.90. Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingsfors 9.085, Buenos-Aires 101.625, Sofija 5.40.
Vrednostni papirji
Vojna škoda:
v Ljubljani 473 —475 v Zagrebu 472 —475 v Belgradu 471.50—472
Ljubljana: Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 101—102, agrarji 61—63, voj. škoda promptna 473—475, begluške obveznice 90—92, dalmatinski agrarji 90—91, 8% Blerovo posojilo 101—102, 7% Blerovo posojilo 95—96, 7% posojilo Drž. hip. banke 100-101. 7% stab posojilo 97 -98. — Del-niče: Nar. banka 7 600 —7.700, Trboveljska 190—195.
Zagreb: Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 102 50-103.50 (102 50), agrarji 61.50—63, vojna škoda promptna 472—475 (477), begluške obveznice 90—91 (92) dalm agrarji 91.50 blago, 4% severni agrarji 62.50—63.50, 8% Blerovo po« sojilo 101 denar. 7% Blerovo posojilo 95.25—96 (95.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab posojilo 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.500 denar, Priv. agr. banka 228—232 (232), Trboveljska 195-200 (195, 200), Gutmann i 35 denar,. Osj. -sladk -tt)V.-85—90, Jadranska plovba 350' denar:""1' rA '"'>' -
' Belijradr Rrtavnl papirji: 7% investicijsko po-sojitfl- 10r.50^fte>W). rji' 0250 derihr, vojna škoda promptna 471.50—472 (471.50, 471), begluške obveznice 91—91 25 (91), dalm. agrarji 90.50— 90.75 (90.75), 8% Blerovo posojilo 100.25 denar (100.50), 7% Blerovo posojilo 94 50 —95.50. — Delnice: Narodna banka 7.650 denar, Priv. agrarna banka 229 denar (230).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Živinski sejmi
Cene iivine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani dne 15. marca t. 1. Voli I. vrste 4 do 4.50 din, voli II. vrste 3.50 do 4 din, voli III. vrste 3 do 3.50 din, telice I vrste 4 do 4.50 din, telice II. vr-1 ste 3.50 do 4 din. telice III. vrste 3 do 3.50 din, krave I. vrste 3.50 do 4 din, krave druge vrste 3 din, krave III. vrste 2 do 2.50 din, teleta I. vrste 6 din, teleta II vrste 5 do 5.50 din, domači prašiči špeharji 8 do 8.50 din, prašiči pršutarji 7 do 7.50 din, sremski špeharji 8.50 do 9 dinarjev za 1 kg žive teže.
Goveje meso I. vrste prednji del 12 din, zadnji del 14 din, goveje meso II. vrste, prednji del 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso III. vrste, prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 15 do 16 din, slanina 17—18—19 din, svinjska mast 20—22 din, čisti med 21 din, goveje surove koža 10 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 10 din za 1 kg. — Pšenica 200—210 din, ječmen 220 din, rž 200 din, oves 230 din, koruza 185 din. fižol 360 din, krompir 100 din, seno 100 dinarjev, slama 60 din, jabolka I. vrste 800 din, II. vrste 500 din, III. vrste 350 din, suhe češplje I. vrste 1400 din. II. vrste 1000 din, III. vrste 800 din,' pšenična moka 320 din, koruzna moka 210 din za 100 kg. — Navadno mešano vino v go-t stilnah 8—10 din za liter, finejše sortirano vino v gostilnah 16—18 din za liter.
Živinski sejem pri Sv* Juriju pri Celju dne. 13. marca t. 1. Na sejem je bilo prignanih 552 glav goveje živine, od teh je bilo prodanih 128 komadov. Cene naslednje: Debeli voli 5 do 5.50 din, voli II vrste 4 do 4.50 din, debele krave 4 do 4.50 din, slabejše krave 2.50 din, telice 4 do 4.50 din in teleta 4 50 do 5 din za 1 kg žive teže.
Ptujski svinjski sejem 15. marca 1939. Prignanih je bilo 140 svin in 91 prascev, skupno 231 glav, od tega prodanih 89 glav. Cene so bile naslednje: prasci od 6 do 12 tednov stari 100—210 din za komad, pršutarji 6.50—7.25 din, debele svinje 7.50 do 8, plemenske svinje 6—6.50 din za 1 kg žive teže —'Prihodnji svinjski sejem bo 22. marca.
Mizarski risarski tečaj v Novem mestu. Zavod zo pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Novem mestu tečaj za strokovno risanje za mizarske mojstre in pomočnike. Tečaj bo ob nedeljah od 8 do 12 v Rokodelskem domu. Prične se v nedeljo, dne 26. marca t. 1. in bo trajal tri mesece. Poučeval bo domači strokovnjak-mizarski mojster. Mizarski mojstri in pomočniki, ki bi želeli obiskovati ta tečaj, naj se javijo najkasneje do 22. marca t. 1. osebno ali pisnleno z navedbo točnega naslova pri poslovalnici Zavoda PO Zbornice TOI v Novem mestu (predsednik g. Alojzij Midofer). Pouk bo brezplačen. Udeleženci morajo skrbeti sami za razne potrebščine, o čemer dobe podrobnejša pojasnila pri poslovalnici Zavoda PO v Novem mestu.
Boj proti revmatiimu je rentabilen
Morda se bo komu zdel naslov nesmiseln, a vendar vsebuje Cisto resnico.
Že enkrat sem na tem mestu na kratko poročal o boju, ki ga vodijo evropske in ameriške države zoper revmatizem, o boju proti temu »narodnemu sovražniku«, kakor ga imenujejo v USA.
Skoraj vse evropske države so udeležene v tem boju, le balkanske države se zanj že ne zanimajo. Da bi se tudi pri nas kaj storilo zoper revmatizem, zato sem napisal te vrstice.
Kaj pomeni revmatizem?
Po modernih nazorih pomeni revmatizem šte vilne bolezni, ki imajo različne vzroke in oblike. Sicer moje besede niso namenjene strokovnjakom, vendar mislim, da bi bilo zanimivo, ako navedem različne nazive poedinih revmatičnih obolenj (po nomenklaturi, ki jo je prevzelo francosko ministrstvo za narodno zdravje):
1.	Bouillaud-jeva bolezen (akutni revmatizem, revmatična mrzlica — »polyarthritis rheumatica acuta« starih avtorjev).
2.	Infekcijska sklepna vnetja in akutni infek cijski pseudo-revmatizem.
3.	Akutne sklepne manifestacije toksičnega in medikamentnega izvora (serumi, proteini, zdravila).
4.	Delni kronični revmatizem (brez vnetja (?): kolkove afekcije, Heberdenovi gomoljčki itd.).
5.	Progresivni kronični revmatizem s splošno tendenco (povzročen z vnetjem ali brez vnetja)
6.	Hrbtenični revmatizem:
A)	lokalne forme (tilnika, hrbta, ledja, vnetja hrbtenice zaradi nezgode);
B)	obče forme (akutno in subakutno vnetje hrbtenice in deformativne forme).
7.	Abartikularni revmatizem (staničaste, mi-šičaste in živčne manifestacije).
8.	Sklepne manifestacije po poškodbah.
9.	Luskavi revmatizem.
10.	Protin (akutni, kronični, abartikularni).
Zanimivo je tudi, da zgoraj omenjena Bouil-
laudjeva bolezen vsebuje raznovrstna obolenja: revmatična vnetja srčne mrene, srčnega mišičja, osrčnika, poplučnice, ledvic, jeter, bolezen svetega Vida (chorea — zvinjavka), revmatična vnetja sklepov, mišic, kit itd.
Kdor hoče razumeti revmatizem, se mora z njim specialno in temeljito baviti. V Franciji se je zaradi tega ustvarila nova specialna panoga medicine: revmatologi a.
Mednarodna organizacija boja proti revmatizmu
Revmatizem je res nevarna bolezen, ki povzroča zlo ne le posameznikom in njihovim družinam, ampak tudi državam. Ne obtežuje le denarno zavarovalne družbe in pokojninske zavode, ampak tudi zaradi zgodnje invaliditete, preračunane od ministrstev za narodno zdravje. Zato človeka ne preseneča, da so se v zadnjih desetletjih začela ustanavljati mednarodna združenja za polje te socialne bolezni, vohletf-(kopališče Els.ter) nagkišp,. >d.% je bil kulturni dogodek prvega reda, ko so vodilni krogi »International Sosiety ot Medical Hydrology« ustanovili v Parizu'20. FV. --192.5 'Mednarodni1' komite »International Society of Medical Hydrology« ustanovitev odborov v različnih kulturnih državah. Dne 15. X 1928 se je ustanovila »Ligue inter-nationale contre le Rhumatisme«. Danes je v njej združenih 25 nacionalnih družb. Vse te družbe so si postavile za smoter raziskovati bolezni, ki so znane pod imenom revmatizem, o njihovem bistvu in vzroku. Poleg znanstvenega raziskovanja imajo tudi namen stvarno obravnavati revmatizem, t. j. dognati njegovo strokovno in moderno profilakso in terapijo. Interes za revmatizem hočejo vzbuditi s tem, da kažejo na gospodarski pomen revmatičnih obolenj in na škodo ter na stroške,^ ki jih trpi ne le posameznik, ampak cela družba.
Boj proti revmatizmu v posameznih državah
Francija
Francija je v svoji organizaciji borbe proti revmatizmu dosegla pomembno vlogo v Evropi. Zato si jo lahko natančneje ogledamo.
Francosko ministrstvo za narodno zdravje je začelo leta 1936 organizirati borbo proti revmatizmu po posebnem načrtu. Ustanovilo je pod predsedstvom Bezanjona komisijo s številnimi uglednimi člani (med njimi M. P. Weil, Coste, Lacapere in drugi), ki naj bi zgotovili celotni načrt za borbo proti revmatizmu. Poleg te se je še istega leta ustanovila Permanentna komisija za revmatizem, ki je imela nalogo baviti se z vsemi vprašanje, ki se tičejo profilakse in zdravljenja revmatičnih bolezni, pa tudi precenitve
bijanje
C I S T E K
Pismo iz južne zemlje
Buenos Aires, februarja.
Marsikaj smo doživeli že tukaj potem, ko sem zadnjič pisal. Pa sem prav te dni bral (čeprav je bilo že davno napisano) dopis drugega tukajšnjega poročevalca.
Torej kaj naj napišem?
Gospodarsko res že gre kriza v deželo, kot sem v zadnjem pismu omenil. Pred kratkim se je oglasil tu pri meni nek Nemec. Iz Bahije Blanke je prihajal in zakaj?
Bahija Blanka je znano zelo važno trgovsko pristanišče. Ta mož mi je trdil, da je v pristanišču kar mrtvo. Nič se ne dela. Vse beži drugam po deželi. Bahija Blanka je glavno izvozišče pšenice in moke in kož. To se pravi ne glavno, ker pšenica se tovori v silnih množinah tudi v Rosariju, meso in drugo pa v Buenos Airesu. Gotovo pa je zelo značilno za padec gospodarskega nivoja, če dremlje Bahija Blanka. Sicer pa letina ni slaba.
Pa bo rekel kdo. Dobro je tam pri vas, ker imate tako mašino. ki dela dež.. Saj ste brali dopis v »Slovencu«. Pisan je bil v času splošne vneme za »čarovnika« (mago so mu rekli) Bai-gorria, ki je rudniški inženir in gotovo zelo razumna glava.
Kaj pa eedaj o njem in njegovi iznajdbi . mislijo?	f
Prvi, ki so vstali zoper njega so bili vremen- '
i stroškov in koordinacije vseh raziskovanj, ki se I tičejo revmatizma. Ta Permanentna komisija je izvršila pripravljalno delo tekom leta 1937. V začetku leta 1938 pa je minister za narodno zdravje Marc Rucart ustanovil Višji svet za socialno higieno. S tem se je izvršila zelo posrečena uni-fikacija in koordinacija številnih, že prej od mi-| mstrstva ustanovljenih komisij. Omenjeni Višji svet tvori sedem komisij, med katerimi je poseb-I na komisija za revmatizem kot nadomestek prejš-I nje Permanentne komisije, i, K delu proti revmatizmu sta mnogo priponka Francois Fran?on in Weissenbach. Že leta 1926 je Francon označil revmatizem kot težko socialno nadlogo. Isto sta ponovila v svojem poročilu leta 1928. Minulega leta pa jima je Mednarodni urad za javno higieno zaupal izvršitev dveh razprav o akutnem in kroničnem revmatizmu. Njuna naloga je bila ta, da razložita stanje medicinskih in socialnih problemov, mišljenja o tem predmetu, kakor tudi pomen strašnih neprilik, ki jih povzroča revmatizem, in sredstva za borbo proti njemu, pri katerem naj bi bile udeležene številne organizacije Fran?on in Weissenbac.h sta izvrstno opravila svoje delo. Na podlagi teh dveh razprav sta izdala letos knjigo »Les Rhumatismes maladies sociales«., ki ni namenjena le zdravnikom, ampak tudi sociologom.
Poleg številne literature izhajajo v Franciji tudi specialne revije o revmatizmu (»La Revue du Rhumatisme« in »Les Archives de Rhumato-logie«).
Tudi v praksi se boj proti revmatizmu leP?. ra.zvlJa- Ustanovljene so številne klinile in poliklinike, ki se pečajo specialno z revmatizmom. V 15 francoskih kopališčih so instituti, ki pre-izkujejo in zdravijo revmatizem samo v Parizu je znašal proračunski znesek kot pomoč revmati-kom 18 milij. frankov. S tem si lahko predstavljamo, kako velike investicije so potrebne za boj proti revmatizmu.
Švedska
Na Švedskem je skoraj vsakdo član penzijske-ga zavarovanja, starostnega in invaliditetnega. Zaradi kroničnega revmatizma je bilo penzioni-ranih 12,4% zavarovancev, le 5,8% pa zaradi pljučne tuberkuloze 4000 invalidnih revmatikov je dobilo predčasno pokojnino. Švedska se ponaša s šestimi specialnimi bolnišnicami za revmatike, ki so razporejene po vsem ozemlju Švedske.
Anglija
Theiler in Litichewsky poročata, da je bilo med 16 milijoni prebivalcev 400.000 zavarovancev. Glover pa je izračunal, da je bilo med 1,600.000 zavarovancev pri 14 milij. prebivalcev 17% revmatičnih invalidov.
Leta 1927 je bila v Angliji izplačana za revmatizem ena šestina vsega denarja, izdanega za zdravljene in nezmožnost za delo.
Za bolnike in invalidne rente so izplačali 5 in pol milij. funtov. Ako se temu znesku še prišteje izguba zaslužka, dobimo 17 milij. funtov.
Campel ceni vso izgubo, ki jo povzročuje revmatični, tla 30 milij; funtov letno.
Tudi v Angliji so se ustanovile številne specialne bolnišnice in klinike ter zdravilišča, zlasti za revmatične otroke, za kar so bili potrebni seveda ogromni zneski.
Združene države
v Osgood trdi, da ima revmatizem v Združenih ^zavali okrog 12% celokupnega prebivalstva.
Med 600.000 zavarovanci »Metropolitain Insurance Cy« je 9% revmatikov, napram 4,5% tuberkuloznih (Hench).
V državi Massachusetts je med 4,380.000 prebivalci 140.000 bolnih na revmatizmu, ki so po-trebni vsakoletnega zdravljenja. Revmatizem je »krat bolj pogost kot tuberkuloza.
Izračunali so, da je leta 1932 povzročil revmatizem v USA izgubo 7,5 milij. delovnih tednov; stroški za zdravljenje in različne podpore so znašale preko 200 milij. dolarjev.
Rusija
Leta 1929 je zavarovalna družba v Leningradu registrirala izgubo 2,350.000 delovnih dni zaradi revmatizma in je izplačala okrog 7 milijonov rubljev kot podporo.
1?83 SB 'e zdravil<> "a javne stroške i«*>.SUO oseb, bolnih na revmatizmu, v termalnih kopališčih (Daniševski).
Nemčija
_ Po Sommerfeldu je med 33.000 bolniki med industnjskimi delavci 4000 bolnih na revmatizmu (12%). Ficber podčrtava, da je med industrijskimi delavci, ki so stari nad 40 let, 58% onih, ki kažejo objetivne znake revmatizma, 29% pa jih je
6ki preroki, ki eo se pa le tudi nekaj novega naučili. Sedaj napovedujejo vreme le za 24 ur naprej. Prej so ga pa kar za 48 ur. Rekli eo pa tako, da so njihove priprave tudi kazale, da mora biti v tistih dneh dež, kot ga je »napravil« Čarovnik ... Zanimivo je pa ostalo pred vsem to. da prav tisti dan, ko je on dež z vso gotovost jo napovedal in je bila njegova napoved v nasprotju z ono poklicnih meteorologov, ni bilo niti kapl jice... To je pa res. da tako strašne soparice ni bilo to leto. kot one dneve, ko je coprnik dež kuhal. Zaenkrat se je mož ustrašil in je raje odšel delat dež ven na deželo, koder mu manj nagajajo vremenoslovci. Ti so pa še malo škodoželjno spravili v zvezo z njegovim čaranjem katastrofalne poplave, katere eo zadele malo po tistem Cordobo, kjer so doživeli grozotne nalive in nevihte, ki eo tudi nekatere naše opekarnerje pripravile v veliko škodo, ker jim je voda odnesla opeko. Trdijo vremenoslovci. da je zaradi motenj povzročenih v atmosferi, nastal v ozračju nered... Seveda so vse same domneve. To je pa res. da oe danes že kar nič ne govori o možu, ki dela dež, kakor so tam na štajerskem pozabili na tistega moža. ki je čudežno zdravil raka ...
No, pa to so bolj burke, kakor novice ...
Pa imamo tudi novic mnogo.
Posebno pomemben dogodek za Slovence je bila nova maša. Kar dvakrat smo jo praznovali, a obe naši tukajšnji »fari«. Vladimir Zmet, rojen v Šiški, po očetu iz Vitovelj na Vipavskem, po materi pa iz Logatca, po svoji mladosti iz Kranja, po svojem poklicu pa salezijanec, nam je napravil lepo veselje, ki je bilo enako za Primorce kot za Prekmurce.
5. febr. smo slavili ta dogodek na Paternalu. Bilo je nekaj zares veličastnega. Vsi trije duhovniki, ki enio na tej zemlji, smo bili skupaj, pri-
večkrat na leto bolnih in nezmožnih za delo; pri 8% je ravmatizem le lahkega značaja.
Zinimermann poroča, da je revmatizem 8,2-krat pogostejši kot tuberkuloza.
Tudi v Nemčiji je brez števila specialnih bolnišnic. Številna gorka kopališča imajo specialne institute za raziskovanje in zdravljenje revmatizma. — Strokovna revija »Zeitschrift fiir Reuma-forscliung« izhaja že drugo leto.
Slično bi lahko jioročal šo o drugih državah, a se mi zdi odveč. Hotel sem na eni strani pokazati, kako veliko število je bolnih na revmatizmu: število bi se še povečalo, če bi prišteli k revmatičnim obolenjem srčne napake in druga obolenja organov, ki jih povzročuje revmatizem; na drugi strani pa sem hotel poudariti, kako velike investicije kapitala so potrebne za uspešen boj proti revmatizmu.
Uspehi pri zdravljenju revmatizma
V Franciji, Angliji, Nemčiji, Združenih državah,^ Rusiji, na Danskem in Švedskem in drugod so že ugotovili, da dobro organiziran in dobro voden boj proti revmatizmu doseže tudi očitne uspehe. Z ugotovitvijo teh uspehov je bila dana pobuda k večjim investicijam in k šc intenzivnejšemu delu za boj proti revmatizmu.
Kohler in Hering poročata iz nemškega državnega zdravilišča v kopališču Elster o velikih uspehih pri zdravljenju revmatizma. Zanimivo je, da je bilo od vseh bolnikov po 2—3 letih 74,7% sposobnih za delo, 11,5% le deloma in samo 13,7 odstotkov popolnoma nezmožnih za delo. Pripominjala tudi, da bi bilo prihranjenih mnogo stroškov in doseženo še več uspehov, ako bi bili bol-niki pravočasno pregledani in takoj oddani v zdravilišče. — Grabovvski poroča iz zavoda za raziskovanje revmatizma v Aachenu o velikih zdravilnih uspehih Behterevove bolezni (posebni revmatizem hrbtenice), ki morajo presenetiti. To pa je tem bolj pomembno, ker bi ti bolniki sicer postali pohabljenci.
Tudi v Angliji so imeli velike uspehe pri zdravljenju otrok s srčnim revmatizmom (Small-wood). Enako heležijo uspehe pri zdravljenju revmatizma v angleškem kopališču Bath. — Doseženi uspehi so dovedli do tega, da se je ustanovil »Empire Reumatism CounciU leta 1934, ki je leta 1937 izdelal sedemletni načrt, da bi se še intenzivnejše vodil boj proti revmatizmu.
Po ruskih statistikah je trajala nezmožnost za delo pri 100 bolnikih (na revmatizmu mišic in živcev) pred kuro 5353 dni, po kuri v teku enega leta pa le 610 dni. — Od onih bolnikov, J' J0 zapustili zdravilišče neozdravljeni, se je 35/o izboljšalo stanje po preteku enega leta.
Pregled
Uspehi so torej že doseženi in značijo velik »plus« v borbi proti revmatizmu. Obenem pa dajejo izpodbudo k vsestranskemu boju v naprej.
Človeška družba ni sentimentalna. Kajti ona vodi boj proti revmatizmu le zaradi ogromnih izgub ljudskega kapitala in je prepričana, da je ta boj za njo rentabilen, Uspehi v tej borbi ji ne bodo le nesli visoke, obresti, ampak se bo investirani kapital tudi odplačeval..
Torej je boj p r o t f" rev m a t i z m u rentabilen 1
Poziv
Pri nas so številni revmatiki, ki niso deležni nobenega stalnega in nujno potrebnega zdravljenja po modernih, sedaj že popolnoma ustaljenih
Pazite dodro
kadar kupujeta Aspirin, d#R so t«-| blete in zavoj označene z i>Bayer«-j jevim križem. Brez te zaščitne znamka ni Aspirina.
ASPIRIN
TABLETE Oglas »9. pod S. brojem 32608 od 8. M.
metodah. Veliko število je tudi takih, ki jim je po enoletni podporni dobi na razpolago le ubožno izpričevalo in ki jih bolnišnice odklanjajo kot neozdravljive. Navadno postanejo pohabljenci, njih družine pa so prepuščene žalostni usodi.
Slovenija je bila vedno v vsakem oziru napredna. Tako se je tudi v zdravstvenem oziru borila in se še bori z uspehom proti nalezljivim boleznim, proti tuberkulozi, proti raku itd.
Nikdo pa so do sedaj lii našel, ki bi dal pobudo, da bi se pri nas sistematično organiziral boj proti revmatizmu, dasi bi se to lahko zgodilo brez posebnih naporov.
V	prvi vrsti je potrebno ustanoviti specialno zdravilišče, kjer bi se raziskoval in zdravil revmatizem, in sicer tam, kjer so že naravna izvrstna terapevtična sredstva. — V drugi vrsti pa postaviti poseben paviljon za revmatike pri splošni bolnišnici v Ljubljani, ker so tam potrebni specialisti: laringologi, oftalmologi, bakteriologi, den-tisti in drugi.
Kakor pri vseh socialnih nalogah je tudi tu nujno, da oblast, pri nas banska uprava, avtoritativno nastopi. Menda ne bo nobenega zdravnika, če stvar dobro premisli, da bi temu nasprotoval ali celo odsvetoval, ker bi s tem samo dokazal, da se ga nova doba ni dotaknila. Tudi mislim, da bo malo tako zvanih inteligentov, ki bi trdili, »da je za kopališča kuharica in dober cviček pomembnejši kot zdravnik«.
V	Sloveniji so številne bolniške zavarovalne družlie. ki imajo dolžnost, da sc zainteresirajo za uspešen boj proti revmatizmu. To so OUZD, različne Rratovske skladnice, Železničarski humanitarni fond, Trgovska bolniška blagajna in druge. Semkaj spada tudi, sicer le indirektno interesi-ran. Pokojninski zavod.
Ako bi oblast povabila vse te činitelje k udeležbi hoja proti revmatizmu, bi bil boj proti tertiM' »narodnemu sovražniku« kmalu v teku.
Končam z besedami francoskega zdravnika Calmette-a: »Izdatki v zaščito ljudskega zdravja predstavljajo plodonasno bogastvo, ker varujejo človeški kapital; ako začasno obremenjujejo proračune, ustvarjajo v resnici kapital, ki je' naložen na visoke obresti.«	Dr. K. K.
Truplo patriarha Mirona, romunskega ministrskega predsednika, ki je umrl v francoskem mestu
Cannes, oh prenosu s kolodvora v Bukarešti.
hiteli so tudi novomašnikovi prijatelji in pa su-perior očetov Kamlio, ki je kakor slovenski oče. Saj pri njih je bilo prvo zavetje za Slovence in pri njih najdemo vedno ljubeznivo pomoč, tako, da je bilo njemu in nam v veselje, da je mogel biti med nami. Pri naoitnici, ki jo je napravil pri slavnostnem kosilu, nam pa je celo to iznenadenje pripravil, da nam je nekaj slovenskih besed povedal.
Enako slovesna je bila nova maša na Avella-nediji, kjer so pevci zapeli lepo po slovensko. Nikdar menda še niso bili tako zbrani vsi Prekmurci kot 12. februarja, ko smo praznovali kar dvoje tako pomembnih dogodkov. Imeli smo dopoldne novo mašo v polni cekvi, popoldne pa smo slavili 20 letnico Slovenske kra jine v Jugoslaviji.
V	društvenem življenju so sedaj počitnice in pikniki in »karneval«... V predpustu se je seveda tudi znatno zmanjšalo število samskih. Bilo je mnogo porok med našimi. Pa naj bo dovolj teh novic. Sedaj pa še ena taka, ki ni brez pomena za slovensko javnost doma.
V	župniji sv. Jožefa smo dobili novega kaplana v osebi nečaka kardinala Copello, tukajšnjega nadškofa. Študiral je mladi gospod v Rimu in lani koncem leta dovršil svoje študije. Ko sva se prvič srečala, se jo začudil, ko sem mu povedal, da sehi Slovenec. Niti malo nisem mislil, da mu bo beseda znana. Pa mi je kar takoj povedal. »Iz Ljubljane?«... Da jo torej pozna? In je res tako. Vozil se je z avtom skozi Slovenijo v Zagreb. In kakšni so njegovi vtisi? Pot do Ljubljane, po tržaški cesti je nekaj krasnega, toda, le pišite domov, tako mi jo rekel: dežela je nadvse lepa, ceste so pa škandal. . Prav je imel neki argentinski poslanik, ki se ie začudil, ko sem nrosil za notni list v Jugoslavijo... »Nikar ne hodi. če nočeš
minirati avtac ... Najslabša je bila cesta v Jugoslaviji na vseh 30.000 km, ki smo jih prevozili "po Evropi skozi Ogrsko, Avstrijo, Nemčijo, Belgijo in Francijo ler Italijo... A dežela je pa nemara bila od vseh najlepša.
Na potu čez Dolenjsko mu je ostala v spominu tipična slovenska pokrajina z belimi zvoniki in rdečimi strehami po holmih in pa veličasten pogled iz Jugorij na Belo krajino.
V Ljubljani so se vstavili pri Mikliču. Ohranil jn v spominu grad in nebotičnik in bil je prav zadovoljen s stražnikom, ki mu je tako lepo znal brez besed pokazati pravo pot. Gospod zna le špansko in italijansko.
Hrvatske redovnice sv. Frančiška z otoka Blato so si kupile po treh letih bivanja v deželi lasi-no hišo, čedno poslopje s precejšnjim zemljiščem februarja je bil blagoslov nove hiše in otvori tev otroškega javetišča. Ta hiša stoji v Tropezoni ze izven glavnega mesta, a prav tam, koder je Slovencev zelo mnogo naseljenih, da bo s tein dana možnost, da se bodo tudi tamkaj zbirali.
Hladnik Janez.
— Proti trdi stolici in zlati žili, zdru ženi z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne
odreče.
Iliri	« 1» Miline
novice
Koledar
Petek. 17. marca; Jedert, devica; Patrik, škof.
Sobota, 18. marca; Ciril Jeruzalemski, cerkveni tčenik; Salvator, spoznavalec.
Novi grobovi
-J- V Ljubljani je umrla gospa Ivana Pollak roj. Podgoršek. Pogreb bo v soboto ob pol 5 popoldne. — V soboto popoldne ob 2 bodo pokopali gospoda Valentina Lotriča, ključavničarskega mojstra, ki je umrl včeraj.
+ V Sostrem pri Ljublfanl je umrl gospod Josip Svetek, gostilničar, posestnik, mesar in trgovec. Pogreb bo v nedeljo, 19. marca na domače pokopališče.
-j- V Podgori pri Št. Vidu nad LJubljano je mirno v Gospodu zaspal gospod Pavel Kavec, železničar v pokoju. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne na župnem pokopališču v Št. Vidu.
-f- V Ljubljani je v 80 letu starosti umrla gospa Ivanka Korban, vdova nadučitelja. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne.
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno 6o.žaljel
Osebne novice
= Iz vojaške Blužbe. Imenovan je za veterinarskega poročnika Franc Deržič, dipl. veterinar in voj, drž. gojenec; upokojen je peh. stotnik I. razreda Stanko Juzbašič; iz drž. službe je izstopil peh. podporočnik Gvido Furlan in je bil obenem preveden v rezervo; v inž. stroko je preveden rezervni peli. poročnik Ciril Šlebinger in iz državne službe je izstopil inženir v VIII. polož. skupini Milan Cvetkovič.
=Izpit so opravili za čin strojnega stotnika II. razreda strojne skupine poročnika Lovro Štain-huk in Jakob Rreškovič; za čin rezervnega sanitetnega podporočnika kaplari-dijaki dr. Borislav Leskovac, dr. Franc Kušar, dr. Simon Bril, dr. Leon Matojz, dr. Bruno Urh, dr. Bruno Blivajs, dr. Orest HruS, dr. Branko Križan, dr. Marij Av-čin, dr. Kazimir Derganc, dr. Viktor Volčjak, dr. Branko Oberhofer in dr. Nikolaj Šnajder; za čin rezerv, lekarniškega podporočnika kaplara-dijaka Pavle Bosnič in Albin Žtimer in za čin rezerv, ve-teriranskega podporočnika kaplara-dijaka Franjo Abt in Martin Sudar.
Šolska upraviteljica Sadarjeva
Sadar Marija, roj. K!einmayer, šol upraviteljica dekliške ljudske šole v Sp. Šiški, je odšla dne 10. marca t. 1. na lastno prošnjo v zasluženi pokoj po 35 letnem službovanju. Njeni službeni kraji so bili: Dob, Horjul, Šmartno pri Kranju, od 1. marca 1917 pa Sp. Šiška v Ljubljani. Redki so učitelji, ki bi bili v Ljubljani 22 let upravitelji na istem mestu, še redkejši pa, ki bi opravljali poverjene jim dolžnosti s tolikšno vnšmo, vestnostjo, vdanostjo in ljubeznijo, kakor jih ie opravljala ga. Sadarjeva. V izpolnjevanju poklicnih dolžnosti je bila vzor uči-teljstvu, šolski mladini in staršem. Učiteljstvo je imelo v nji dobrohotno predstojnico, mladina ljubečo vzgojiteljico in starši skrbno namestnico. Njeno delo, dasi v prvi vrsti osredotočeno na šolo, pa je segalo tudi čez šolski prag. Kjerkoli je služila, povsod je poprijela za delo tudi izven šole. Ze v Horjulu je bila delavna v tamkajšnjem prosvetnem društvu, enako v Šmartnem pri Kranju, kjer je pomagala celo v obč. tajništvu. Ko se je preselila v Ljubljano, se je posvetila delu v krščanskem ženskem društvu, v katerem so ji članice kmalu zaupale mesto predsednice, podpredsednice in tajnice. Kot zavedna katoliška učiteljica 6e je oklenila z vso dušo Slomškove zveze, sedanje družbe, kjer je večkrat predavala in pisala v »Slov. učitelja«. Kako jo spoštuje in uva-žuje krščansko učiteljstvo, kaže dejstvo, da je že 25 let odbornica, odnosno podpredsednica Slomškove drube. Pri vsej njeni moški odločnosti pa človek občuduje njeno veliko ljubezen do mla-
Jčaj plavite,?
Po vojni, ko je bilo življenje precej dolgo-časno, smo se zabavali s tem, da smo se šli liberalce in klcrikalce in ie hujše stranke. Višek užitka je bil, če je ena stran drugi vrgla vlado. »Ar smo jih daVt< smo st rekli in si meli roke, dokler nismo zopet — mi »padli*. Danes pa je resnično življenje poslalo sdmo tako zanimivo, da te igre ni več treba. Danes ne vleče več, če beremo na le j strani, kako so li hudobni liberalci razgrajali v Šenčurju, še manj vleče, ako beremo na oni slram, kako so v srednjem veku pražili napredneže in kako se prav za prav tudi iz opice lahko izleže kak človek. Kaj ko bi rekli, da se vse dotlej, dokler bo življenje tako zanimivo, ne bomo med seboj prav nič več dražili in si pod-stavljali noge, marveč vsak za sebe pridno delali za skupno dobro. Kaj ko bi si rekli slovenski Sokoli — saj ni treba glasno, dovolj je, da si to samo mislijo in v dejanju pokažejo: Cisto prav, da so javno priznani tudi Slovenski fantje. Zdrava tekma mora bili. Končno vendar narodno vzgojijo mnogo ljudi, ki bi jih Sokol nikdar ne zajel. — Pa ko bi si rekli ludi Slovenski fantje: Ce že ta in ta ni pri nas, pa naj bo vsaj pri Sokolu. Bolje nekaj kot nič. Slovansko bo pa le usmerjen.
Kaj pravite ali bi se ne dalo lo doseči, saj si vendar skoraj vsi Slovenci vseh barv in nazorov nekaj podobnega žele? Seveda nergačem, ki jim je prepir lo, kar voda ribi, bi bilo potrebno za la čas zamašili usta.
In brale Hrvate, ki dokazujejo, da vsaki tehtnici ni treba jezička, lepo prosimo, naj pri tem z nami vred ne nehajo pazili, da se nam tehtnica ne razbije. Prvo je tehtnica, potem pa se botruj Že kako auaali. pa magari da si namesto jezička napravimo še tretjo skodelico. Ali ni lako? Kaj praviteP
dine, posebno do revne. Njeno karitativno delovanje izpričuje dejstvo, da je že 22 let nadzorova-tcljica šišenskega dnevnega zavetišča, da 14 let odbornica kuratorija slepih, da ;e 13 let tajnica v stavbni zadrugi »Slomškov dom«. Njenega dela tudi šolska oblast ni prezrla. Prejela je v dobi svojega službovanja več pohvalnic in bila je odlikovana tudi z redom sv. Save. Sedaj, ko odhaja v res zasluženi pokoj, je prevzela upravništvo »Vrtca«, s čimer je pokazala, da mladine, ki jo je vse šolsko življenje tako zelo ljubila, ne mara še zapustiti in se hoče zanjo žrtvovati še tudi v pokoju. Naj uživa pokoj dolgo let. Njeno življenje in delo pa bodi zgled krščanskemu učiteljstvu in
našemu krščanskemu ženstvu.
*
—	Društvo slovenskih likovnih umetnikov
nam poroča: Akcija DSLU za pomoč obolelim in onemoglim slovenskim umetnikom je našla med našim oličinstvom nepričakovano ugoden odziv. Darovi za bolniški fond se stekajo 6koraj sleherni dan v društveno blagajno. Društvo bo tudi v nadalje redno obveščalo javnost o uspehu svoje socialne ustanove. Danes poročamo s posebno radostjo, da je gospod, ki ne želi, da se izve njegovo ime, nakazal DSLU za bolniški sklad 3000 din. Ko izrekamo gospodu darovalcu svojo iskreno zahvalo,. izražamo željo, naj bi njegovo velikodušje našlo čim več posnemalcev med ljubitelji slovenske likovne umetnosti.
—	Stare najdbe v Forminu. Almanah kraljevine Jugoslavije kakor tudi starinoslovni spisi poročajo, da so na ozemlju vasi Formin pri Sv. Marjeti niže Ptuja bili izkopani že nekoč predmeti iz neolitske dobe in da je tukaj v 6tarem veku ob rimski cesti bila manjša naselbina. Resničnost teh poročil vnovič potrjuje najdbe staroveških posod, nakitov, orožja in ostankov človeških okostij, ki so bile v teku zadnjih treh let, kakor tudi letos izkopane v gramoznici posestnika Kolariča Jožefa ob priliki nasipanja občinskih cest. Izgleda, da bi bilo tukaj grobišče. Ker se ob takih prilikah z nepazljivim izkopavanjem porazgubi in uniči vec predmetov, ki bi iineli 6icer arheološko vrednost, bi bilo priporočati, da bi se za stvar zanimalo muzejsko društvo
—	Mesto venca na grob nepozabne ge. Ivane Tršar roj. Kremenšek daruje rodbina Kremenšek-Borštnik, Laze pri Planini, 200 din za slepe otroke v Kočevju.
—	Tvrdka, ki je dne 15. februarja potom »Slovenca« iskala trgov, sotrudnika pod šifro »Zanesljiv 2275«, je vljudno naprošena, da javi svoj naslov naši upravi.
—	Ljudskim šolami Izšla je knjiga »Petelin -Horn: Praktična gospodarska znanja za IU, razred ljudskih šol«. Cena 9 din. Založila Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani.
—	S strahom smo nekdaj mislili na veliko pranje. Delalo nam je skrbi, ker smo imeli s pranjem dosti več posla kakor sedaj, a milo je razjedalo in razma-kalo roke ter gubalo kožo. Gospodinja je po pranju imela tedne in tedne skrbi, kako bi svoje roke zopet negovala in ozdravila. Vsem tem neprijetnostim se danes lahko izognemo. Znano Albus-terpentinovo milo je tako mehko in prijetno, da gospe, ki so čez dan pomagale pri pranju, zvečer lahko brez brige gredo na zabavo. Albus-terpentinovo milo ima posebno moč za razkroj nesnage in napravi perilo prijetno duhteče. Albus-terpetinovo milo je idealno sredstvo za pranje.
p& dhJz&Mi
iinmuuuntnuunnrmiumnn nm u
«»iiii»iiiJHi)iiiiiiii»iiii«iaiBiiiiiJ®eaii)i»
*	Sezonsko tobačno delavstvo v Hercegovini.
V sedmih tobačnih uradih, ki jih ima Hercegovina, in v tobačni tovarni v Mostarju dela navadno 9 do 10 mesecev okrog šest tisoč delavcev-kmetov. To so tako imenovani sezonski tobačni delavci, ki so neorganizirani in prav zaradi tega žive v slabih razmerah. Delavski zaupniki so monopolski uslužbenci (dnevničarji) in ne marajo začeti nobene akcije za zboljšanje stanja tobačnega delavstva. Delavski zaupniki bi morali biti iz vrst delavstva samega. Kako žive kmetice-delavke tobačnih uradov? Večinoma moraio hoditi po dve do tri ure daleč na delo in morajo vstajati posebno pozimi ob treh, domov pa se vračajo ob 8 aH 9 zvečer. V tobačnem uradu opravljajo delavke tudi najtežja dela (prešanje tobaka), ki bi jih morali opravljati samo moški. Prejšnja leta so delavke iz ljubuškega okraja delale na dan po devet in še več ur, opoldne niso imele niti pol ure počitka. To čezmerno delo ni bilo plačano. V tem oziru 60 se razmere v tekočem letu izboljšale. Do konca leta 1937 so zaslužile delavke po 9 dinarjev na dan. Šele ko ie bila izdana uredba o minimalnih plačah, 60 dobivale delavke po 14 in 16 dinarjev na dan. Konec leta 1938 so bile zvišane plače tobačnim delavkam za 25% in so dobivale po 17 dinariev in pol na dan. Letos pa so tobačni uradi fposebno ljubuški) znižali plače na 14 dinarjev. Torej dobiva hercegovska delavka 14 dinarjev za deveturno delo in šesturno pešhojo od doma do urada in nazaj.
•	Trgovec Osumllen požiga. V Sisku je v noči od torka na sredo izbruhnil velik požar v hiši trgovskega potnika Milana Dobrijeviča. Ogenj je v kratkem času uničil stanovanjsko hišo, v kateri je stanovalo več siromašnih strank. V hiši je bila tudi trgovina Dane Momčiloviča. Policija je takoj začela preiskovati, kako je požar nastal in je aretirala trgovca Momčiloviča, na katerega ie padel sum, ker je svojo malo trgovino zavaroval za 50.000 dinarjev, pred 10 dnevi pa si je nabavil 10 litrov bencina, katerega v svoji trgovini ni potreboval. Zgodovina te hiše ie žalostna. Nekdaj bogati in ugledni trgovec Milan Dobrijevič je čisto propadel in je bila prodana tudi njegova hiša. Dobrijevič je sedaj popolnoma uničen, ker je postalo žrtev požara zadnje njegovo imetje. Škodo cenijo na 150.000 dinarjev, zavarovan pa ie bil samo trgovec Momčilavič.
•	Gospodarska vprašanja bosanske krajine. V Belgrad je prišla iz Banjaluke deputacija banjalu-ških gospodarstvenikov, ki bo obiskala ministre dr Spaha, dr. Miljuša in dr. Kulenoviča. Ministrom bo deputacija razložila važna vprašanja in gospodarske probleme vrbaske banovine in jih prosila za pomoč.
*	Tudi v Osjeku so nabirali Šojhetovi zastopniki. Zastopniki Josipa Šojheta so tudi po Osjeku nabirali prispevke za gradnjo sanatorija za invalidne častnike in vojake Obiskali so po vrsti vse osješke banke in velike industrije. Skupaj so nabrali v Osjeku 46.000 dinarjev. Denar je bil izročen Sojhctu. Koliko so od tega dobili invalidi, bo ugotovila preiskava.
—	Napravit si življenj« lahko in kupita si blago za novo pomladansko obleko pri manof akt urni trgovini Janko Češnik, Ljubljana, Lingarjeva, ki vas bo ob zmernem plačilu čudovito dobro postregla.
—	Letošnje novo bok pivo pivovarne »Union«, Ljubljana, izdelano iz specialnega slada, je že v prometu. Ne zamudite prilike ga okusiti in prepričali se boste sami o izborni kakovosti.
—	Pri zaprtju, motnjah T prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani Josef« grenčice.
—	Redna letna skupščina članov UJMA iz dravske banovine bo v prostorih Glasbene Matice v petek 31. marca 1939 ob 18. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil o poslovanju UJMA tudi določitev kandidatov za upravni odbor. V Ljubljani, dne 15. marca 1939. Slavko Osterc a. r., načelnik ljubljanske sekcije.
—	Dva predrzna goljufa. Po. deželi, zlasti okoli Višnje gore se klatita dva trgovska potnika, namreč 29 letni D. S. in 34 letni J. P., oba doma iz Bele Krajine. Oba potujeta kar z luksuznim avtomobilom ter se izdajata za bogata Čeha, ki so ju Nemci pregnali iz sudetskih pokrajin. Oba trdita, da sta rešila iz Češke več vagonov blaga, ki ga sedaj prodajata. Oba poskušata celo zavijati nekoliko po češko. Blago, ki ga ponujata in ki ga tudi spravljata v denar, v resnici ni nič vredno in so stranke vedno razočarane.
Jubilej Krekove sodelavke
Gdč. Jerca Oven iz Kladezne ulice v Ljubljani obhaja danes svoj 70. god. Kdo starih in mladih izpod trnovskega zvona ne pozna marljive in vse dobro vnete Jerce. Rodila se je 20. marca 1869 v Strahomer-ju pod Krimom. S 15. letom jo žc srečamo v Ljubljani kot služkinjo, s 17. letom pa je vstopila v tobačno tovarno. 36 let je v njej preživela: kot dekle je vstopila, kot izčrpana starka je zaprla vrata za vedno za seboj. In zdaj si mora kot staroupoko-jenka s postrežništvom pomagati, da ne strada. In vendar ni nikdar se klonila, ne izgubila bo-drega razpoloženja. Skozi vse mnoge težkoče in nesreče je šla z neomajnim zaupanjem v božjo voljo, vse prestala ter ohranila svežega in prožnega duha, kakršnega pogreša marsikatero mlado dekle. Njene žive oči zažare ob svetlem spominu na velikega Kreka, katerega pridna učenka in zvesta sodelavka je bila. Se danes veruje vanj s spoštovanjem: »Da, ko bi živel naš Krek!« Kot dolgoletna članica Trnovskega prosvetnega društva se še danes živo zanima za njegovo delo in razvoj. Ni dneva, da bi ne čitala slovenskih katoliških listov, tednikov in mesečnikov. Njena dobrota je znana. Kolikim je njeno majhno podstrešno stanovanje — gostoljubno zatočišče. Njen zaslužek je bil zaslužek vseh, ki so bili pomoči potrebni. Koliko lačnih je nasitila. Njena delavnost pri karitativnih organizacijah je bila nepogrešljiva: vsa se je žrtvovala za reveže.
V tej 70-letni ženi še živi pravi Krekov duh. S trdim delom in nesebičnim žrtvovanjem je kovala sebi zaklade, ki jih svet ne zna ceniti. Ž globoko vero, vztrajno molitvijo pa s čistim veseljem in pesmi jo fe zmagovala krivičnost sveta, ki ■}!• kljub tolikim dobrotam nudi le revščino in pomanjkanje. Vsi, ki jo poznamo, jo cenimo in k jubileju iskreno čestitamo ter kličemo: Jerca, na mnoga letal
*	Neprevidno ravnanje z orožjem, V Novi Reki pri Ko.privnici na Hrvatskem se je v hiši logarja Nikole Bosančiča zgodila smrtna nesreča zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem. Bosan-čičev sin Vlado je pregledoval s svojim prijateljem Milošem Kranjcem nabasani samokres. Bo-sančič ni opazil, da je bil petelin napet. Ko je kazal samokres Kranjcu, se je nenado,ma sprožil in krogla je zadela Kranjca v čelo, da je bil takoj mrtev. Mladi Kranjec je bil od detinskih let najboljši prijatelj Vladka Bosančiča.
*	Oproščen ubijalec. Pred varaždinskim okrožnim sodiščem je bila razprava proti 27-letnemu kmetu Janku Greguroviču, ki je 1. novembra 1938 ubil svojega očima Klasniča, ki je bil znan pijanec. Klasnič je prišel pijan domov in začel pretepati svojo ženo Kristino. Kristinin sin iz prvega zakona Janko Gregurovič je priskočil svoji materi na pomoč. Nato 6e ie razvil boj med očimom in Jankom. Ko je očim zagrabil velik nož in hotel Janka zabosti, je ta zagrabil kamen in z njim tolkel očima po glavi. Očim je kmalu nato umrl. Sodišče je Janka oprostilo, ker se je prepričalo, da je Janko izvršil svoje dejanje v silobranu.
*	Stanje naše trgovsko mornarice. Zveza lastnikov morskih ladij Jugoslavije je imela na Sušaku letno skupščino. Iz poročil na skupščini posnemamo, da ima zveza 21 članov, ki razpolagajo z ladjami v skupni tonaži 387.038 brutto registrskih ton, to je 93% celotne trgovske mornarice Jugoslavije. Celotna naša trgovska mornarics šteje 187 parnikov s 413.823 registrskimi tonami. Lani se je povečala za deset ladij. Pred desetimi leti je imela naša trgovska mornarica 257.486 ton in se je v tem času povečala za 60%.
*	Bclgrajski žitni magnat Schossberger — tihotapec z valutami. V zvezi z belgrajsko afero »črne borze« sta bila aretirana znani helgrajski izvoznik žila Jožef Schossberger in ravnatelj tovarne »Sumadiia« Zlatko Friedliinder Preiskava je ugotovila, da ie bil Schossberger v stikih z enim izmed glavnih tihotapcev z valutami Hugo-nom Schaferjem. Obadva se že več let poznata in sta dobro poznala delovanje »črne borze«. Schossberger je imel tuje valute in je iskal zaupno osebo. ki bi mu odkupila valute. Schiifer je takoj stopil v zvezo z menjalcem denarja Anafom, ki je v kratkem času prodal za Schlosshergerjev račun 3000 dolarjev. Po naročilu Schlossbergerja ie Schiifer nakupoval valute in sicer od Moizesa Confor-tija. Kupliene valute je Schiifer oddajal deloma Scholssbergerju deloma pa Ludviku Tlodossyju. Med preiskavo je policija naletela tudi na ime Zlatka Friedliinderia. ravnatelja tovarne ?Šuma-dija« v Belgradu. Pri hišni preiskavi pri Fried-liinderju je policija zaplenila vso korespondenco.
*	»Črna borza« je delovala tudi Banja Luki. V zvezi z areticijami v Belgradu v aferi »črne borze« ie uvedena tudi preiskava v Banja Luki. Zaslišanih je bilo 15 oseb. Ugotovljeno je, da sta dva člana neke velike banjaluške trgovske tvrdke kupovala dolarske čeke In razno zlatnino. Neki natakar je priznal, da |e prodaial tema dvema dolarje, katere je dobivala niegova mati iz Amerike kot pokojnino za ponesrečenega moža. Dolarie je prodaial po 60 dinar|ev. medtpm ko mu ie Prva hrvatska štedionica. ki je edino pooblaščena za nakupovanje tujih valut nudila 54 dinarjev. Priče so Izjavile, da bodo v teku preiskave dale potrebne podatke o nakupovanju tuie vr.lute od strani teh dveh trgovcev — gre za očeta in sina — ven-
Ljubljana, 17. marca
Gledališče
Drama: Petek, 12. marca: Zaprto. — Sobota, 18. marca: »Prevara«. Gostuje Ema Starčeva, članica mariborskega gledališča. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 19. marca, ob 20: »Hlapci«. Izven. Znižane cene.
Opera. Petek, 17. marca, ob 15: »Evgenij Onje-gin«. Dijaška predsava po globok znižanih cenah od 16 din navzdol. — Sobota, 18. marca: »Werther«. Premiera Premierskl abonma. Gostuje Josip Gostič.
—	Nedelja, 19. marca, ob 15: »Ančka«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Traviata«. Gostuje ga. Zlata Gjun-gjenac. Izven.
Radio Ljubljana
Petek, 17. marca: 11 Šolska ura: Mitja Ribičič: Znanilke pomladi. Mladinska igra (izvajajo brezp. učit. abiturieti, vodi Marica Ribičič — 12 Pozdravi iz Slovenije (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra —■ 14 Napovedi — 18-Ženska ura: Vrtnarlti bomo začeli (gdč. Lojzka Blatnik) — 18.20 Za vsakega nekaj (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Naša književnost za časa vojne (Djuro Gavela) — 19.50 Kotiček SPD: Triglavska stena pozimi (g. Andervvald Beno) — 20 Koncert skladb prof. Pavla Šivica. Sodelujejo: Zlata Gjungjenac, Julij Betetto, Miloš Ziherl, pomnožen Rad. ork., dirigira M. Ši-janec 22 Napovedi, poročila — 22 30 Angl. plošče.
Drug) programi
Petek, 17. marca: Belgrad: 20 Sokoflejeva tragedija »Ojdipc — 21.15 Bolgarski kvartet — Zagreb: 20 Zbor — 20.30 Stara francoska glasba
—	Praga: 20 Vojaaka godba — 20.30 Orkestralni koncert — 21.10 Vokalni koneort — Sofija: 19 Opera — Varšava: 21.15 Filhannonični koncert — Budimpešta: 19.45 Valčki — 21.10 Ciganski orkester — 22.30 Orkestralni koncert — Budimpešta: 19.45 Valčki — 21.10 Ciganski orkester — 22.30 Orkestralni koncert — Trst-Milan: 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Opereta — Florenca: 20.30 Verdijeva opera »Trubadur« — Berlin: 21 21 Baletna glasba — Hamburg: 19 Valčki — Vra-tislava: 20.10 Plesna glasba — Stuttgart: 20.10 Rossinijeva opera »Seviljski brivec« — Beromiin-ster: 19.40 Domač večer v Cburu — Strassbourg: 18.30 Aubertov balet Začarana noč« — 19.30 Land-lerjl — 20.15 Veseli godbci.
Prireditve in zabave
I. glasbeni in recitacijski večer priredi Frančiškanska prosvetr. M O. v Ljubljani na svojem 45. rednem prosvetnem večeru v torek 21. marca ob 8 v frančiškanski dvorani z izbranim umetniškim sporedom. Predprodaja vstopnic od 4 do 10 din v pisarni Pax et bonum v franč. prehodu.
»Gospod mora biti« ie naslov Majdičevi ljudski igri, ki jo uprizori stolna pros/eta v nedeljo, 19. marca ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Dobiček je namenjen za zidavo Baragovega semenišča. - Predprodaja vstopnic vsak dan v trafiki Šoukal in na dan predstave eno uro pred začetkom.
Koncert Akademskega pevskega zbora bo v ponedeljek 3. aprila t. 1, v veliki dvorani hotela »Union«. Letošnji stilni program obsega komponiste" iž di>b'e Slovenskega preporoda. Na ta koncert opozarjamo že danes. Predpradaja vstopnic je na univerzi:.« vratarjevi ->loii,	, ,-,,„„..,
Predavanja
Vice-admiral britanske mornarice g. Cecil Vi-vian Usborne, C. B., bo predaval drevi ob 6 v beli dvorani hotela Union o narodni obrambi v Veliki Britaniji. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Angleško društvo v Ljubljani vabi svoje članstvo in širšo javnost, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleži.
Prirodoslovno društvo opozarja na izredno zanimivo predavanje o Kitajski, ki ga bo v dvorani Delavske zbornice imel v torek 21. t. m. ob 8 zvečer g univ. prof. dr. An dri j a Štampar.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c, 62 in mr. Gartus, Moste.
dar pod pogojem, da bodo njihova imena ostala tajna, ker so v poslovni zvezi z dotičnim podjetjem in se boje, da ne bi imeli materialne škode. Omenjena oče in sin sta imela do leta 1935 pravico nakupovati tuje valute, pa sta pooblastilo vrnila zaradi previsokih davkov. Kljub temu sta pa še naprej kupovala tuje valute.
Anekdota
Angleški minister Pitt (umrl 1778) je bil pri londonskem prebivalstvu zelo nepriljubljen. Tako je nekega jutra na svojem konjičku brez spremstva jezdil v mesto. Na we6tmin6trekem mostu so ga ljudje spoznali in ga začeli obmetavati z blatom in konjskimi figami. Pitt pa ni pognal svojega konjička, marveč je jezdil naprej čisto počasi, tako da sta bila jezdec in konj čisto pokrita z blatom, Ko je minister prijezdil do svoje hiše v Dcwning-Streetu, je stopil s konja in ga izročil slugi. Nato se je obrnil k množici, ki ga je spremila do dojna. Mirno je vzel klobuk z glave in se zahvalil »za čast, ki so mu jo izkazali s tem, da so ga spremili do doma.«
Množica je bila sprva presenečena, nato pa se je začulo glasno odobravanje in Pitt je bil od tega časa eden najbolj priljubljenih angleških ministrov, kar jih je Angleška sploh imela.
Avtomobilistinjs: »Zakaj bežite, bojazljivec. 6aj ne šofiram prvič!«
Novo lice Karlovške ceste I
Ko je Splošna maloželezniška družba lani preuredila tramvajsko progo na Karlovški in Dolenjski cesti, se je izkazala nujna potreba, da se popravita ti dve cesti, ki tvorita eno najbolj važnih prometnih žil Ljubljane z Dolenjsko, HrvaŠko In dalje proti jugu. Mestna občina je ti dve cesti ob tej priliki lepo popravila, prave in končne rešitve pa tudi to popravilo ni prineslo. Na ti dve cesti naj navozijo še toliko gramoza, spričo velikega prometa cestišče slej ko prej razpada. Posledice so prah, ob deževnih dneh pa neznosno blato. Cesti bo treba čim prej tlakovati, kar je dolžnost države, katere last 6ta obe cesti, in ne mestne občine, ki nima nobene iugerence na teh dveh cestah.
Vendar pa dobiva Karlovška cesta zadnje Zase neko bolj prijetno zunanje lice. Ob grajskem griču so odkopali precej zemlje in zgradili nekakšne betonske zaklone, ki pa niso mišljeni kot enoten nasip, med zakloni so namreč presledki, utrjeni z naravnimi skalami. V te presledke sade sedaj gozdno rastlinje, ki bo nekoč v kras Karlovški cesti Z grajskega griča odkopavajo tudi velike plasti zemlje in na rebri grade močne zidove, ki bodo preprečevali zemeljske usade in plazove. Karlovška cesta je tako dobila več kot en meter na širini. To bo prišlo pešcem zelo prav. Na Karlovški cesti je dograjen sedaj tudi precej visok kamenit 6tolp iz kvadrov. Kakor čujemo, namerava tramvajska uprava pod tem 6tolpom napraviti nekakšno pokrito postajališče za potnike cestne železnice. To postajališče je namreč najbolj prometno in prihajajo tja tudi potniki iz Trnovega, z vseh Prul in seveda s Karlovške ceste.
Podobno kakor Karlovška cesta se bo razširila tudi Dolenjska cesta. Na najbolj važni točki, to je med policijsko upravo in mitnico ter pošto, je cesta zaradi tramvajskega izogibališča preozka. Tam se ustavljajo vsa vozila. Gneča kmečkih voz, avtomobilov, avtobusov, koles je pogosto res neznosna. Pripete se primeri, da kakšna starejša dama prav zaradi tega voznega prometa ne more na tramvaj, ki ga je čakala več minut. Mestna občina bo odkupila od posestnika g. Kolnika sedaj del njegovega zemljišča, tako da bo mogla razširiti Dolenjsko cesto približno za dva metra. Ta razširitev ceste bo znatno olajšala promet na tem tako zapletenem prometnem vozlu. Cesto bodo razširili ie v nekaj dnevih.
V noči od torka na sredo je nenadoma umrl g. Snoj Jože, uradnik TBPD v Ljubljani. Vsi, ki so ga spoznali, so ga takoj vzljubili in visoko cenili; pa ne samo zgolj zato. ker je bil marljiv uslužbenec TBPD, ampak zaradi zelo zglednega zasebnega življenja. Materi vdovi in številnim nepreskrbljenim bratom in sestram je bil edina opora v življenjski borbi za vsakdanji kruh. Poleg skrbi za svoje najbližje je našel vedno dovolj časa za plodno delovanje v katoliških društvih. Vzgojen v bivši Orlovski organizaciji, tudi kasneje v težkih časih ni popustil v načelih.'Več'tet''»H požrtvovalni odbornik šentjakobskega fantovskega^ odseka ter Prosvetnega društva. V obeh društvih je z njegovo smrtjo nastala velika praznina, kajti v vseh primerih, ko je šlo za pravico in resnico, je bil pokojnik nepopustljiv sobojevnik.
Vzornega katoliškega fanta bomo ohranili v trajnem spominu,
1 Barjansko okrožje Z. F. O. sporoča vsem mestnim odsekom, da je umrl član F. O. Sv. Jakob br. Jože Snoi- Vse člane vabimo, da se udeleže pogreba v cavilu in z znakom. Zbirališče ob 13.45 pred mrtvanico sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Počastimo spomin na rajnega brata s čim-večjo udeležbo pri pogrebu. — Odbor.
1 Šentjakobsko prosvetno društvo se udeleži pogreba umrlega člana g. Snoja Josipa, ki bo danes ob 2 popoldne izpred Hiralnice sv. Jožefa, Vi-dovdanska ce6ta.
1 Fantovski edsek Ljubljana-Sv. Jakob poživlja svoje člane in mladce, da se udeležijo pogreba umrlega člana br. Snoja Josipa. Zbirališče za kroje in v civilu z znakom je danes točno ob pol 2 popoldne pred Hiralnico 6v. Jožefa, Vidovdanska cesta.
1 Duhovna .obnova za mladeniče, može in gospode je vsak dan ob 8 zvečer v trnovski žup-
ni cerkvi do vključno sobote, 18. t. m. Govori g. proi. Terčelj. Možje in mladeniči vljudno vabljeni.
1 Iz drame. Za danes, petek ob 17 popoldne določena dijaška predstava v dramskem gledališču »Upniki na plan« odpade.
1 Karmcl na Selu. V nedeljo, 19. marca, na praznik sv. Jožefa, bo v karmelski cerkvi na Selu ob pol 7 slovesna peta sv. maša in druga sv. maša ob pol 9. Popoldne ob 16 pridiga in pete litanije sv. Jožefa z blagoslovom.
1 V počastitev blagopokojne »orodnice gospe Ivane Korbanove, vdove šolskega upravitelja, daruje Hugon Turk v Ljubljani za Dom slepih 100 dinarjev.
Zobozdravnik dr. Verčon
zopet redno ordinira
1 Zveza katoliških nameščenk v Ljubljani
vljudno vabi vse uradnice in trgovske nameščen-ke, ki bi bile pripravljene delati pri KA, na duhovne vaje in tečaj K A, ki bodo v dneh od 22. do 26. marca v Domu duhovnih vaj v Lichtenthurno-vem -zavodu. Vodil jih bo g. dr. Vilko Fajdiga. Začetek prvi dan ob 8 zvečer. Prijavite se na naslov: Zveza katoliških nameščenk, Ljubljana, Masary-kova cesta 12.
1 Jean Laeroi* govori v soboto 18. t. m. ob 18.30 v Knjigarni Akademske založbe (Šelenbur-gova 4, dvorišče) >0 sodobnih francoskih revijah«. Vstop prost.
1 Prva lastovka pomladi. Lastovk v Ljubljani sicer še nismo videli letos, toda zanesljivo znamenje konca zime in začetka pomladi je, kadar oproščajo mestni delavci ljubljanske spomenike, napravljene iz kamna, lesenega oklepa. Najlepši spomenik v Ljubljani je nedvomno Robbov vodnjak pred magistratom, ki ima izredno umetniško vrednost. Ta spomenik mestne občine varuje sleherno zimo s čudovito in hvalevredno pozornostjo. Zima je sedaj minula in delavci so včeraj dopoldne odstranili deske, tako da bodo mogli Ljubljančani in tujci zopet občudovati to lepo umetniško delo. Včeraj so delavci odstranili tudi
lesene zagrade pri drugih, toda manjših spomenikih v Ljubljani. Pri tej priliki moramo omeniti še, da razpadala v Ljubljani dva znamenita spomenika, ki sicer nimata umetniške, pač pa zgodovinsko vrednost, to je Gruberjev spomenik ob prekopu in Hrenov spomenik na Ambroževem trgu.
1 V mestni klavnici se bo jutri (sobota) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znizani ceni.
1 Nesreča na Celovški tekmi. Včeraj dopoldne se je na Celovški cesti ponesrečila 25 letna mle-karica Ivana Jermanova iz Zapog v občini Smlednik. Dekle je peljalo voziček z mlekom. Na oglu v Gasilsko cesto pa je trčil vanjo avto, ki je pripeljal po tej cesti. Dekle ima resne, toda ne nevarne poškodbe po vsej desni strani telesa. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico.
1 Stanovanjske odpovedi. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo od 1. februarja do 15. marca podanih že 192 sodnih odpovedi za izpraznitev stanovanj in raznih lokalov. V tem času je bilo samo za april predlaganih 165 odpovedi. Za majniški selitveni termin je bilo predlaganih 25 odpovedi, 2 pa za julij. Mnogi najemniki so ostali gospodarjem na dolgu velike zneske najemnin, ki znašajo samo za zadnje mesece okoli 35.000 din. Nekat eri gospodarji 60 odpovedali stanovanja tudi zaradi popravila hiš,
1 Posebna pošta na sodišču. Tam na okrajnem sodišču v postranskem hodniku v mali sobi, kjer 6o se shajali odvetniki v času porotnih razprav, je sedaj namečšen posebni poštni oddelek, ki odpravlja V60 pošto okrajnega in okrožnega sodišča.
General Gamelin v Marseillesu pri inspckciji tamošnjih gamizij. General Gainelin je prišel pregledat obrambno naprave mesta.
Pošto vodijo in odpravljajo 3 sodni nameščenci, ki imajo prav obilo dela. Ta poštni odpravni oddelek odpošlje na ljubljansko glavno pošto dnevno do 700 priporočenih sodnih pisem s povratnicami in do 800 navadnih pisem. Ta oddelek je v prvi vrsti močno razbremenil glavno pošto, ki sedaj od sodišča samo sprejme pisma in jih nato odpravi na naslovljence. Lani je ta poštni oddelek odpravil nad 210.000 priporočenih in nad 250.000 navadnih sodnih pisem.
Stari muzej -poiicijska vojašnica
Maribor, 15. lehruarja. Danes je bilo zaključeno vlaganje ponudb pri mestnem gradbenem uradu za preureditev starega muzejskega poslopja v policijsko vojašnico. S tem pristopa mestna občina k ureditvi perečega vprašanja primerne nastanitve policijskih stražnikov, za katero mora poskrbeti. Dela, ki so 6edaj razpisana, predvidevajo pa le začasno ureditev nove policijske kasarne, in sicer samo toliko, da 6e bo lahko do konca junija preselilo tja 30 stražnikov, ki 6edaj stanujejo v mestnem gradu v prvem nadstropju nad »Putnikom«. Prostore v gradu bodo začeli po izselitvi stražnikov preurejati za muzej. V II. etapi preureditve starega muzejskega poslopja v policijsko kasarno se bodo tam adaptirali še ostali prostori, tako da bo v vojašnici prostora za 40 do 50 stražnikov, v kletnih prostorih pa se bo napravila kuhinja in obednica ter kopališče. Še vedno pa ne bo v novi vojašnici dovolj prostora za vse policijske stražnike ter bo morala policija kljub temu še obdržati stanovanja, ki jih ima sedaj v najemu za svoje stražnike v Židovski ulici. Prav tako ne bo v novi vojašnici prostora za poveljstvo policijske straže, ki se nahaja sedaj v prvem nadstropju gasilskega doma na Koroški cesti. Za te jn-ostore ee zelo poteguje gasilska četa, vendar zaenkrat ne bo mogoče preseliti poveljstva kam drugam. Če pa bo v doglednem času vključena tudi ožja okolica mesta v policijski okoliš, potem se bo število stražnikov še sorazmerno povečalo. Ker bodo obenem tudi policijski posli narasli, bo stopalo vedno bolj v ospredje vprašanje primernih uradnih prostorov za policijski komisarijat, Obenem se je treba enkrat odločno zavzeti za premestitev policijskih prostorov in proslulega »Grafa« v Ključavničarski ulici. Vsa ta vprašanja bi 6e dalo končnoveljavno zadovoljivo rešiti le na ta način, da bi se v Mariboru zgradilo moderno poslopje za policijske urade, za stanovanja stražnikov in za policijske zapore. Seveda tega ne bi zmogla sama mestna občina, pač pa bi morala izvršiti to država, kakor je to že izvršila v drugih, mnogo manjših in manj važnih mestih kakor je Maribor.
m Velika posest prešla v domače roke. Znano veleposestvo v Rogozi in Bohovi, ki je bilo do sedaj last dr. Frica Scherbauma, je prodano. Veleposestvo je kupil tovarnar Vladislav čerič iz Zagreba. Veleposestvo meri sedaj 161 ha ter obstoja iz gozdov, travnikov in njiv. Včasih je bilo mnogo večje, pa ga je ob prevratu znatno okrnila agrarna reforma. Kupec je prevzel tudi ves živi in mrtvi inventar ter je plačal za vse 2,425.000 din. Kakor smo zvedeli, si namerava sedaj dr. Fric Scherbaum postaviti nasproti Narodnega doma v Kopališki ulici veliko stanovanjsko hišo.
m Zbor mariborskih slikarjev. Združenje obrtnikov slikarske in sorodnih strok je zborovalo v sredo zvečer. Zborovanje je vodil predsednik Jakob Senekovič. Zbor je sprejel vsa poročila, računski zaključek in preračun ter je odobril člansko doklado, ki znaša v novem poslovnem letu 40, 70 in 100 din. Pri volitvah je bila izvoljena večinoma sedanja uprava s predsednikom Senekovičem na čelu.
m Šahovski odsek SSK Maratona. Danes ob 19.30 sestanek v Miklošičevi ulici 2. Vabimo člane, da se sestanka v čim večjem številu udeleže zaradi igranja simultanke. Šahe prinesite s seboj.
m Razstava A. Černigoj—Ugo Cara. Prihodnjo soboto, dne 24. marca, bo odprta v grajskem stolpu razstava tržaških umetnikov A. Černigoja in Uga Cara, ki sta s svojimi umetninami nedavno dosegla v Ljubljani velik uspeh. Razstava bo odprta do 31. marca vsak dan od 9 dopoldne do 6 zvečer. Vstopnina 5 din, za dijake in vojake 1 dinar.
m Iz Glasbene Matice. Opozarjamo člane orkestralnega odseka, da so vaje vsak ponedeljek in sredo ob 20. Pozivamo člane, da se redno udeležujejo vaj, ker bo koncert, ki ga bo dirigiral kapelnik kapetan Jiranek, že v sredini maja.
m Na Ljudski univerzi predava danes vseuč. prof. dr. Mirko Deanovič iz Zagreba o Dantejevi »Božanski komediji«.
m Na prosvetnem večern v Zadružni gospodarski banki bo predaval drevi ob 8 prof. Franjo Baš o »Prevratu na Slovenskem štajerskem in v Prekmurju«.
m Poverjeništvo kluba železničarjev JRZ v Mariboru vabi svoje člane na sestanek v soboto 18. marca ob 7 zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6.
m »Jožefov večer« priredijo studenški gasilci danes, v petek, v svojem gasilskem domu. Na prireditev vabimo vse prijatelje gasilske čete v Studencih.
m Regulacija radTaniskcga potoka. V sredo je bil komisijski ogled potoka, ki priteka iz pe-kerskega ribnika ter teče pod Pekersko goro čez studenška oolia. Dotem preide na področje rad-
vanjske občine, napaja ribnik in kopališče v kadetnici ter teče skozi Novo vas do Betnavskega gozda, kjer se izgubi v zemlji. Ta potok povzroča zlasti v spodnjem teku večkrat hude poplave ter zamočvirja travnike. Poplave pa povzroča največ zaradi tega, ker so nekateri posestniki, ki mejijo na potok, zožili strugo ponekod na 40 do 50 cm. Komisija je sklenila, da se mora potok regulirati ter struga razširiti na 1 meter širine, v bližini Betnavskega gozda pa se mora zgraditi velika ponikovalnica.
m »Seminar« v muzeju. V novem mariborskem muzeju v mestnem gradu je uredil prof. Baš pravcati seminar za predavanja srednješolcem, ki prihajajo na obisk v muzej. Na ta način se da združiti obisk muzeja z zgodovinskim poukom.
GledaliSCe
Petek, 17. marca: zaprto. — Sobota, 18. marca, ob 20: »Prodana nevesta«. Red B. — Nedelja, 19. marca, ob 15: »Partija šahac. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20: »Vse za šalo«. Znižane cene.
Celje
p:
c L orodne tekme za prvenstvo ZFO, združene « telovadno akademijo celjskega Fantovskega odseka in Dekliškega krožka bodo na praznik sv. Jožefa v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Začetek tekem, pri katerih je vstopnina zelo nizka, je ob 9 dopoldne, akademija pa se bo pričela ob 3 popoldne. Nastopilo bo 14 najboljših naših telovadcev. V Mohorjevi knjigarni v Celju so v izložbi razstavljena darila, ki jih Dodo prejeli najboljši telovadci. Vstopnice se dobe v predprodaji v prosvetnem tajništvu v Cankarjevi ulici v Celju.
c Lepa nedelja pri Sv. Jožefu. Kakor vsako leto tako bo tudi na letošnji predpražnik v soboto ob 6 zvečer pridiga, nato litanije sv. Jožefa z blagoslovom. Na praznik bo prva sv. maša ob 5, druga ob 6 z blagoslovom, nato pa pridiga, po pridigi bo darovanje za cerkev. Tretja sv. maša bo ob 8. Ob 10 bo govor v cerkvi, takoj nato darovanje okoli oltarja in slovesna sv, maša. Istočasno bo ob 10 v primeru lepega vremena pridiga zunaj cerkve in sv. maša v kapelici. Po vsaki pridigi bo blagoslovitev spominkov, opoldne ob 4 bodo slovesne večerence z blagoslovom. Spovedovanje bo na predvečer in na praznik.
c Okrožna prireditev celjskega fantovskega okrožja bo po sklepu zadnje seje letos v Vojniku 4. junija.
c Praznik sv. Jožefa in naše obrtništvo. Slovensko obrtno društvo v Celju vabi vse obrtnike iz Celja in okolice, da se udeleže praznovanja praznika sv. Jožefa. Ob 8 zjutraj bo v farni cerkvi sv. Danijela sv. maša. Ob pol 10 bo v veliki sobi hotela »Beli vol« zborovanje obrtnikov, na katerem bodo važna predavanja o obrtniških zadevah.
c Krajevna protituberkulozna liga v Celju jc imela snoči sejo upravnega odbora, na kateri se je sklepalo o osnutku pogodbe, katero naj bi Liga sklenila s Higienskim zavodom v Ljubljani zaradi prevzema vzdrževalnih stroškov protituberkuloznega dispanzerja v Celju. Protituberkulozni dispanzer v Celju je do sedaj vzdrževala država sama. Sedaj pa primanjkuje za to potrebnih kreditov in je že ponovno bilo govora, da bi prevzel vzdrževanje protituberkuloznega dispanzerja v Celju Higienski zavod, s katerim naj bi Protituberkulozna liga v Celju v dogovoru z drugimi ligami in občinami sklenila pogodbo, da bi plačevala potrebne stroške Higienskemu zavodu, ta pa bi prevzel vso oskrbo, država pa bi dala dispanzerju na razpolago prestore ter plačala zdravnika in zaščitno sestro.
c Savinjska podružnica TK Skala sporoča svojemu članstvu, da je občni zbor, ki je bil sklican za to soboto, preložen in bo istolam v soboto 1. aprila ob 8 zvečer.
c Celjski natakarji proti sistemu starostnega zavarovanja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Že delj časa opazujemo nekako nerazpoloženje v vrstah celjskih natakarjev glede starostnega zavarovanja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Ta sistem, ki ga izvaja omenjeni urad, nikakor ne odgovarja njihovemu poklicu in današnjim razmeram. Priznati moramo, da je njihov poklic zelo izpostavljen raznim boleznim. Malokdo od njih doživi 60. leto starosti. Zato je potrebno, da se polaga na te ljudi več važnosti ter se čim prej načne vprašanje njihovega starostnega zavarovanja. Poudariti hočemo, da tudi oni spadajo med privatne nastavljence in s tem pod isto zaščito kot trgovski nastavljenci. Čuditi se ie, zakaj se že ni Pokojninski zavod zanimal za ta poklic in zakaj še niso v pokojninskem sistemu.
c Izpiti vozačev motornih vozil, ki so bili včeraj pri predstojništvu mestne policije, bodo zaradi prevelikega števila prijavljencev ponovno 23. marca ob 8 zjutraj za območje predstojništva mestne policije v Celju in laškega okraja. Včeraj je opravilo izpite 17 priglašencev. Eventuelni interesenti naj čimprej vložijo tozadevne prošnje pri predstojništvu mestne policije v Celju.
c t Marija Lenasi. Na Polzeli so položili k večnemu počitku dobro Lcnasijevo mamico. Pokojna je mnogo pretrpela zaradi bolezni. Kljub skrbni zdravniški pomoči je umrla. Da je bila vzorna krščanska žena, to vedo vsi, ki so jo poznali, V njeno hišo eo
I prihajali prav radi duhovniki. Bila je več let naročnica »Slovenca« in »Slovenskega doma«. Naj v miru : počiva, žalujočim naše iskreno sožaljel j c Z vrelo smolo se je polil včeraj pri delu v to-. varni Me'ka 20 letni ključavničarski pomočnik Mu-lej Slavko iz Lave pri Celju. Dobil je nevarne opekline po obrazu in rokah.
c Laško orožništvo ie snoči s pomočjo celjske policije izvršilo preiskave pri nekem zasebniku na Glavnem trgu. Gre za neke tatvine, ki so bile zagrešene pred kratkim v Laškem.
c Materinska proslava zaradi bolezni nekaterih sodelujočih ne bo 25. marca, temveč pozneje.
Ptuj
Redna letna skupščina Zdruienja trgovcev v Ptuju bo v soboto, i8. marca, z začetkom ob 7. zvečer v spodnji dvorani Narodnega doma.
Prosvetno društvo v Ptuju bo igralo v petek, 17. marca t. 1., ob 8. zvečer v mestnem gledališču Henrik Gheonovo »Sultanova hčerka in dobri vrtnar*.
Na Joicfovo 19. marca bo Prosvetno društvo s sodelovanjem Fantovskega odseka in Dekliškega krožka priredilo celodnevno proslavo praznika sv. Jožefa. Zjutraj bo skupna sv. maša s sv. obhajilom, nalo pa bo v društveni sobi minoritskega samostana proslava Fantovskega odseka z dekla-macijami, govori, peljem in slovesno zaobljubo članstva. Popoldne ob 3. bo v mestnem gledališču akademija. Na sporedu so telovadne točke, petje pevskega društva »Cecilije«, slavnostni govor in igra »Sultanova hčerka in dobri vrtnar«.
Seja ptujskega mestnega sveta
V	sredo, 15. t. m. je bila javna seja ptujskega mestnega sveta pod predsedstvom župana g. dr. Alojzija Remca, ki je poročal o raznih tekočih zadevah predvsem o akciji za razširitev me6tne župnije sv. Jurija, o čemer pa se bo podrobnejše razpravljalo na prvi prihodnji seji cerkveno- konku, renčnega odbora.
Nadalje je g. župan poročal, da bo Zadruina elektrarna v Ptuju prispevala tudi v letu 1939-40 25.000 v dobro kot prispevek za javne cestne napravo.
Pri pravilniku o fondu za izvajanje regulacije se je sklenilo, da se ta fond odn. imovina lega fonda ki bo nujno regulacijo omogočila, nalaga v mestni hranilnici. V območje te regulacije pride ves teritorij priključenih delov mesta. Sprejet je bil nov kiavniški in hladilniški red v mestni klavnici.
Pri slučajnostih je g. župan dr. Remec pov-daril velevažno vprašanje ustanovitve klasičmih paralelk na ptujski realni gimnaziji. Omenil je, da je edino klasični študij prava podlaga za univerzo. Nobeno mesto nima ugodnejših tal za klasični študij, kakor vprav staroslavni Ptuj ob zelo bogatih starih rimskih in drugih spomenikih ter s vojim svetovnoznanim Ferkovim muzejem. Ne kaže spremeniti ptujske realne gimnazije v klasično. temveč bi bila zelo dobra ustanovitev humanističnih oddelkov.
Profesor, zbor ptujske real. gimnazije je sklenil zato prositi merodajna mesta za ustanovitev klasične paralelke v prvem razredu in sicer z novim šolskim letom 1939-40. če se bo prijavilo za prvi razred najmanj 50 dijakov. Ker je ta predlog nujen, zato je sklenil mestni svet soglasno prositi vse merodajne činitelje za čimprejšnjo uresničitev tega velevažnega načrta.
Ruše pri Mariboru
Netočne in izmišljene vesti. Nekateri Rušani so razširili vest, ki so jo nato objavili tudi nekateri listi, da je namreč dosedanji župan gospod Josip Jurše podal ostavko kot župan. Resnica pa je, da je g. Jurše podal zaradi prezaposelnosti ostavko le na i>oložaj predsednika krajevne organizacije JRZ. Oslal bo še torej nadalje na čelu občinske uprave. Vse druge vesti, ki se širijo so hudobno izmišljene.
Hrastnik
V	Hrastniku se je 5. decembra 1938 otvorila gospodarsko nadaljevalna šola. V nedeljo 12. marca 1939 pa ima slovesen zaključek z »Akademijo* ob 4 popoldne v dvorani Konzumnega društva rudarjev. — Šolo jo z največjim zanimanjem obiskovalo 14 gojenk. Vodila pa je šolo učiteljica gospa Julka Čander, ki jc vzgoji mladih gospodinj posvetila svojo veliko materinsko skrb in ljubezen. Pomagali soji tudi nekateri drugi učitelji iz Hrastnika-Verske in moralne smernice za življenje mladim gosjiodinjam je dajal g. katehet Lojze Kožar.
Od srede do nedelje so bile v novi cerkvi Kristusa Kralja v Hrastniku duhovne vaje za žene in matere. Versko obnovo mater je prevzel g. p. Tar-zicij Toš iz Ljubljane.
Novo mesto
Fantje in moije novomeške župnije imajo od 1fi. do 19 marca pred praznikom sv. Jožefa v ka piteljski cerkvi duhovno obnovo. Vsak dan bo zjutraj govor in sv. maša ob 6.. zvečer pa ob pol 8 govor in litanije sv. Jožefa. Na praznik sv. Jožefa bo zjutraj skupno sv. obhajilo. Obnovo vodi g. prof. dr Peter Eržen iz Kočevja, začetni govor v četrtek zjutraj pa ima g prošt. Vse novomeške fante in može na to obnovo vljudno vabimo.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
KULTURNI OBZORNIK
Gostovanje gledališča: Teatro di Venezia
(15. marca 1939.)
V vrsti raznih gostovanj (ruskih, francoskih, nemških in celo japonskega gledališča) smo spoznali končno tudi odlično italijansko skupino »Teatro di Venezia« v Goldonijevi »Zdrahi na vasi«. Skupino vodi g. Albcrto Colantuoni, ki je z vljudnim nagovorom predstavil svojo umetnost Ljubljani in poudaril čisti namen gledališča, ki deluje neposredno, v vsakem jeziku in jc tako lepo opravičil predstavo v pristnem narečju Goldonijcvcga izvirnika.
Uprizoritev ribiške komedije »Zdraha v Chio-ggi«, ali kakor igrajo to igro že naši podeželski odri »Zdraha na vasi«, v priredbi N. Kureta, jc bil vsekako pomemben dogodek. Ne samo zaradi Car-la Goldonija, ampak še bolj zaradi izvirnega načina, v katerem jc klasik baročne komedije stopil med nas brez pretiranega koturna, pač pa v čisti teatralični neposrednosti, komični svobodnosti in ■endar na vse strani pretehtani umetnosti. Kar se če Goldonija, bi ga bil brez dvoma bolje poka-
zal njegov »Lažnik«, toda kar se tiče igre, nam je »Zdraha« gotovo pokazala več, saj obstoji skoraj iz samih skupinskih prizorov. Ti skupinski prizori, ki sc vežejo v naivno veselem nemiru in neugnanosti celo skozi 6odno dvorano, dokler več porok obenem ne prinese pomiritve, so ubrani v samo valovanje skupin in posameznikov; barva, glas in prostor se prelivajo v prijetni preprostosti in živi vsakdanjosti tako, da celo nekatere tvegane domačnosti ne vplivajo drugače kot sama neprizadeta igra. Umetnost tega gledališča se nam jc pokazala v odlični naravni teatraliki, ki išče do-gnanc realistične oblike, tako dognane, da se zdi, kakor da zanjo ni nobene teže in ovire v izrazu. Skupinska igra teh igralcev je resnična stvar, ki premaga glcdalca in ga zaplete medse. Upoštevanja vredna jc tudi njihova slikovita oprema in izvirno prizorišče, ki priča o odličnem scenografu, kakor celotno gledališče dokazuje nad vse spoštljivo umetniško višino.	F. K.
Prehrana v zdravju in bolezni
Napisal dr. Ljudevit Merčun, primarij obče državne bolnišnice v Ljubljani. Samozaložba.
V dobah, v katerih 6e majejo in rušijo temelji stoletnih izročil in ustanov, sc pojavljajo med ljudstvom v presenetljivi meri bolezni, ki pričajo, da je človeška družba v osnovi načeta in bolna. To so zlasti živčne in prebavne bolezni, ki napadajo zlasti nosilce družbenega ustroja. Neiz-mernost v volji po moči, po udejstvovanju, zabavi, in požrešnost v jedi in pijači uničujeta zlasti tiste, sloje, ki so se z nenadnim dvigom povzpeli iz ene družbene skupine v drugo. Vsak mestni človek, ki je prišel kot otrok s kmetov v mesto, ve, koliko muke in gnusa so mu zadajale 6prva nekatere mestne jedi, ki so bile po duhu in podobi različne od tega, kar je jedel doma. Morebiti vse življenje ni več jedci s takim tekom, kakor v otroških letih.
Da sc zajezi naraščanje prebavnih bolezni, ki so splošna mestna nadloga in po.kora, in segajo tudi globoko v podeželje in delavske naselbine (čeprav so tam po navadi drugačnega izvora), razmišljajo zdravniki o reformah prehranjevanja in skušajo določiti vzorce idealne prehrane za zdravega in bolnega človeka. To je nedvomno pravilno, čeprav 60 po našem nestrokovnem mnenju vzroki splošnega hiranja še globlji in skrivno/st-nejši.
Tudi v našem skromnem zdravstvenem slovstvu smo dobili nekaj poskusov reformirati našo meščansko prehrano. (Naš kmet se šc vedno hrani v največji meri 6 tem, kar 6i pridela in nabere delavec pa s tem, kar si more nakupiti 6 svojim preskromnim zaslužkom.)
Najnovejša in nedvomno najtemeljitejša knjiga te vrste je Merčunova Prehrana v zdravju in bolezni. Pisec je dolgoletni praktik v boju zoper notranje, zlasti prebavne bolezni. Njegova knjiga je sad temeljitega teoretskega preučevanja in natančnega praktičnega opazovanja, primerjanja in izbiranja. Presenetilo »i!jfe; kako natančno je razmišljal o naši prehrani, 6aj je po pravici pokazal na<'«jeitaf>ncori$inaliW3t in na preobilje alkoholnih pijač, ki jih zauživamo, kot na življenjski izTaz notranje in zunanje nesodobnega ljudstva. 'Prim. str. 37.)
Dom in svet, št. 3
Petnajstega tega meseca je izšla žc tretja številka Doma in sveta na 64 straneh. Zato upamo in želeti bi bilo, da revija točno izhaja tudi naprej. V ti enojni številki, ki razpada na tri dele: leposlovje in znanost, pregled in ocena knjig in umetnosti ter zapiski, ki jih med sabo dele nove vinjete, 6e večina del nadaljuje iz prejšnje dvojne številke. Tako Bevkova celoletna povest Domačija, ki se v teh poglavjih že zožuje in prihaja v psihološki problem dolga na domačiji ter 6e tudi lotranje dejanje zaostruje; potem novelica mladega pisatelja Jožeta Krivca Mladost je mimo šla, ki 6e v ti Številki tudi konča. Sprva se mu je sicer nekoliko razvlekla, toda kljub temu preide v lep, komaj zaznavno tragičen konec, v katerem nam pisatelj kaže propad mladostnih sanj v stvarnem življenju; končno drama Jake Žigona, Nikdar več vojske, v kateri je zdaj pokazal novo podobo iz bodoče vojske, Zeleni kader. Sicer tudi ta drama ii drama v navadnem pomenu, temveč samo niz -ned seboj rahlo povezanih vojnih podob, a ven-larle dramatično podanih. — Te tri stvari zavzemajo večino leposlovja v ti številki in so nadaljevanja iz prejšnjega zvezka. Končala sc bodo šele v poznejših, zato bo popolna kritika šele takrat mogoča. Prava moč letošnjega Doma in 6vcta pa e v pesmih. Tudi v ti številki nastopa_ Severin 5ali z lepo impresionistično pesmijo Večerna tišina, nato pa Vida Tauier s ciklom pesmi Pomlad aa Kozjaku. To so lirične pesmi naše pokrajine ia štajerskem Kozjaku, čez katerega gre državna meja in deli naš rod v sencc in sonce. Šest pesmi tega cikla pokaže v lepih barvah in obrisih plaz ia pobočju, življenje v grapi, pesniško doživetje 'nezda in cerkvice ter grobov na pobočju, zadnji Ive pa še posebej opevata obmejne motive, nam-•eč Ob meii ter Pesem, ko »domačini slovensko oe6em od srca pojo«, toda »čez mejno črto v gluho noč doni«, kjer »kipi in raste ko zelena ruša — <i jo pomlad na mrzlih tleh zbudi«. Dušan Ludvik irispeva kratko Večerno pesem, Vinko Beličič pa lekako odo na Pomladni dež, ki mu budi misli na bodčnost. France Bevk je napisal tudi prijetna vramljanje o pokojnem Venceslavu Beletu, ki je jisal svoj čas v Dom in svet kot Štefan Lcvkos, !er obenem podaja tudi žc kritiko njegovih spisov. Literarni esej je napisal Anton Vratuša s primerjavo dveh Prešernov, namreč iz Slodnjakovega -omana Neiztrohnjeno srce ter iz Vaštctove Ro-nana o Prešernu, ki ju razbira v vseh potankostih, še bolj pa razlikah, ter ju tudi mimogrede vrednoti. — Književno oceno je napisal v ti šte-/ilki Stane Mikuž, ki ie nekoliko preobširno oce-ii! Bartlov roman »Alamut« ter Krcsalov roman Študent Štefan«. V. N. poroča o knjigah Socialno ekonomskega instituta. Mikuž podaja kratek po-fled na razstavo Čcrnigoj-Cara ter v banovinski natečaj zgodovinskih slik. Oba članka ilustrirajo priloge (4 slike; Černigoj; Istranka, Cara: Glava starca, Kos; Ustoličenje in Fr. Tratnik; Beg pred Turki). J. Peterlin podaja pregled slovenskega tedna v gledališču ter ocenjuje posamezne igre kakor tudi predstave. V zapiskih je priobčeno Zagrebško pismo o raznih kulturnih proslavah, ki ga ie napisal Jože Gregorič, Mirko Javornik glosira razstavo italijan. knjige, Tine Debeljak pa knjižne nagrade. — Zanimivost zase so vinjete k posameznim oddelkom, ki jih je to pot naslikal akad,
Merčunova knjiga je namenjena pouku bolniških strežnic in vsakdanji uporabi v družini. V splošnem delu je piscc lepo orisal notranji potek naše prebave, očrtal je vse fiziološke spremembe, ki se vrše s sončno energijo, vtisnjeno v naša hranila, v ustih, želodcu in črevesju. Človek strmi nad 6mo,trenostjo in zamotanostjo procesa, ki se ncopaženo vrši v nas tedaj, ko smo potopljeni v delo, skrb, ljubezen in sovraštvo. Nikdar mj ni dvojnost — in vendarle enotnost — našega življenja prišla bolj do zavesti, kakor pri branju tega dela Merčunove kijige.
Tu tajno prcsnavljanje 6ončne energije v živ-lieniske sokove, ki se vrši s takšno natančnostjo, da bodo na vekomaj ostale vse človeške aparature
—	smešne in nerodne igrače spričo nje, — tam spet pretvarjanje življenjskih moči v podobe umetnosti, znanosti itd.
V	prvem delu je pisec natančno označil posamezne vrste hranil ter določil splošna pravila, ki nas morejo voditi do sestave dobre hrane za duševnega in telesnega delavca.. Po pravici je zavrgel ideal — mesne hrane, ki je še pač vedno izraz tlačanske miselnosti, da je meso nekaj gosposkega, čeprav ne moremo utajiti, da je želja po mesu nekaj pračloveškega. Zato se ni podal v nasprotno vegetarijansko skrajnost ter je proglasil kot vzor mešano hrano, ki pa bi naj bila, zlasti v bolezni, individualno prirejena za vsak organizem.
V	drugem delu, ki je predvsem praktičnega pomena, podaja Merčun splošna in posebna navodila za prehrano v bolezni. Tu našteva in označuje hranila za mnogovrstne želodčne, jetrne, črevesne, ledvične, srčne in presnovne (sladkorne) bolezni.
—	Tega dela se bo pač razveselil vsakdo, komur je zaupana prehrana bolnega človeka.
Dr. Merčun je s svojo knjigo posvetil na eno najvažnejših področij našega življenja. Njegovo podajanje odlikujejo razumljivost, natančnost in preprosta, jasna beseda. Naj bi se 6 pomočjo njegove knjige zajezile, nevarne bolezni, ki razsajajo med nami, in naj bi našel vsak bolnik v nji pti-pomočke za lajšanje svojega trpljenja.
Pisec pa naj iz svoje izkušnje in ljubezni do bolnikov nadaljuje s pisanjem poljudnih in znanstvenih knjig iz svoje stroke.	A. S.
slikar Maksim Sedej, na motive »dom in svet«, »umetnosti« in »zapiski«. Če bo v vsaki številki sodeloval drug umetnik na iste motive, bomo ob koncu leta imeli lepo zbirko vinjet na isti motiv ter sc bo primerjava sama po sebi nudila. Tudi to ima svojo vrednost. Dom in svet, ki stane letno
80 din, toplo priporočamo.	F. J.
*
Bolgarski gost v Ljubljani. Znani prijatelj slovenskih planin, bolgarski slikar Pavel Francaliski, je včeraj prišel v Ljubljano, da ostane tukaj mesec dni in se ves posveti slikanju slovenskih zimskih pokrajin. Že pred leti se je mudil med nami, kjer je slikal planinske motive ter je priredil v svoji domovini več razstav slovenskih planinskih lepot. Tako vse slike s slovenskimi motivi (Triglav, Škr-latica itd.) v sofijskem in plovdivskem muzeju ter tudi drugod, kajti njegove slovenske slike 60 ponesli njegovi odjemalci celo v Egipet in v Ameriko. Poleg tega pa bo svoj dopust porabil tudi za to, da 25. t. m. odprl v Jakopičevem paviljonu razstavo bolgarskih planinskih motivov, predvsem iz Rila planine, kakor tudi kmečke motive iz svoje domovine ter zlasti iz svojega ožjega rojstnega kraja Samokova. Našemu velikemu prijatelju želimo med nami veliko zadovoljstva ter veliko uspeha, tako ob njegovi razstavi, kakor tudi ob njegovem delu!
Smrt dveh čeških kulturnih delavcev. Umrl je profesor Karlove univerze 68 letni dr. Josef Chlumsky, znani češki fonetik, učenec slavnega francoskega raziskovalca jezika abbeja Rousselota v Parizu. Njegovo največje delo je »Češka kvantiteta, melodija in akcent«. Istega dne je umrl eden najboljših čeških arhitektov 78 letni dr, inž. Rudolf Križenecky.
Planinski Vrstnik, št. 3 ima naslednjo vse-bi no: Viktor Petkovšek: Planinsko cvetje v nižini. — Uroš Župančič: Zima na Prisojniku. — Marijan Lipovšek: Na smučeh okrog Zale in Iške. — Pavel Kunaver: Bela smrt. — Mladinski kotiček: Niko Koritnik — Moja hoja na Triglav v moji variaanti, (nagrajen spis iz mladinskega odseka SPD). Ob-zor (Sv. oče Pij XI. — planinec: preizkusil je skale in stal je kakor skala ). Ocene raznih knjig. Brilej: Priročnik za planince. Mencinger: Moja hoja na Triglav. Bohinec: Postglacialno Korensko jezero. — Sv. Ilešič: škofjeloško hribovje. Pohorska politika. — Planinski plesi. — Varstvo prirode. Alpinisme.
Knjiga sedanjega papeža Pija XII. v češkem prevodu. — K dnevu kronanja sedanjega papeža, so olomuški dominikanci izdali v posebni bibliofil-ski izdaji znani govor kardinala Pacellija o sv. Dominiku, ki ga posebno časti in po katerega smernicah hoče voditi sv. Cerkev. Naslov te prvo knjižice sedanjega papeža v češčini je »Borce za resnico sv. Dominike (Bojov ik pravdy sv. Dominik).
Kardinal Maglione
novi vatikanski državni tajnik
Vatikanski drž. tajnik ima pri sveti Stolici tako vlogo kot zunanji minister v povsem svetnih državah. Je najožji sodelavec vsakokratnega papeža in njegov prvi svetovalec, zato je ves svet pozoren na nosilca tega diplomatskega dostojanstva. Ko je prejšnji drž. tajnik kardinal Pacelli postal papež, je bil za njegovega naslednika v državnem tajništvu imenovan kardinal Louis (Ludvik) Maglione, mož, ki je tudi že ves državnik, kakor je bil njegov predhodnik, poleg tega pa neutruden v naporih za varnost Cerkve.
Kardinal Maglione se je rodil 2. marca 1877 v Neaplju; ob svojem imenovanju je torej dopolnil 62. leto in je vrstnik sedanjega papeža. Prvo izobrazbo in vzgojo je prejemal v jezuitskem zavodu v svojem rojstnem mestu. Teologijo in filozofijo pa je končal na gregorijanski univerzi v Rimu. Leta 1901 je bil posvečen v duhovnika, pa je še nadaljeval študije in obiskoval tečaj iz cerkvenega prava na Apolinarijevi fakulteti v Rimu. Ze takrat so profesorji postali pozorni na mladega duhovnika, ki se je odlikoval po izredni bistrosti razuma in temeljitosti, ki je odsevala iz vsakega njegovega dela.
Leta 1905 je bil sprejet v diplomatsko službo Vatikana, tri leta nato je bil že poslan v Costa Rico kot tajnik taniošnje apostolske delegacije. Kmalu pa so ga poklicali nazaj v Rim, kjer je začel svojo pot vatikanskega diplomata kot uradnik državnega tajništva. Tu je deloval skoro deset let in pokazal tolike sposobnosti in izkušenosti, da je bil v februarju leta 1918 poslan v Švico v Bern kot izredni odposlanec Vatikana. Takrat zveze med Švico in sveto Stolico uradno
še niso bile vzpostavljene. Pred njim je v Bernu sicer že deloval njegov predhodnik kardinal Marchetti, ki pa je svoje bivanje v Švici porabil večinoma za organiziranje pomoči vojnim žrtvam. Msgr. Maglione je to delo z velikim razumevanjem in vsestranskim taktom nadaljeval, kar mu je prineslo veliko priljubljenost v vseh krogih. Predvsem se je trudil za sklenitev pogodbe o izmenjavi ujetnikov in povrnitvi civilistov v domovino. Taka pogodba je bila še v času vojne podpisana med Francijo in Nemčijo.
Švicarski zvezni svet je opazil neumorno delavnost tega neuradnega vatikanskega zastopnika in njegovemu osebnemu vplivu moremo pripisati, če je vlada v Bernu še tisto jesen obnovila svoje stike z Vatikanom, ki so bili prekinjeni že pred 47 leti. Msgr. Maglione je 1. septembra postal novi nuncij v Bernu in njemu v prid se je francoski poslanik Alize, ki je edini izmed diplomatskih zastopnikov v Bernu imel naslov poslanika, odpovedal svoji prvi pravici do doyena diplomatskega zbora, s čimer je bilo novemu nunciju nadaljnje delo mnogo olajšano. Leta 1920, 26. sept., je bil imenovan za prelata. V naslednji dobi se je poleg izrazitih svojih cerkvenih poslov veliko pečal z vprašanji Zveze narodov. Ker sveta Sto-lica v Zvezo ni bila sprejeta, je imel sicer samo vlogo opazovalca pri tej novi mednarodni ustanovi, pa je kljub temu veliko pripomogel, da je bila Nemčija leta 1926 sprejeta med člane ZN.
Še isto leto je bil imenovan za nuncija v Parizu, na eno izmed najbolj kočljivih mest cerkvene diplomacije. Njegovi uglajenosti in iskrenosti, ki mu sije z obraza, se je posrečilo, da se je kmalu do dobra sprijaznil z Aristidom Brian-dom, dasi je bil ta med francoskimi državniki eden najbolj strastnih prostozidarjev. V tem sodelovanju je prišlo do pogodb, s katerimi je bil spet obnovljen francoski protektorat nad svetimi mesti v Jeruzalemu, ki ga je Francija imela že od križarskih vojn. pa je bil z versajskim mirom odpravljen — ateistu Clemenceauju za to čast Francije ni bilo bogve kaj. Ko danes francoski diplomati za veliko noč, božič ali binkošti prisostvujejo božjim službam v svetiščih svete dežele, jim odkažejo častno mesto in na koncu jih v slovesnem sprevodu peljejo do izhoda — to prvenstvo v Levantu je Franciji podaril takratni nuncij Maglione. kar je njen vpliv zelo povzdignilo.
Leta 1936 je bil Ludvik Maglione imenovan za kardinala. Kardinalski klobuk mu je položil na glavo predsednik francoske republike protestant Doumergue, ki ga je obenem odlikoval z velikim križcem častne legije. Z uspehi in priljubljen v najvišjih krogih, je po desetih letih zapustil Pariz in se vrnil v Rim, v državno tajništvo, kjer je začel svojo pot cerkvenega diplomata in kjer je sedaj postal — državni tajnik, zunanji minister Vatikana.
ŠPORT
V	nedeljo tekma za državno prvenstvo: Ljubljana : Jedinstvo (Belgrad)
Predtekma: SK Hermes : SK Jadran
Celjski šport
V	nedeljo bo ob četrt na 5 na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Slavijo iz Maribora in SK Celjem. Kakor smo zvedeli, bo SK Celje nastopilo v ojačeni postavi. Nastopil bo tudi g. Presinger. Tekma se bo pričela ob 3.
Visokoalpinske tekme na Peci
Zimsko-športni odsek SPD Mežica razpisuje in prirndi svojo običajno tradicionelno modklubsko teJsmo 7,a prehodni pokal »Peca« v nedeljo na Jožefovo dne 19. marca 1939 za seniorje in juniorje.
Tekmuje so po p.avllih JZSZ in imajo pravico pri JZSZ verificirani člani. Proga 7.a smuk je dolga ca 2 km r, višinsko razliko 4.W m. Start jc na Korde-ževi glavi, cilj pri Uletovi koči.
Isti d,-mi v nedeljo so izvede tudj slalom.
Trijave in vpisnina din 10 se sprejema v soboto zvečer in v nedeljo zjuiraj do 7 v Uletovi koči.
Razglasitev rezultatov in razdelitev daril se ho vršilo v nedeljo 19. marca 1939 takoj po izvršenih tekmah v Uletovi koči na Peci.
Vsi tekmovalci imajo pri prMiočnini v Uletovi koči 25 odstotkov popusta
Snežne razmere so jako ugodne, ker pade še vsak dan nekaj novega snega in Peca je spet vabljiva s svojo mogočno snežno odejo.
Torej v nedeljo vsi smučarji in nesmučarji na Peco!
Po športnem svetu
Naš boksar Tikan Pavloviž se v Franciji dobro drži
Naš boksarski prvak srednje kategorije je dosegel v Parizu, kjer je te dni gostoval, zelo lepe uspehe. Prav vsakogar, 6 katerim se je spoprijel, je prisilil h kapitulaciji; edino proti Tarasu je izgubil po točkah. Francoski športni tisk piše zelo pohvalno o njem.
Pet držav se bo borilo v dviganju uteži
Dne 14. in 15. aprila se bo vršila borba v dviganju uteži, pri kateri sodelujejo Finci, Švedi, Danci, Estonci in Letonci. Tekme bodo v Stock-bolmu na Švedskem.
Nogomet v Franciji
V	Franciji imajo 32 poklicnih nogometnih moštev s približno 700 igralci. Amaterskih klubov pa imajo 6000 z več kakor 150.000 igralci.
Estonci in XII. olimpijske igre
Po vzorcu svojih zapadnih sosedov hočejo tudi Estonci držati svoje tekmovalce kar najdlje doma. Njihov olimpijski odbor je sklenil, da bo sodelovala pri otvoritvi kompletna olimpijska reprezentanca. Potem pa bo vse one tekmovalce, ki ne bodo neposredno zatem nastopili, odvedli zopet domov v Tallinn. Namreč glavno mesto Estonsko leži nasproti Helsinkov, vsega tri ure vožnje s parobrodom preko finskega zaliva. Vse svoje
Najnovejše Walt DlsneyJevo
Micky-jev cirkus Trije slepi mušketirji Planinci Micky-jev slon
PRAVLJICE
Rojak z dežele Micky-jev tekmee Selitev Racman in Pluto
v barvah
Izredno zabavne veseloigre ia mladino in za odrasle! Kino Sloga tel. 27-30	Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri
olimpijske tekmovalce hočejo držati v svojem olimpijskem taboru in samo neposredno pred ' tdkhi£njjlsMftfejtt;i\>rm z njimi v bližino Helsinkov. I^stonska ima 1.2 milijona prebivalcev, je pa v 1 nBka^erffc" «TWrHiiW^anofttth- na visoki stopnji. Zato se mora v prvi vrsti zahvaliti Finski, s katero ima razne zveze.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
SK Mura v Murski Soboti bo imel svoj 15. redni občni zbor v petek, dne 24. marca 1939 ob 30 v klubski sobi 7. običajnim dnevnim redom.
f.SK fHcrmesi — nogometna sekeija. Opozarjam igralce vseli skupin na da.našriji sestanek v gostilni • Kržič« (Belič) ob pol 20. Udeležba za vse strogo ob. vezna zaradi nedeljskih tekem. — Načelnik.
ZFO
I. orodne tekme za prvenstvo ZFO v Celju 19. marca
Prihodnjo nedeljo bo v Celju zelo zanimiva telovadna prireditev, pri kateri nastopajo, oziroma tekmujejo najboljši orodni telovadci Zveze fantovskih odsekov. Zanimiv bo zlasti popoldanski del nastopa, ko 6e nam predstavijo naši najboljši fantje s poljubnimi orodnimi vajami. Ob tej priliki bodo nastopili tudi člani, članice, mladenke in mladci z raznimi prostimi vajami. Dopoldne se prične tekmovanje ob 9, popoldanska
Erireditev pa ob treh in se vrši vse v dvorani judske posojilnice v Celju.
Tekmovali bodo naslednji člani, med katerimi je več takih, ki so že opetovano odlično zastopali našo državo na mednarodnih tekmah: Cajhen V., Celje; Čop A., Jesenice; Frankič O., Jesenice; Hercig I., Celje; Janež S., Sv. Helena; Jezeršek I., Komenda; Kermavner Fr., Kranj; Kokot S., Celje; Legan J., Jesenice; Natlačen F., Jesenice; pilili K., Celje; Varšek I., Ljubljana— Vič; Vidmar M., Jesenice; Zeleznik, F., Jesenice.
Spored vse prireditve pa je takle:
Tekme ob 9 dopoldne:
1.	Bradlja — obvezne vaje.
2.	Drog — obvezne vaje.
3.	Konj na šir z ročaji — obvezne vaje.
4.	Krogi — obvezne vaje.
5.	Proste vaje (poljubne) — II. skupina.
6.	Bradlja (poljubne vaje) — II. skupina.
7.	Drog (poljubne vaje) — II. skupina.
8.	Konj (poljubne vaje) — II. skupina.
9.	Krogi (poljubne vaje) — II. skupina.
Telovadna akademija in tekme ob 3 popojdne.
1.	Nastop vseh tekmovalcev in sodelujočih pri akademiji: državna himna in nagovor.
2.	Krogi — poljubne vaje.
3.	Nastop mladenk, Celje: češke proste vaje 1939.
4.	Bradlja — poljubne vaje.
5.	Nastop mladcev, Celje: češke proste vaje 1939.
6.	Poljubne proste vaje — 1. skupina.
7.	Nastop članic, Celje, rajanje.
8.	Konj na šir z ročaji — poljubne vaje.
9.	Nastop članov, Celje: češke proste vaje 1939.
10.	Drog — poljubne vaje.
11.	Razglasitev rezultatov. — Razdelitev daril. — Fantovska himna.
*
Fantovski odsek in dekliški krožek na Ježici priredita na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ob 8 zvečer v Cerkvenem domu na Ježici akademijo z izbranim in poeirim sporedom. Vablieni. Cene običajne.
Skrivnostni zločini v Dravski dolini
Tajna posestnika Antona Kozjaka - pravi kriminalni roman, poln zločinov in zagonetk
Maribor, 16. marca.
Ena največjih kriminalnih zagonetk, kar sa jih kedaj obravnavale in preiskovale oblasti v Mariboru in v Dravski dolini, se nahaja »edaj pred pojasnitvijo. Gre za primer, ki je prepleten s samimi grozovitostmi, požigi, umori, uboji, smrtnim sovraštvom med sorodniki in sosedi, s prešuštvi, smrtnimi obsodbami, skrivnostnim izginjanjem ljudi, z najdbo mrtvaških lobanj, da izgleda vse skupaj bolj kot fantastičen kriminalni roman kakor pa resnica,
Kam je izginil posestnik Anton Kozjak
S tem vprašanjem se začne razpletati primer, ki je dajal dolgo vrsta let dela sodiščem in orož-n;kom v Dravski dolini. 5. februarja 1935 je prišel posestnik Anton Kozjak s Kozjega vrha na pogojni odpust iz zaporov, v katerih je presedel dolgo vrsto let, ka je bil najprej obsojen na smrt na vešalih, nato pa je ob priliki revizije procesa dosegel, da so mu glavni zločin spregledali ter ga obsodili samo na 8 let. Dne 29. aprila 1935 se je odpravil Kozjak od doma, videli so ga še v Brez-nem in v Podvelki, patem pa je za njim izginila vsaka sled.
a
Senca starih zločinov
je grozeče visela nad Kozjakom in vsemi, ki so prihajali z njim v ožjo dotiko. Začelo se je vse skupaj dne 31. oktobra leta 1909, ko je bil ustreljen pri Močnikavem mlinu mladi ■ Andrej' Kozjakj Antonov brat. Ponoči, ko jc mlel,' se je mlin nenadoma ustavil, ker ie rtekdtf odntaknil' zapornico; 80 korakov oddaljeno od mlina. Andrej Kazjak je šel k zapornici, ko pa Se je sklohil; da jo popravi, je počil iz griha strel; ki ga Je zadel v prej in sence. Andrej Kozjak je potem čez nekaj' dni umrl, pred smrtjo pa je še dejal, da ga ni nihče drugi ustrelil kakor njegov brat. Okražno sodišče v Gradcu, pod katerega je takrat Kapla s Kozjim vrhom spadala, ie uvedlo preiskavo. V zadevo je "bil zapleten še posestnik Ivan Kotnik, ker je bil jezen na Andreja'Kozjaka, ki je vabil KohrVovo ženo v svoj mlin ter je imel z nja razmerje. Preiskava je ugotovila samo to, da je Anton Kozjak malo pred smrtjo brata Andreja kupil v Mariboru novo puško. Zaradi pomanjkanja dokazav je bilo postopanje ustavljeno,
Nove priče — novi zločini
Z ustavitvijo postopanja pa stvar že ni zaspala. Vedno so se paiavljale nove priče, ki so obremenjevale zdaj enega, zdaj drugega osumljenca. Dne 25. junija 1913 pa se je pojavil tudi nov zločin, ki je spet vrgel svojo senco na Kozjaka Antona. V Račah je pogorelo vse imetje Neže Kozjak ter je bila škoda ogromna. Zažgab je Ivan Pressnitz, ki je bil velik prijatelj Kozjaka Antona. Pa tudi takrat ni bilo nobenih direktnih dokazov in stvar je zopet zaspala. Pač pa je nastopil Pressnitz naenkrat 8. januarja 1917 pred vojaškimi oblastmi v Kremsu. tet je prjjavil Kozjaka Antona, da ga je leta 1909 nagovarjal, na^jn«: m^eli^a^. Andreja Stvar pa je v viharnih vsjpih,.časih zpP.ej zaspala. Dne -14. septembjia.i920. pa.>)«. ptUisnetiL ljudi na Kapli nov zločin. V Helblovem lesu je bila zadavljena posestnica Marjeta Grušovnik. Ljudje so spravljali zločin v zvezo z Antonom Kozjakom, bila je preiskava in pojavilo se. je tudi ime nekega Feliksa Urnauta. Zopet pa ni bilo dokazov in preiskava je patekla brez uspeha,
Končno smrtna obsodba
Leta 1928 pa je prišla zadeva s Kozjakom in
njegovim zločinom znova v tek. Sodišče je dobilo v roke nave dokaze in novega osumljenca. Osumljen je bil Ivan Pressnitz, da je ustrelil na prigovarjanje Antona Kozjaka njegovega brata Andreja Kozjaka. Obenem 6e je načelo tudi vprašanje požiga iz leta 1913. Oba sta prišla pred porotnike. Anton Kozjak je bil obsojen na smrt na vešalih, Pressnitz pa na 20-letno ječo. Pa treh letih je Pressnitz v zaporih umrl. Kozjak, kateremu je bila smrtna kazen Spremenjena v dosmrtno robijo, pa je začel v ječi borbo za svojo svobodo. Njegav zagovornik dr. Slokar je slednjič dosegel obnovo procesa, pri katerem je bil z ista verjetnostjo dokazano, da je ustrelil Andreja Kozjaka posestnik Ivan Kotnik, ki je medtem že umrl, kakor je bilo verjetno, da ima ta zločin na vesti Anton Kozjak. Sodišče je potem Antona Kozjaka oprostilo krivde na smrti njegovega brata ter je bil sojen samo zaradi nagovarjanja k požigu na 8 let, katere pa je že presedel v ječi, tako da je bil odpuščen na pogojen odpust meseca februarja 1935.
Sin bi moral odgovarjati za očeta
Ko pa je prišel Kozjak iz zaporov, je našel doma spremenjene razmere. Ko so ga zaprli, je izročil gospodarstvo svoji drugi ženi Neži. Z leti pa je dorastel njegov sin, ki je prevzel gospodarstvo v svoje roke, pa ni preveč spretno gospodaril. Precej je bil zapravljiv. To je očeta jezilo in začel ee je s sinom prepirati. Tako je bilo potem razumljiva, da so oblasti prijele sina, ko je stari Anton Kozjak dne 29. aprila 1935 nezna-nokam izginil, Osumili «o sina, da je umoril očeta ter je bil precej časa zaprt. Končno so tudi njega izpustili, ker ni bilo dokazov. Med ljudmi se je še precej časa ugibalo, kam bi bil stari Kozjak izginil, končna pa je tudi za to stvar zanimanje pojenjalo.
Mrtvaška lobanja pokaže novo sled
Lansko leto meseca maja smo v »Slovencu« poročali o zagonetni najdbi na Rdečem-hribu pri Podvelki. Dne 12. maja lanskega leta sa pasli otroci posestnika Kosa na Rdečem hribu koze. Pri tem so pod smreko našli človeško lobanjo brez spodnje čeljusti. Več dni so potem orožniki in pa ljudje zastonj iskali ostalo okostje, od katerega bi ta lobanja izvirala. Razne fantastične govorice so se širile, nazadnje pa se je utrdilo mnenje: da se je visoko kje v gazdu na Rdečem bregu obesil neznan klatež. Truplo je na vrvi strohnelo ter padlo na tla, glava pa se je odtrgala ter se strk-ljala po hribu navzdol in obležala na ravnici pod smreko. Lobanjo so nekaj časa hranili v neki šupi v Podvelki, dokler ni umrla posestnica Katarina Hanzl. K njenemu truplu so položili v krsto tudi lobanjo neznanca, ter jo tako pokopali v posvečeno zemljo na pokopališču v Breznem.
Kdo je umoril Antona Kozjaka
Čevljar Feliks Urnaut je leta 1935 živel s svojo družino na Rdečem bregu nad Podvclko, zaposlen pa je bil v tovarni lepenke v Podvelki. Urnaut se je priselil v naše kraje iz Avstrije, kjer je zagrešil požig. Bil je zaradi tega obsojen od mariborskega okrožnega sodišča na tri leta robije ter je kazen odsedel. Ko je Kozjak prišel iz zaporov, so ljudje začeli govoriti, da ne bo dolgo na svobodi, ker ga bodo zaprli zaradi umora Marjete Grušovnik, ki je bila, kot že povedano, leta 1920 zadavljena na Kapli. Kozjak je dejal, da mora ljudem usta zamašiti, pa da se mora o tem pogovoriti s Feliksom Urnautom. Podal se je 29. aprila 1935 od do.ma in od tedaj je izginila za njim sled. Sedaj so se pojavile priče, ki 6o videle Kozjaka tudi na Podvelki, kjer je povpraševal, kje stanuje Feliks Urnaut. Ljudje so mu pokazali hišico na Rdečem bregu. To so bile zadnje priče, ki so videle Kozjaka živega. Pojavila se je zaradi tega
V ponedeljek zvečer se je v Franciji na severnem izhodu kolodvora Cliateauroux pripetila huda železniška nesreča. Brzec Pariz—Cerbere je zavozil na stranski tir in se zaletel v tam stoječe vozove tovornega vlaka. Nesrečo je povzroč'la — krava, ki je ušla iz nekega tovornega voza in se plašila po tirih, zmedla kretnice prav v času, ko je skozi kolodvor vozil omenjeni brzec. Vse se je zgodilo tako hitro, da ni bilo časa ne prestaviti kretnice, ne vlak ustaviti — nesreča je bila neizbežna z vsemi posledicami. Lokomotiva brzca je skočila s tirov in se prevrnila, za njo pa voz za
Kaj vse vsebuje človeško telo
(London). Angleški znanstvenik je pri nekem predavanju razlagal, katere kemične snovi vsebuje človeško telo. Dejal je. da je v človeškem telesu vode za eno 40 iitersko posodo, fosforja za 2200 vžigaličnih glavic, magnezije za veliko žlico, maščobe za sedem kosov mila, železa za dokaj močen žebelj, z apnom, ki je v človeškem telesu, bi pa lahko prebili celo steno v običajni sobi. Ako bi človeškemu telesu popolnoma odvzeli le eno od imenovanih snovi, bi to pomenilo — takojšnjo smrt.
sumnja, da je Urnaut ubil Kozjaka ter ga zakopal v gozdu. Ubil pa da ga je zaradi tega, ker je Kozjak nekaj vedel o Urnautovcm zločinu, ki ga je izvršil leta 1920 na Kapli.
2ena izdaja moža
Orožnikom najdba lobanje v Podvelki ni dala miru ter so zadevo vedno budno zasledovali. Ko se je Urnaut s svojo družino preselil na Kozji vrh nad Breznem, so se začeli okrog sosedov zanimati za njegovo življenje. Prilika je bila ugodna. Urnautova žena se je 6plela z nekim sosedom, kar je moža napravilo silno ljubosumnega, pa ji je grozil, da jo bo pretepel. Ostalo pa je vedno pri grožnji, pa se je žena potem okrog sosedov hvalila, da si njen mož ničesar ne upa. »Če bi le prst položil na mene, pa ne bo več trave tlačil,« je govorila, »tista vrv, na kateri bi moral biti obešen za svoji dve svinjariji, bi bila že strohnela, če bi hotela jaz govoriti.« Dalje je 6pet govorila, da bi moža že zdavnaj izdala, pa noče, da bi potem ljudje kazali s prstom za njenimi otroci, češ morilca imajo za očeta. Ko je nekoč možu očitala njegove »svinjarije«, je vzel vrv v hlevu ter se je hotel v gozdu obesiti. Vrv mu je iztrgala iz rok. Drugič je ženi spet prigovarjal, naj deneta strup v pol litra žganja, pa se tako skupaj končata. Te govorice, ki jih je spravljala na dan Urnautova žena, jezna, ker ji je mož kratil razmerje s tujim moškim, so prišle na ušesa orožnikov in te dni je sledila
aretacija Urnauta in njegove žene
Urnaut je osumljen, da je umoril Antona Kozjaka, ko je ta dne 29. aprila 1935 prišel k njemu na Rdeči breg. Umoril pa ga jc zaradi tega, ker se je bal, da ga Kozjak ne izda kot morilca Marjete Grušovnik. Prav verjetno, da je bil Kozjak sam tudi zapleten v navedeni zločin. Morda je skušal Urnauta na kak način izsiljevati, mogoče je prišlo do spora zaradi roparskega plena. Urnaut je pred orožniki odločno tajil, da bi bil Kozjaka umo[il. Pač pa je že napol
priznal zločin na Kapli leta I92P
Orožniki so njega in ženo izročili v zapore okrajnega sodišča v Marenbcrgu. Tam pa je začel mož z gladavno stavko. Že nekaj dni noče ničesar zavžiti. Njegova žena zatrjuje, da se bo na vsak način sam končal, ker je to žc večkrat pravil njej, da ga ne bodo po zaporih vlačili. Znan pa je kot okorel grešnik, ki zločina ne bo tako kmalu priznal. Saj je svoj požig, zaradi katerega je bil obsojen svoječasno na tri leta ječe, tudi šele po dvomesečnem preiskovalnem zaporu priznal.
Vsa Dravska dolina sedaj s silno napetostjo pričakuje nadaljni razplet te zagonetne kriminalne zgodbe.
prtljago, poštni voz in dva osebna voza, eden 3. razreda, eden pa 1. in 2. razreda. Voz 3. razreda je dobesedno zdrobilo, ker se je drugi voz 1. in 2. razreda zvrnil nanj in ga vsega zmečkal. Nesreča se je zgodila ob 11 in 10 minut ponoči, ko 60 potniki povečini dremali na 6vojih mestih. Do osmih v torek zjutraj 60 izpod razvalin potegnili 18 mrtvih in 30 težko ranjenih. Ranjence so prenesli v bolnišnico v Chateauroux. Ob 3.30 zjutraj so na mesto nesreče s posebnim vlakom že odpotovali visoki uradniki prometnega ministrstva in ministrstva za javna dela, da zadevo preiščejo in ukrenejo vse potrebno za vzpostavitev normalnega prometa, ker je proga na mestu nesreče tudi močno poškodovana. Med mrtvimi so tudi dve ženski, en odraščen moški in en otrok, ki jih še niso mogli prepoznali.
■ Sv. Trojica v Slov. goricah
Dne 19. marca t. 1. ob 11 dopoldne bo pri Sv. Trojici v Slov. goricah predavanje banovinskega inštruktorja za protiplinske napade dr. Iva-vana Jurečka o lastnostih in učinkih slrupenih plinov ter o izvedbi organizacije obrambe proti plinom. Ob 3 popoldne bo istotam tozadevna praktična vaja gasilske čete. Občinstvo se vabi, da se časovno aktualnega predavanja in vaje udeleži v čim večjem številu.
Tržič
»SneguljSica« nastopa navadno na največjih odrih. Obiskala je pa |«>uovno tudi oder našega Prosvetnega društvu. Veliko izrednih dramatskih del smo že gledali, odkar imamo preurejeno dvorano in oder, toda uprizoritev Sneguljčice nas jo šo iznenadila. Požrtvovalni režiser g. Vinko ni razdelil nadvse posrečeno samo vlog, ampak je s svojimi mladimi društveniki oskrbel tudi izredno scenerijo. Med odmori je nastopal orkester mlajših, ki dobro nadomesti orkester starejših. Kar dva društvena orkestra letos sploh bogato nadomeščata, poleg godbe na pihala, pomanjkljivost prejšnjih let.
Spominski zbornik Slovenije
ki ga pripravlja založba »Jubilej«, Ljubljana, Blei-weisova 10, obeta postati najzanimivejša knjiga zadnjih let in pravo ogledalo našega kulturnega in gospodarskega življenja. S pomočjo banske uprave ter ob sodelovanju naših najboljših strokovnjakov in pod častnim predsedstvom najvidnejših predstavnikov našega javnega življenja z g. banom dr. Markom Natlačenom na čelu je glavni uredniški odbor, ki ga sestavljajo gg. J. Mal, ravnatelj Narodnega muzeja, dr. Fr. Štele, univerzitetni profesor in narodni poslanec, glavni tajnik Kmetijske zbornice dr. Josip Lavrič, doslej zbral do malega žo vse ogromno gradivo ter ga pričel pripravljati za tisk. Prve pole so že v tiskarni.
Ker je naročnina 150 din za to edinstveno delo res skrajno nizka, pričakuje uprava zbornika, da bo knjigo naročil ne le vsak inteligent, temveč tudi vsak trgovec, obrtnik, podjetnik, nameščenec in delavec, 6aj bo črpal iz njega ogromno zuanje in veliko zanimivosti.
V prihodnjih desetih dneh mora uprava zbornika tudi dokončno določiti naklado knjige, ki bo tiskana le v omejeni nakladi. Zaradi tega naproša uprava zbornika, da vsi oni, ki še knjige doslej niso naročili, naročija zbornik v prihodnjih dneh. Izpolnite položnico, ki jo dobite pri vsaki pošti, vpišite štev. ček. računa 10.680 in pripišite: Hranilnica dravske banovine Ljubljana ter vplačajte znesek 150 din. Na drugi strani položnice pa pripomnite: Naročnina za Spominski zbornik Slovenije.
Ofro&ki kolifek.	3
Prevzetni pumi
Samec je splezal na drevo in skušal skočiti na drugo drevo, ki je raslo v bližini. Toda mesto da bi dosegel najbližjo vejo, je telebnil kakor je bil dolg in širok na tla.
Stisnil je zobe, da bi samica ne opazila, kako zelo jo je izkupil. Ko je prišel do sape, ji je zaklical:
>Skoči sedaj ti, da bom videl, če si spret-nejša od mene.«
Samica ga je takoj ubogala. Toda tudi ona je padla na tla in si skoraj zlomila hrbtenico. On pa, ki_ si je tačas že nekoliko opomogel, jo je tolažil:
»Ne gre tako lahko ta zadeva. Treba je mnogo potrpljenja. Saj ni mogoče, da bi kar tako hitro uspela. Ko se bova nekaj časa vadila, bova znala tako lepo skakati, da se nama bodo še opice čudile.«
Huda železniška nesreča v Franciji
18 mrtvih, veliko ranjenih - Nesrečo povzročila krava
Skrivnost	1
amerihanshega jezera
»Kaj?« je vzrojil časnikar prestrašen. »Jaz, Devil Path! Ali je neumen?... To pomeni, da je znorel I Glejte, razložite mi.. .«
Prava groza se je čutila iz Neighbourovega glasu. On, Devil Path t
»Frank je,« je odgovorila deklica.
»Franki«
Časnikar je umolknil. Trenutek je pomislil m nadaljeval:
»Emilija... vi... verjamete, da je to res, ali ne?«
»Ne vem... Ne, ne, John to ne more biti res... Vi...«
Časnikar je zmajal z glavo in jo pogledal.
»Ubožical« ja zamrmral. »Ubožica, uboga Emilija ...«
Naglo je vstal.
Samo še eno besedo, Emilija in ... odšel bom. Povejte mi, prisezite mi, da mi zaupate, da mi boste vedno vdani, naj pride karkoli.«
»Seveda ... da. da ... zaupam vam. John. Tega ne morem verjeti. Frank se moti... On vas sovraži, pa ne vem zakaj? Noče več, da bi vas imeia za svojega zaročenca... Mislim. .«
»Toliko slabše zanj I« se je odrezal Neighbour. »To se mora končati.«
Trenutek kasneje je zapustil hišo. Nocej se ni vrnil domov. Na kilometre daleč se je sprehajal, ne da bi se tega zavedal, tako je bil iznenaden. Obupno je iskal sredstev, da bi prisil:l Devila Patha, da se razkrije, če bi bilo le mogoče
V.
Izkopali mrliča pod pretvezo, da izvrše mrliški pregled, ni več lahko in preprosto Toda izkopati Devila Patha se ie zdelo hrabremu sodniku
še težje, ker se je bil Monar dozdevno zaklel, da bo temu z vsemi silami nasprotoval.
Štiri in dvajset ur se je prav po hudičevo obnašal, telefoniral, ukazoval in zahteval jKipolno pokorščino. Človek bi mislil, da je zbesnel.
On, po navadi tako miren, ki je v odlokih vedno omahoval, je postal silno trmoglav, da je bil glavni nadzornik prisiljen, da se mu vda.
Seveda je to pomenilo, da sta sodnik in časnikar Chicago Daily Tribune dosegla zmago. Vendar sta se izrazila zelo zadovoljivo o izidu, ko jima je v petek okoli enajstih zvečer Frank Monar sporočil novice.
Točno, časnikar je bil pri sodniku in Farring-don je pravkar prišel v spremstvu bankirja Mar-sha. Vsi tirje so strastno govorili o zaslugah in napakah tega krutega Monara.
»Stvar je urejena,« je telefoniral glavni nadzornik sodniku. »Lahko pridete, Mr. Bruce, vi in vaši prijatelji. Nahajam se na glavnem pokopališču. V nekaj minutah bodo prenesli krsto Devila Patha v mrtvašnico. Pravkar sem poklical zdravnika in dve sodni slugi. Mrliški pregled se bo vršil, brž ko vi štirje pridete«
Ko je naznanil sodnik novico svojim trem prijateljem, ni kazal nobeden prevelikega navdušenja.
»Mislim.« je dejal Farringdon, »da vas moram spremljati. Bruce?«
»Seveda, Farringdon.«
»Za vraga!« je dodal Marsh, »z vami grem, ker sem tako strašno nestrpen, da bi že zvedel, če moram res plačati odkupnino.«
»Hočem staviti, da nam bo Monar pripravil svoje vrste domislico,« je mrmraje sklepal Neioh-bour. »Gre. da nam odpre oči!«
Četrt ure kasnje so štirje možje stopili iz ban-klrjevega vozila pred mrtvašnico glavnega pokopališča.
»Ali ne čutite, da je zelo mraz?« je pripomnil Marsh in privihal ovralnik pri površniku, preden je 6topil iz voza.
»Da, zelo je mraz!« je odgovoril sodnik.
Ubogi možiček je kar šklepetal z zobmi.
Glavni nadzornik jih je sprejel na pragu sobe, kjer naj bi se vršil mrliški pregled.
»Nisem mislil, da boste vsi prišli,« je pripom-nli. »Sicer je pa prav. Čim več bo prič, tem bolje bo zame.«
Ko je šel Neighbour mimo njega, mu je ta rekel:
»In vi, moj dragi, upam, da ne boste več pisali neumnosti v vaših listih! Razumete? Tu imate V60 korist, ste dobro na to pomislili, a ne?«
V odgovor je časnikar zmajal z rameni.
Soba, v kateri naj bi se vršil mrliški pregled, je bila 6koro brez pohištva. V sredi je bila marmornata miza, na kateri je počivala roparjeva krsta Na desni so bili štirje stoli.
»Pomanjkljiva svetloba,« je pripomnil sodnik.
Poleg nadzornika, sodnika in njegovih prijateljev so bili tu še: dva zdravnika, ki sta bila že preoblečena v bele halje, imela sta rokavice, pokrivala in zamrežen obraz. Eden od njiju je odprl neke vrste kovčeg in pregledal svoje kirur-gičhe priprave. Trije policaji so nemo in tojio kakor kipi stali poleg vrat. Končno se je v sobi raz-govarjalo nekaj ljudi: bili so delavci, ki 60 odko-pali krsto.
Glavni nadzornik se je približal sodniku:
»Samo trenutek potrjiljenja, Mr. Bruce. Naročil sem dve sodniški slugi. Gotovo bosta vsak hip prišla.«
»Da, da Vi... prav dobro sle naredili... Ne da se več ugotoviti! Da bi se srečno izteklo!«...
Prisiljen nasmešek je prešinil nadzornikove ustnice.
Sodniški slugi sta kmalu prišla.
»Gospodje,« je še rekel Monar, »trenutek je prišel, da ugotovite smrt Devila Patha...«
Glavni nadzornik je prezirljivo pogledal in dal delavcem znamenje, naj začno. Dva sta 6e približala krsti in začela 6Voje opravilo.
Vijaki so drug za drugim zaškripali v lesu. Škripanje, jiokanje in nekaj pridušenih besed delavcev je trgalo grozni molk. Monar je z nasmeškom na ustnicah gledal povrsti vse štiri gosjiode. Oh! brez dvoma ni bil Neighbour niti malo gi-njen. Zdelo se je celo, da ima velik užitek od deia, ki se vrši pred njegovimi očmi in žvečil jc cigaro.
Ni pa bilo tako za sodnika in bankirja Mar-sha. Za ta dva je bila ta zadeva huda preiskušnja njunega življenja. Njuna vbraza sla bila mrtvaško bjeda in njune oči polne groze. Šef policije je bil nemiren, vedno se je gugal na svojem stolu, kakor da nt, prišel, da bi preiskušal svoje živce.
»Neprijeten je ta vtis, ali ne?« mu je smeje se rekel Monar.
Glavni načelnik je skomizgnil z rameni in zavzdihnil. ne da bi odgovoril.
Toda delavci so kmalu k>nča!i svoje opravilo. S pomočjo svojih tovarišev so odkrili prvo krsto in_potegnili iz nje drugo, čisto kovinasto in jo položili na marmornato mizo. V tem trenutku se je Neighbour približal Monaru.
»Čemu trojna krsta?« ga je tiho vprašal, »tz kakšne snovi pa je tretja?«
»Ali vas to zanima?« ga je nervozno vprašal Monar.
»Izredno.«
»Dobro. Potem vam odgovorim: takoj boste razumeli.«
Drugi delavci so se vrteli okrog marmornato mize. Z električno puhalnico so odcimili pokrOv.
»Neprijeten ie ta hrušč. ali ne?« jo rekel nadzornik in se sklonil proti časnikarju.
»V življenju je toliko neprijetnih stvari,« je odgovoril Neighbour. »In vendar jih jo treba prenašati I Na primer električni stol za Devila Patha... To mu bo izredno neprijetno!«
»Tepec!«" je zašepetal Monar.
»Bova že videla, kateri od naju je tepec,« ga je zavrnil Neighbour.
Dobro obrit-dobre volje!
lAič. ZNAMKA
ROTBART
MALI OGLASI
y malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
I
r i * t • v. * . •
Službe ucejo
Gospodična
a znanjem nemščine išče mesta pri otrocih. - Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod značko »Pertektna« 609/4028. (a)
Trgovska sotrudnica
prvovrstna, 20 let. Išče zaposlitev v specerijski ali galanterijski trgovini. Tonudbe v upravo »Si.« pod »Prvovrstna«.
Obubožan branjevec
40 let star, lzučen trg. pomočnik, družinski oče, prosi kakršnekoli službe. Ponudbe poslati na Le-skovar Franc, Vojašniška ulica 3, Maribor. (a)
Mlajše dekle
z dežele, vajena kuho In malo šivanja, Išče službo pri manjši krščanski družini. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Krščanska« št. 3663.	(a)
Uradnica
z večletno prakso Išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Lahko tudi v letoviščih. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izven Ljubljane« 3775.
Dekle
želi premenltl službo h kaki majhni družini ali kam za gospodinjo. Gre tudi na deželo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3796.	(a)
štev. 128/1-39.
Razpis
Uprava zdravilišča Rogaška Slatina razpisuje najemodajo lokala za krojaško obrt v poslopju Tržaškega doma. Pravilno kolkovane ponudbe z navedbo višine ponujene najemnine je vložiti najkasneje do 1. aprila 1939. Natančnejše informacije so-dobijo pri upravi zdravilišča.
Rogaška Slatina, dne 14. marca 1939.
ilužbodobe
Šoferja mehanika
za upravljanje avtobusa ln tovornega avtomobila, zmožnega primerne kavcije, sprejmemo. Hitre in podrobne ponudbe na Pošto III, predal št. 27 — Zagreb.	(b)
Zaslužek
1000 barvic za pirhe
za 200 din franko pošilja Llndlč, Ljubljana 245/c. Ne vprašujte, temveč naročite, dokler nI prepozno!	(z)
Dober zaslužek
se nudi v vseh krajih Jugoslavije ljudem, ki so zmožni prevzeli poverje-ništva ljudskega zavarovanja. Doplso na upravo »Slovenca« pod »Zadru-gar« 4076.	(z)
Čitajte in širite »Slovenca«
Naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni mož, oče in stari oče, gospod
JOSIP SVETEK
posestnik, gostilničar, mesar in trgovec v Sostrem št. 49
danes, v četrtek, 16. marca ob 16.45 po dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam rajnika bo v nedeljo 16. inarca ob 3 popoldne na domačem farnem pokopališču. Sostro, dne 16. marca 1939.
Žalujoči: Terezija, žena; Anica, Marija, Anton, Janez in Antonija, otroci, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo
Umrl nam je včeraj naš dobri soprog, oče, brat, tast in stari oče, gospod
Pavel Kavec
železničar v pokoju
Pogreb bo v petek, dne 17. t. m. ob 16. uri iz domače hiše, Podgora št. 29, na pokopališče v Št. Vidu.
St. Vid nad Ljubljano, 16. marca 1939 Rodbini:
Kavec in Pejovii
Naročajte »Slovenca«!
Razdelili bomo med naše nove in stare naročnike
300 bogatih nagrad
Ne zamudite! Še danes naročite »Slovenca«!
Žrebanje bo pred komisijo naročnikov in javnim notarjem
29. aprila 1939
Ir.n
Radio aparate
od 760 din naprej,, kakor tudi najfinejše — kupite najugodneje v strokovni trgovini »Tehnik« JOSIP BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.	(1)
f!fWBT!H|
Elektromotor
dobro ohranjen, 1—2 ks, 380 voltov, in mesarsko Blitz-Quetschmaschlne — kupim, Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 4087.
II
Pohištvo
Že za 5200 din
1
vam zdaj prodam vezane, polltlrane krasne spalnice z dolgoletno garancijo. -Malenšek, Celovška c. 258

Slikarstvo - pleskarstvo
V. žvegelj, Cojzova c. 1. Novi vzorci 1 Cene vsem dostopne.	(t)
Lepe stavbne parcele
v bližini mesta naprodaj. Vprašati: Fanlnger, Celje, Glavni trg 8. (p)
Hiše
trgovske ln stanovanjske ter stavbne parcele ozlr. posestva - nudi v ugoden nakup Prlstavec Franjo. realltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva c. 4a
Velika hiša
dvonadstropna, v sredini mesta Celja, z 2 trgovskima lokaloma in z velikimi skladišči - ugodno naprodaj. Ponudbe podr. »Slovenca« v Celju pod »Kapital« 4090.	(p)
I JBTfffnffl
InHnNiaMSHl
Prodajam in kupujem
starinske slike, kipe ln skrinje, porcelan itd. — »Umetnost« - Cankarjevo nabrežje 25, Ljubljana.
^ Prvovrstni ^ trboveljski
premog
brez prah«
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
Bohorlčava 8 Telefon 20*59
Semenski oves
ln vsa
umetna gnojila
dobite najceneje pri
Gospodarski zvezi
v Ljubljani.
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarske
zveze).
I
Auto-mofor
i
Zaradi nabave
Dleselmotorja ugodno naprodaj tritonski avto tipe Saurer z 69 HP, v brezhibnem stanju. Naprodaj jo tudi plinski generator na drva. Lenarška avto-prometna družba, Sv. Lenart v Slov. goricah, (f)
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH1
Soliden gospod
išče lepo sončno sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalno« 4052. (s)
BEBCa
Ivan Kacin, Domžale,
tvornica orgel, harmonijev. Izdeluje orgle, mehanične in pneu-matične, prenavlja stare, popravlja, uglašuje najceneje. Dobavlja harmonije od 2000, planine od 9000. Zahtevajte cenik!
Oglas reg. pod S. br. 14037-34
Kadar začutite močno zbadanje, nevralgijo v obrazu ali med rebri, zavratne bolečine v ledvicah, kadar tožite zaradi migrene, nespečnosti, krčev, to vse je često znak, da se je v krvi nagroma-dila sečna kislina. Organi za izločevanje, — (v glavnem jetra in ledvice) ne delujejo več normalno.
Zdravljenje z Urodonalom pomaga pri osebah, nagnjenih k artrizmu, arterijosklerozi, obolenju ledvic, uremiji in kapi.
(IRODONM
pomaga izločevati strupe iz organizma.
Etabllssement Cholelaln
dobavitelj pariških bolnišnic. 22 velikih nagrad — Pariš. Dobiva se v vseh lekarnah.
X. Štev. 1811/253-1939.
Razpis o licitaciji
Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje za oddajo mizarskih, ključavničarskih in steklarskih del za gradnjo carinarnice v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. aprila 1939, ob 11 dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna za:
mizarska dela ......................din 571.265.—
ključavničarska dela ...............din 243.430,—
in steklarska dela . . . .....................din 90.723.24
Predpisana kavcija znaša za:
mizarska dela ..................din 58.000,—
ključavničarska dela...........................din 25.000,—
in steklarska dela . . . k . » * . ........din 10.000.—
ter se mora položiti pri blagajni mestne občine mariborske najkasneje do 10 na dan licitacije.
Pojasnila in pogodbeni pripomočki se dobijo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradb urada v Mariboru.
Ponudbe morajo biti taksirane z državnimi kolki za:
mizarska dela.......................din 200,—
ključavničarska dela aiiaaiaaiiiaai,,, din 200.—.
in steklarska dela .................din 100__
in predložena s predpisanimi dokumenti na dan licitacije med 10 in 11.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasili deski mestnega poglavarstva v Mariboru.
Mestno poglavarstvo mariborsko, dne 9. marca 1939.
Dvostanovanjsko hišo
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3166.
Združenje ključavničarskih mojstrov v Ljubljani naznanja vsem, da je 16. inarca
umrl
njegov član, gospod
t* H1 ^ w'
Valentin Lotrič
ključavničarski mojster
Pokojnika bomo spremili iz mrtvaške veže Hiralnice sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, v soboto 18. marca ob 2 popoldne k Sv. Križu k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 16. marca 1939.
Odbor.
+
Umrla nam je po dolgotrajni bolezni, previdena z tolažili sv. vere, naša ljubljena mama, gospa
Ivana Rollak
roj. Podgoršek
Pogreb bo v soboto 18. marca ob pol petih popoldne iz hiše žalosti Slomškova ulica 23 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. marca 1939.
Žalujoči:
Mira, hči; Jože, sin, in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Za tople izraze sožalja ob tako nenadni in prerani smrti naše nepozabnega
BRANKOTA
izrekamo vsem svojo najlepšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. direktorju Srednje tehniške šole in profesorskemu zboru, dijakom gradbenega odseka in njegovim sošolcem, Fantovskemu odseku in Dekliškemu krožku in Prosveti iz Spodnje Šiške, uradnikom Mestne hranilnice ljubljanske, akademikom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v nad vse častnem številu spremljali na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala šišenskemu pevskemu zboru, sošolcu za zadnje poslovilne besede, vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja in vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje ali nam kakor koli izkazali svojo ljubezen.
Vsem naša srčna hvala!
Ljubljana, dne 17. marca 1939.	Družina PifŠeVa
Brez posebnega obvestila.
Javljamo žalostno vest, da nas je dne 16. marca 1939 v 80. letu starosti zapustila naša dobra, ljubljena mamica, gospa
Ivanka Korban
vdova nadučitelja.
Pogreb blage pokojnice bo v soboto 18. marca 1939, ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča Sv, Jožeta na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17, marca 1939.
Žalujoči: Josip Korban, šol. nadzornik v p., sin, Ivanka Robida, roj. Korban, vdova profesorja, hči in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čel
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič
Novo lice Karlovske ceste
Ko je Splošna maioželezniška družba lani preuredila tramvajsko progo na Karlovški in Dolenjski cesti, se je izkazala nujna potreba, da se popravita ti dve cesti, ki tvorita eno najbolj važnih prometnih žil Ljubljane z Dolenjsko, Hrvaško in dalje proti jugu Mestna občina je ti dve cesti ob tej priliki lepo popravila, prave in končne rešitve pa tudi to popravilo ni prineslo. Na ti dve cesti naj navozijo se toliko gramoza, spričo velikega prometa cestišče slej ko prej razpada. Posledice so prah. ob deževnih dneh pa neznosno blato. Cesti bo treba čim prej tlakovati, kar je dolžnost države, katere last sta obe cesti, in ne mestne občine, ki nima nobene ingereuce na teh dveh cestah.
Vendar pa dobiva Karlovška cesta zadnje čase neko bolj prijetno zunanje lice. Ob grajskem griču so odkopali precej zemlje in zgradili nekakšne betonske zaklone, ki pa niso mišljeni kot enoten nasip, med zakloni so namreč presledki, utrjeni z naravnimi skalami. V te presledke sade sedaj gozdno rastlinje, ki bo nekoč v kras Karlovški cesti Z grajskega griča odkopavajo tudi velike plasti zemlje in na rebri grade močne zidove, ki bodo preprečevali zemeljske usade in plazove. Karlovška cesta je tako dobila več kot en meter na širini. To bo prišlo pešcem zelo prav. Na Karlovški cesti je dograjen sedaj tudi precej visok kamenit stolp iz kvadrov. Kakor čujemo, namerava tramvajska uprava pod tem stolpom napraviti nekakšno pokrito postajališče za potnike cestne železnice. To postajališče je namreč najbolj prometno in prihajajo tja tudi potniki iz Trnovega, z vseh Prul in seveda s Karlovške ceste.
Podobno kakor Karlovška cesta se bo razširila tudi Dolenjska cesta. Na najbolj važni točki, to je med policijsko upravo in mitnico ter pošto, je cesta zaradi tramvajskega izogibališča preozka. Tam se ustavljajo vsa vozila. Gneča kmečkih voz, avtomobilov, avtobusov, koles je pogosto res neznosna. Pripete se primeri, da kakšna starejša dama prav zaradi tega voznega prometa ne more na tramvaj, ki ga je čakala več minut. Mestna občina bo odkupila od posestnika g. Kolnika sedaj del njegovega zemljišča, tako da bo mogla razširiti Dolenjsko cesto približno za dva metra. Ta razširitev ceste bo znatno olajšala promet na tem tako zapletenem prometnem vozlu. Cesto bodo razširili že v nekaj dnevih.
V noči od torka na sredo je nenadcn a umrl g. Snoj Jožo. uradnik TBPD v Ljubljani. Vsi, ki eo ga spoznali, so ga takoj vzljubili in visoko cenili; pa ne samo zgolj zato. ker je bil marljiv uslužbenec TBPD, ampak zaradi zelo zglednega zasebnega življenja. Materi vdovi in številnim nepreskrbljenim bratom in sestram je bil edina opora v življenjski borbi za vsakdanji kruh. Poleg skrbi za svoje najbližje je našel vedno dovolj časa za plodno delovanje v katoliških društvih. Vzgojen v bivši Orlovski organizaciji, tudi kasneje v težkih časih ni popustil v načelih. Več let je bil požrtvovalni odbornik šentjakobskega fantovskega odseka ter Prosvetnega društva. V obeh društvih je z njegovo smrtjo nastala velika praznina, kajti v vseh primerih, ko je šlo za pravico in resnico, je bil pokojnik nejropustljiv sobojevnik
Vzornega katoliškega fanta bomo ohranili v trajnem spominu.
*
I Barjansko okrožje Z. F. O. sporoča vsem mestnim odsekom, da je umrl član F. O. Sv. Jakob br. Jože Snoj. V6e člane vabimo, da se udeleže pogreba v civilu in z znakom. Zbirališče ob 13.45 pred mrtvanico sv. Jožefa na Vidovdanski ccsti. Počastimo spomin na rajnega brata s čim-večjo udeležba pri pogrebu. — Odbor.
i Šentjakobsko prosvetno društvo se udeleži pogreba umrlega člana g. Snoja Josipa, ki bo danes ob 2 popoldne izpred Hiralnice sv. Jožefa, Vidovdanska cesta.
1 Fantovski odsek Ljubljana-Sv. Jakob poživlja svoje člane in mladce, da se udeležijo pogreba umrlega člana br. Snoja Josipa. Zbirališče za kroje in v civilu z znakom je danes točno ob pol 2 popoldne pred Hiralnico sv. Jožefa, Vidovdanska cesta.
1 Duhovna obnova za mladeniče, može in gospode je vsak dan ob 8 zvečer v trnovski žup-ni cerkvi do vključno sobote, 18. t. m, Govori g. prof. Terčelj. Možje in mladeniči vljudno vabljeni.
1 Iz drame. Za danes, petek ob 17 popoldne določena dijaška predstava v dramskem gledališču »Upniki na plan« odpade.
1 Karinel na Sclu. V nedeljo, 19. marca, na praznik sv. Jožefa, bo v karmelski cerkvi na Selu ob pol 7 slovesna pela sv. maša in druga sv. maša ob pol 9. Popoldne ob 16 pridiga in pete litanije šv. Jožefa z blagoslovom.
1 V počastitev blagopokojne sorodnice gospe Ivane Korbanove, vdove šolskega upravitelja, daruje Hugon Turk v Ljubljani za Dom slepih 100 dinarjev.
Zobozdravnik dr. Verčon
zopet redno ordinira
lesena zagrade pri drugih, toda manjših spomenikih v Ljubljani. Pri tej priliki moramo omeniti še, da razpadata v Ljubljani dva znamenita s|>o-menika, ki sicer nimata umetniške, pač pa zgodovinsko vrednost, to je Gruberjev spomenik ob prekopu in Hrenov spomenik na Ambroževem trgu.
1 V mestni klavnici se bo jutri (sobota) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
1 Nesreča na Celovški tekmi. Včeraj dopoldne se je na Celovški cesti ponesrečila 25 letna mleka rica Ivana Jermanova iz Zapog v občini Smlednik. Dekle je peljalo voziček z mlekom. Na oglu v Gasilsko cesto pa je trčil vanjo avto. ki je pripeljal po tej cesti. Dekle ima resne, toda ne nevarne poškodbe po vsej desni strani telesa. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico.
1 Stanovanjske odpovedi. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo od 1. februarja do 15. marca podanih že 192 sodnih odpovedi za izpraznitev stanovanj in raznih lokalov. V tem času je bilo samo za april predlaganih 165 odpovedi. Za majniški selitveni termin je bilo predlaganih 25 odpovedi, 2 pa za julij. Mnogi najemniki so ostali gospodarjem na dolgu velike zneske najemnin, ki znašajo samo za zadnje mesece okoli 35.000 din. Nekateri gospodarji so odpovedali stanovanja tudi zaradi popravila hiš.
1 Posebna pošta na sodišču. Tam na okrajnem sodišču v postranskem hodniku v mali sobi, kjer so se shajali odvetniki v času porotnih razprav, ie sedaj namečšen posebni poštni oddelek, ki odpravlja vso pošto okrajnega in okrožnega sodišča.
General Gamelin v Marseillesn pri inšpekciji tamošnjih garnlzij. General Gamelin je prišel pregledal obramhne naprave mesta.
Pošto vodijo in odpravljajo 3 sodni nameščenci, ki imajo prav obilo dela Ta poštni odpravni oddelek odpošlje na ljubljansko glavno pošto dnevno do 700 priporočenih sodnih pisem s povratnicami in do 800 navadnih pisem. Ta oddelek je v prvi vrsti močno razbremenil glavno pošto, ki sedaj od sodišča samo sprejme pisma in jih nato odpravi na naslovljence. Lani je ta poštni oddelek odpravil nad 210.000 priporočenih in nad 250.000 navadnih sodnih pisem.
1 Zveza katoliških nameščenk v Ljubljani
vljudno vabi vse uradnice in trgovske nameščenke, ki bi bile pripravljene delati pri KA, na duhovne vaje in tečaj KA, ki bodo v dneh od 22. do 26. marca v Domu duhovnih vaj v Lichtenthurno-vem zavodu. Vodil jih bo g. dr. Vilko Fajdiga. Začetek prvi dan ob 8 zvečer. Prijavile se na naslov: Zveza katoliških nameščenk, Ljubljana, Masary-kova cesta 12.
I Jean Lacroix govori v soboto 18. t. m. ob 18.30 v Knjigarni Akademske založbe (Šelenbur-gova 4, dvorišče) >0 sodobnih francoskih revijah«. Vstop prost.
I Prva lastovka pomladi. Lastovk v Ljubljani sicer še nismo videli letos, toda zanesljivo znamenje konca zime in začetka pomladi je, kadar oproščajo mestni delavci ljubljanske spomenike, napravljene iz kamna, lesenega oklepa. Najlepši spomenik v Ljubljani je nedvomno Robbov vodnjak pred magistratom, ki ima izredno umetniško vrednost. Ta spomenik mestne občine varuje sleherno zimo s čudovito in hvalevredno pozornostjo. Zima je sedaj minula in delavci so včeraj ilopeldne odstranili deske, tako da bodo mogli Ljubljančani in tujci zopet občudovati to lepo I limetniško delo, Včeraj so delavci odstranili tudi
Slari muzej -policijska vojašnica
Maribor, 15. februarja. Danes je bilo zaključeno vlaganje ponudb pri mestnem gradbenem uradu za preureditev starega muzejskega poslopja v policijsko vojašnico. S tem pristopa mestna občina k ureditvi perečega vprašanja primerne nastanitve policijskih stražnikov, za katero mora poskrbeti. Dela, ki so 6edaj razpisana, predvidevajo pa le začasno ureditev nove policijske kasarne, in sicer samo toliko, da 6e bo lahko do konca junija preselilo tja 30 stražnikov, ki sedaj stanujejo v mestnem gradu v prvem nadstropju nad »Putnikom«. Prostore v gradu bodo začeli po izselitvi stražnikov preurejati za muzej. V II. etapi preureditve starega muzejskega poslopja v policijsko kasarno se bodo tam adaptirali še ostali prostori, tako da bo v vojašnici prostora za 40 do 50 stražnikov, v kletnih prostorih pa se bo napravila kuhinja in obednica ter kopališče. Še vedno pa ne bo v novi vojašnici dovolj prostora za vse policijske stražnike ter bo morala policija kljub temu še obdržati stanovanja, ki jih ima sedaj v najemu za svoje stražnike v Židovski ulici. Prav tako ne bo v novi vojašnici prostora za poveljstvo policijske straže, ki se nahaja sedaj v prvem nadstropju gasilskega doma na Koroški cesti. Za te prostore 6e zelo poteguje gasilska četa, vendar zaenkrat ne bo mogoče preseliti poveljstva kam drugam. Če pa bo v doglednem času vključena tudi ožja okolica mesta v policijski okoliš, potem se bo število stražnikov še sorazmerno povečalo. Ker bodo obenem tudi policijski posli narasli, bo stopalo vedno boli v ospredje vprašanje primernih uradnih prostorov za policijski komisarijat. Obenem se je treba enkrat odločno zavzeti za premestitev policijskih prostorov in proslulega »Grafa« v Ključavničarski ulici Vsa ta vprašanja bi se dalo končnoveljavno zadovoljivo rešiti le na ta način, da bi 6e v Mariboru zgradilo moderno poslopje za policijske urade, za stanovanja stražnikov in za policijske zapore. Seveda tega ne bi zmogla sama mestna občina, pač pa bi morala izvršiti to država, kakor je to že izvršila v drugih, mnogo manjših in manj važnih mestih kakor je Maribor.
*
m Velika posest prešla v domače roke. Znano veleposestvo v Rogozi in Bohovi, ki je bilo do sedaj last dr. Frica Scherbauma, je prodano. Veleposestvo je kupil tovarnar Vladislav čerič iz Zagreba. Veleposestvo meri sedaj 161 ha ter obstoja iz gozdov, travnikov in njiv. Včasih je bilo mnogo večje, pa ga je ob prevratu znatno okrnila agrarna reforma. Kupec je prevzel tudi ves živi in mrtvi inventar ter je plačal za vse 2,425.000 din. Kakor smo zvedeli, si namerava sedaj dr. Fric Scherbaum postaviti nasproti Narodnega doma v Kopališki ulici veliko stanovanjsko hišo.
m Zbor mariborskih slikarjev. Združenje obrtnikov slikarske in sorodnih strok je zborovalo v sredo zvečer. Zborovanje je vodil predsednik Jakob Senekovič. Zbor je sprejel vsa poročila, računski zaključek in preračun ter je odobril člansko doklado, ki znaša v novem poslovnem letu 40, 70 in 100 din. Pri volitvah je bila izvoljena večinoma sedanja uprava s predsednikom Senekovičem na čelu.
m Šahovski odsek SSK Maratona. Danes ob 19.30 sestanek v Miklošičevi ulici 2. Vabimo člane, da se sestanka v čim večjem številu udeleže zaradi igranja simultanke. Šahe prinesite s seboj.
m Razstava A. Černigoj—Ugo Cara. Prihodnjo soboto, dne 24. marca, bo odprta v grajskem stolpu razstava tržaških umetnikov A. Černigoja in Uga Cara, ki sta s svojimi umetninami nedavno dosegla v Ljubljani velik uspeh. Razstava bo odprta do 31. marca vsak dan od 9 dopoldne do 6 zvečer. Vstopnina 5 din, za dijake in vojake 1 dinar.
m Iz Glasbene Matice. Opozarjamo člane orkestralnega odseka, da so vaje vsak ponedeljek in sredo ob 20. Pozivamo člane, da se redno udeležujejo vaj, ker bo koncert, ki ga bo dirigiral kapelnik kapetan Jiranek. že v sredini maja.
m Na Ljudski univerzi predava danes vseuč. prof. dr. Mirko Deanovič iz Zagreba o Dantejevi »Božanski komediji«.
m Na prosvetnem večeru v Zadružni gospodarski banki ho predaval drevi ob 8 prof. Franjo Baš o »Prevratu na Slovenskem Štajerskem in v Prekrnuriu«.
m Poverjenlštvo kluba železničarjev JRZ v Mariboru vabi svoje člane na sestanek v soboto 18. marca ob 7 zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6.
m »Jožefov večer« priredijo studenški gasilci danes, v petek, v svojem gasilskem domu. Na prireditev vabimo vse prijatelje gasilske čete v Studencih.
m Regulacija radvanjskega pntnka. V sredo je bil komisijski ogled potoka, ki priteka iz pc-kerskega ribnika ter teče pod Pekersko goro čez studenška polja, potem preide na področje rad-
vanjske občine, napaja ribnik in kopališče v kadetnici ter teče skozi Novo vas do Betnavskega gozda, kjer se izgubi v zemlji. Ta potok povzroča zlasti v spodnjem teku večkrat hude poplave ter zamočvirja travnike. Poplave pa povzroča največ zaradi tega, ker so nekateri posestniki, ki mejijo na potok, zožili strugo ponekod na 40 do 50 cm. Komisija je sklenila, da se mora potok regulirati ter struga razširiti na 1 meter širine, v bližini Betnavskega gozda pa se mora zgraditi velika ponikovalnica.
m »Seminar« v muzeju. V novem mariborskem muzeju v mestnem gradu je uredil prof. Baš pravcati seminar za predavanja srednješolcem, ki prihajajo na obisk v muzej. Na ta način se da združiti obisk muzeja z zgodovinskim poukom.
Gledališče
Petek, 17. marca: zaprto. — Sobota, 18. marca, ob 20: »Prodana nevesta«. Red B. — Nedelja, 19. marca, ob 15: »Partija šaha«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20: »Vse za šalo«. Znižane cene.
Novo mesto
Fanfje in možje novomeške župnije imajo od 16. do 19 marca pred praznikom sv. Jožefa v kapiteljski cerkvi duhovno obnovo. Vsak dan bo zjutraj govor in sv maš« ob 6., zvečer pa ob pol 8. govor in litanije sv. Jožefa. Na praznik sv. Jožefa bo zjutraj skupno sv. obhajilo. Obnovo vodi g. prof. dr. Peter Eržen iz Kočevja, začetni govor v četrtek zjutraj pa ima g prošt. Vse novomeške fante in može na to obnovo vljudno vabimo.
Celje
c I. orodne tekme za prvenstvo ZFO, združene 6 telovadno akademijo celjskega Fantovskega odseka in Dekliškega krožka bodo na praznik sv. Jožefa v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Začetek tekem, pri katerih je vstojxi:na zelo nizka, je ob 9 dopoldne, akademija pa se bo pričela ob 3 popoldne. Nastopilo bo 14 najboljših naših telovadcev. V Mohorjevi knjigarni v Celju so v izložbi razstavljena darila, ki jih bodo prejeli najboljši telovadci. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v prosvetnem tajništvu v Cankarjevi ulici v Celju.
c Okrožna prireditev celjskega fantovskega okrožja bo po sklepu zadnje seje letos v Vojniku 4. junija.
c Savinjska podružnica TK Skala sporoča svojemu članstvu, da je občni zbor, ki je bil sklican za to soboto, preložen in bo istotam v soboto 1. aprila ob 8 zvečer,
c Z vrelo smolo se je polil včeraj pri delu v tovarni Me'ka 20 letni ključavničarski pomočnik Mu-lej Slavko iz Lave pri Celju. Dobil je nevarne opekline po obrazu in rokah.
c Laško orožništvo ie snoči s pomočjo celjske policije izvršilo preiskave pri nekem zasebniku na Glavnem trgu Gre za neke tatvine, ki so bile zagrešene pred kratkim v Laškem.
c Materinska proslava zaradi bolezni nekaterih sodelujočih ne bo 25. marca, temveč pozneje.
Hrastnik
V Hrastnik u se je 5. decembra 1938 otvorila gospodarsko nadaljevalna šola. V nedeljo 12. marca 1939 pa ima slovesen zaključek z »Akademijo« ob 4 popoldne v dvoiani Konzumnega društva rudarjev. — Šolo je z največjim zanimanjem obiskovalo 14 gojenk. Vodila pa je šolo učiteljica gospa Julka Cander, ki je vzgoji mladih gospodinj posvetila svojo veliko materinsko skrb in ljubezen. Pomagali so ji tudi nekateri drugi učitelji iz Ilrast-nika-Vereke in moralne smernice za življenje mladim gospodinjam je dajal g. katehet Lojze Kožar.
Od srede do nedelje so bile v novi cerkvi Kristusa Kralja v Hrastniku duhovne vaje za žene in matere. Versko obnovo mater je prevzel g. p. Tar-zicij Toš iz Ljubljane.
Angleško - nemški
trgovinski sporazum
Berlin, 16. marca. AA. DNB: Po končanih pogajanjih o angleško - nemških trgovinskih odno-šajih sta skupina nemških industrijcev in zveza angleške industrije objavili izjavo, v kateri obe organizaciji ugotavljata, da je krepak promet izvoza neobhodno potreben nemškemu in angleškemu gospodarstvu. Cilj tega izvoznega prometa pa inora biti ta, da se začne delo v obeh državah za zboljšanje življenjske ravni in da bi se zajam-Čila količina deviz, ki bi bila zadostna za pokritje gospodarskih potreb. Izvoz vseh držav mora biti tak, da 1)0 predstavljal za proizvajalce jamstvo in pametne olajšave. Nezdrava konkurenca mora biti izključena s konstruktivnim sodelovanjem, da bi se na ta način doseglo razširjenje svetovne trgovine. Sporazumi, ki se nanašajo na cene in na ostale stvari, ki zanimajo Nemčijo in Veliko Britanijo, predstavljajo en in edini korak na poti boljše organiziranega sistema svetovne trgovine. Toda ta korak ie zelo pomemben. Obstoji želja, da se tudi drugi narodi odločijo za pristop h takšnemu sporazumu. Treba bi bilo takoj
začeti s pogajanji med zastopniki industrij, ki so že organizirane za ta cilj.
Obe organizaciji sla si edini v tem, da mora biti nezdravo tekmovanje med industrijami obeh držav odstranjeno s klenitvijo sporazuma in sodelovanje vseh jianog industrije v obeh državah se mora čim bolj izpopolniti. Med raznimi panogami nemške in angleške industrije obstoji že veliko število sporazumov. Obe državi imata tudi mnogo skušenj, ki dajejo upanje, da se bo mogla ta politika razviti na zadovoljiv način. Ostale industrijske panoge so že povedale svoje načelno mnenje, da je treba začeti v najkrajšem času s pogajanji. Med devetimi industrijskimi skupinami so se pogajanja že začela. Najvišji cilj mora biti ta, da je treba v prvi vrsti gledam na blagostanje vsega svela. Obe organizaciji sta ustanovili stalen odbor, ki ima nalogo, da prouči sedanje stanje. Zveza angleške industrije je povabila Nemce, člane tega pokreta da meseca julija pridejo na Angleško Nemški člani tega odbora so z zadovoljstvom sprejeli to povabilo.
Poljaki so čsf. civilne in vojaške begunce poslali v koncentracijska taborišča
Varšava, 16. marca. AA. Štefani: Poljska telegrafska agencija poroča, da so številni oddelki Češke vojske na svojem umiku pred madžarskimi četami, ki so zasedli oženil;e karpatske Ukrajine, šli skozi poljsko ozemlje. Češke čete so bile po predpisih mednarodnega prava razorožene in internirane v koncentracijska taborišča. Prav tako so bili tudi številni češki uradniki in cevilne osebe pri prehodu preko poljskega ozemlja zadržane in začasno poslane v koncentracijska taborišča.
Nemčija in Madžarska si obveščala o doseženih uspehih
Budempešta, 16. marca. AA. Štefani: Nemški poslanik v Budimpešti je izročil danes noto nemške vlade madžarski viarli, noto, ki opisuje razmere, pod katerimi eo se Čehi zatekli |>od zaščito nemškega ra.jlia in pod katerimi so bili podvzeti koraki za izvedbo te zaščite. Minister grof Czaky je ob priliki prejema te note nemškemu poslaniku v Budimpešti izročil pozdrave za nemškega kanclerja Hitlerja, prisrčne čestilke regenta Horthyja, kakor tudi najlepše želje madžarske vlade nemški vladi in prijateljskemu nemškemu narodu.
Zatem je zunanji minister grof Czaky obvestil nemškega poslanika, da je madžarska vlada sprejela prošnje vodij in naroda Karpatske Ukrajine ter izvedla zasedbo teh pokrajin. Grof (Jzaky je pripomnil še, da je o leni obvestil istočasno tudi italijansko iu uatale sosednje vlado,
Zavarovanje časnikar(vv začne s i. aprilom
Belgrad, 16. marca, AA. časnikarsko zavarovanje se mora po zakonu o pokojninskem zavarovanju uslužbencev in po uredbi o razširjenju zavarovanja uslužbencev od 10. marca letos. Služb, no-vine 11 marca št. 56), začeti izvajti s 1. aprilom. Pristojbine za pokojninsko zavarovanje časnikarjev v smislu čl. 4 omenjene uredbe 6e morajo plačevati začenši s 1. aprilom letos za vse časnikarje, na katere se nanaša zakon o pokojninskem zavarovanju časnikarjev. Rok za vlaganje prijav v smislu § 63 zak. o pokojninskem zavarovanju uslužbencev je 14 dni prej, predno se začne obvezno plačevanje pristojbin. Radi čim pravilnejšega izvajanja omenjene uredbe opozarja ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje vse delodajalce, ki zaposlujejo osebe, ki morajo biti zavarovane po omenjeni uredbi, da z ozirom na zgoraj navedeni rok prijavijo na predpisanem formularju pristojnemu pokojninskemu zavodu za uslužbencc tako svoje nameščence, a najkasneje do 1. aprila letos. Delodajalci s področja Pokojninskega zavoda za uslužbence iz Belgrada morajo svoje uslužbence prijaviti temu zavodu v Belgradu, Stross-mayerjeva ulica 9-11, kjer morejo dobiti tudi predpisane formularje za prijavo. Delodajalci s področja pokojninskih zavodov v Zagrebu in Sarajevu se morajo s svojimi prijavami obrniti na Pokojninski zavod za uslužbencc v Liubliani, ker pakojnin«! zavodi v Zagrebu in Sarajevu šc niso začeli samostojno poslovati. Delodajlci, ki zaposlujejo osebe obvezane pokojniskemu zavarovanju, na področju več pokojniskih zavodov, morejo vse osebe prijaviti v zavarovanie pri onem zavodu, na čigar področju jc sedež podjetja ali delodajalca. (Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.)
KULTURNI OBZORNIK
Gostovanje gledališča: Teatro di Venezia
(15. marca 1939.)
V vrsti raznih gostovanj (ruskih, francoskih, nemških in celo japonskega gledališča) smo spoznali končno tudi odlično italijansko skupino »Teatro di Venezia« v Goldonijevi »Zdrahi na vasi«. Skupino vodi g. Alberto Colantuoni, ki je z vljudnim nagovorom predstavil svojo umetnost Ljubljani in poudaril čisti namen gledališča, ki deluje neposredno, v vsakem jeziku in jc tako lepo opravičil predstavo v pristnem narečju Goldonijevega izvirnika.
Uprizoritev ribiške komedije »Zdraha v Chio-ggi«, ali kakor igrajo to igro že naši podeželski odri »Zdraha na vasi«, v priredbi N. Kureta, jc bil vsekako pomemben dogodek. Ne samo zaradi Car-la Goldonija, ampak šc bolj zaradi izvirnega načina, v katerem jc klasik baročne komedije stopil med nas brez pretiranega koturna, pač pa v čieti teatralični neposrednosti, komični svobodnosti in •endar na vse strani pretehtani umetnosti. Kar se če Goldonija, bi ga bil brez dvoma bolje poka-
zal njegov »Lažnik«, toda kar se tiče igre, nam je »Zdraha« gotovo pokazala več, saj obstoji skoraj iz 6amih skupinskih prizorov. Ti skupinski prizori, ki sc vežejo v naivno veselem nemiru in neugnanosti celo skozi 6odno dvorano, dokler več porok obenem ne prinese pomiritve, so ubrani v samo valovanje skupin in posameznikov; barva, glas in prostor se prelivajo v prijetni preprostosti in živi vsakdanjosti tako, da celo nekatere tvegane domačnosti ne vplivajo drugače kot sama neprizadeta igra. Umetnost tega gledališča se nam je pokazala v odlični naravni teatraliki, ki išče do-gnane realistične oblike, -tako dognane, da 6e zdi, kakor da zanjo ni nobene teže in ovire v izrazu. Skupinska igra teh igralcev je resnična stvar, ki premaga gledalca in ga zaplete medse. Upoštevanja vredna jc tudi njihova slikovita oprema in izvirno prizorišče, ki priča o odličnem scenografu, kakor celotno gledališče dokazuje nad vse spoštljivo umetniško višino.	F. K.
Prehrana v zdravju in bolezni
Napisal dr. Ljudevit Mcrčun, primarij obče državne bolnišnice v Ljubljani. Samozaložba.
V dobah, v katerih 6e majejo in rušijo temelji stoletnih izročil in ustanov, se pojavljajo med ljudstvom v presenetljivi meri bolezni, ki pričajo, da je človeška družba v osnovi načeta in bolna. To so zlasti živčne in prebavne bolezni, ki napadajo zlasti nosilce družbenega ustroja. Neiz-mcrno6t v volji pa moči, po udejstvovanju, zabavi, in požrešnost v jedi in pijači uničujeta zlasti tiste, sloje, ki so se z nenadnim dvigom povzpeli iz ene družbene skupine v drugo. Vsak mestni človek, ki je prišel kot otrok s kmetov v mesto, ve, kolika muke in gnusa so mu zadajale 6prva nekatere mestne jedi, ki so bile po duhu in podobi različne od tega, kar je jedel doma. Morebiti V6e življenje ni več jedel s takim tekom, kakor v otroških letih.
Da sc zajezi naraščanje prebavnih bolezni, ki so splošna mestna nadloga in po.kora, in segajo tudi globoko v podeželje in delavske naselbine (čeprav so tam po navadi drugačnega izvora), razmišljajo zdravniki o reformah prehranjevanja in skušajo določiti vzo,rce idealne prehrane za zdravega in bolnega človeka. To je nedvomno pravilno, čeprav so po našem nestrokovnem mnenju vzroki splošnega hiranja še globlji in 6krivnost-nejši.
Tudi v našem skromnem zdravstvenem slovstvu smo dobili nekaj poskusov reformirati našo meščansko prehrano. (Naš kmet sc šc vedno hrani v največji meri s tem, kar si pridela in nabere delavec pa s tem, kar si more nakupiti s svojim preskramnim zaslužkom.)
Najnovejša in nedvomno najtemeljitcjša knjiga tc vrste je Merčunova Prehrana v zdravju in bolezni. Piscc je dolgoletni praktik v boju zoper notranje, zlasti prebavne bolezni. Njegova knjiga je >ad temeljitega teoretskega preučevanja in natančnega praktičnega Opazovanja, primerjanja in izbiranja. Presenetilo me je, kaka natančno jc razmišljal o naši prehrani, saj je po pravici pokazal na njeno neoriginalnost in na preobilje alkoholnih pijač, ki jih zauživamo, kot na življenjski izTaz notranje in zunanje nesodobnega ljudstva. Prim. str. 37.)
Dom in svet, št. 3
Petnajstega tega meseca je izšla že tretja številka Doma in sveta na 64 straneh. Zato upamo in želeti bi bilo, da revija točno izhaja tudi naprej. V ti enojni številki, ki razpada na tri dele: leposlovje in znanost, pregled in ocena knjig in umetnosti ter zapiski, ki jih med sabo dele nove vinjete, 6e večina del nadaljuje iz prejšnje dvojne številke. Tako Bevkova ccloletna povest Domačija, ki se v teh poglavjih že zožuje in prihaja v Dsihološki problem dolga na domačiji ter se tudi lotranjc dejanje zaostruje; potem novelica mla-lega pisatelja Jožeta Krivca Mladost je mimo šla, ki sc v ti številki tudi konča. Sprva se mu je 6iccr nekoliko razvlekla, toda kljub temu preide v lep, komaj zaznavno tragičen konec, v katerem nam pisatelj kaže propad mladostnih sanj v stvarnem življenju; končno drama Jake 2igona, Nikdar več vojske, v kateri jc zdaj pokazal nova podobo iz bodoče vojskž, Zeleni kader. Siccr tudi ta drama ii drama v navadnem pomenu, temveč samo niz -ned seboj rahlo povezanih vojnih podob, a ven-larle dramatično podanih. — Te tri stvari zavze-maja večino leposlovja v ti številki in so nadaljevanja iz prejšnjega zvezka. Končala sc bodo šele v poznejših, zato bo popolna kritika šele takrat ■nogoča. Prava moč letošnjega Doma in 6veta pa e v pesmih. Tudi v ti številki nastopa Sevcrin >ali z lepo impresionistična pesmijo Večerna ti-Una, nato pa Vida Tauier s ciklom pesmi Pomlad ia Kozjaku. To so (irične pesmi naše pokrajine ia štajerskem Kozjaku, čez katerega gre državna -neja in deli naš rod v sence in sonce. Šest pesmi 'ega cikla pokaže v lepih barvah in obrisih plaz ia pobočju, življenje v grapi, pesniško doživetje 'nezda in cerkvice ter grobov na pobočju, zadnji Ive pa še posebej opevata obmejne motive, nam-eč Ob meji ter Pesem, ko »domačini slovensko lesem od srca pajo«, toda »čez mejno črto v glu-10 noč doni«, kjer »kipi in raste ko zelena ruša — (i jo pomlad na mrzlih tleh zbudi«. Dušan Ludvik irispeva kratko Večerno pesem, Vinko Beličič pa lekako odo na Pomladni dež, ki mu budi misli na lodčnost. France Bevk je napisal tudi prijetna eramljanje o pokojnem Venceslavu Beletu, ki jc lisal svoj čas v Dom in 6vet kot Štefan Lcvkos, 'er obenem podaja tudi že kritiko njegovih spisov, '.iterarni esej je napisal Anton Vratuša s primer-avo dveh Prešernov, namreč iz Slodnjakovega omana Neiztrohnjeno srce ter iz Vaštetove Ro-nana o Prešernu, ki ju razbira v vseh polanko-tih, še bolj pa razlikah, ter ju tudi mimogrede ■rednoti, — Književno oceno je napisal v ti šte-ilki Stane Mikuž, ki je nekolika preobširno oce-,;j Bartlov roman »Alamut« ter Krcsalov roman Študent Štefan«. V. N. poroča o knjigah Socialno konoroskega instituta. Mikuž podaja kratek po-'led na razstavo Čcrnigoj-Cara ter v bano,vinski iatečaj zgodovinskih slik. Oba članka ilustrirajo >riloge (4 slike: Černigoj: Istranka, Cara: Glava darca, Kos: Ustoličenje in Fr. Tratnik: Beg pred Turki). J. Peter lin podaja pregled slovenskega te-Ina v gledališču ter ocenjuje posamezne igre ka-<or tudi predstave. V zapiskih je priobčeno Za-'rebška pismo o raznih kulturnih proslavah, ki ga e napisal Jože Gregorič, Mirko Javornik glosira -azstavo italijan. knjige, Tine Debeljak pa knjižne nagrade. — Zanimivost zase so vinjele k posameznim oddelkom, ki jih j« to pot naslika!
Merčunova knjiga je namenjena pauku bolniških strežnic in vsakdanji uporabi v družini. V splošnem delu je pisec lepo orisal notranji potek naše prebave, očrtal je vse fiziološke spremembe, ki se vrše s sončno energijo, vtisnjeno v naša hranila, v ustih, želodcu in črevesju. Človek strmi r.ad 6matrenostjo in zamotanostjo procesa, ki se ncopaženo vrši v nas tedaj, ko smo potopljeni v delo, skrb, ljubezen in sovraštvo. Nikdar mi ni dvojnost — in vendarle enotnost — našega življenja prišla bolj do zavesti, kakor pri branju tega dela Merčunave kijige.
Tu tajno prcsnavljanje 6ončne energije v življenjske sokove, ki se vrši s takšno natančnostjo, da bodo na vekomaj ostale vse človeške aparature
—	smešne in nerodne igrače spričo nje, — tam spet pretvarjanje življenjskih moči v podQbc umetnosti, znanosti itd.
V	prvem delu je pisec natančno označil posamezne vrste hranil ter določil splošna pravila, ki nas morejo voditi do 6estave dobre hrane za duševnega in telesnega dclavca.. Po pravici je zavrgel ideal — mesne hrane, ki je še pač vedno izraz tlačanske miselnosti, da je meso nekaj gosposkega, čeprav ne moremo utajiti, da je želja po mesu nekaj pračloveškega. Zato se ni podal v nasprotno vegetarijansko skrajnost ter je proglasil kot vzo,r mešano hrano, ki pa bi naj bila, zlasti v bolezni, individualno prirejena za vsak organizem.
V	drugem delu, ki je predvsem praktičnega pomena, podaja Merčun splošna in posebna navodila za prehrano v bolezni. Tu našteva in označuje hranila za mnogovrstne želodčne, jetrne, črevesne, ledvične, srčne in presnovne (sladkorne) bolezni,
—	Tega dela se bo pač razveselil vsakdo, komur je zaupana prehrana bolnega človeka.
Dr. Mcrčun je s svojo knjigo posvetil na eno najvažnejših področij našega življenja. Njegovo podajanje odlikujejo razumljivost, natančnost in preprosta, jasna beseda. Naj bi se s pomočjo njegove knjige zajezile nevarne bolezni, ki razsajajo med nami, in naj bi našel vsak bolnik v nji pripomočke za lajšanje svojega trpljenja.
Pisec pa naj iz svoje izkušnje in ljubezni do bolnikov nadaljuje s pisanjem poljudnih in znanstvenih knjig iz svoje stroke.	A. S.
slikar Maksim Sedej, na motive »dom in svet«,
»umetnosti« in »zapiski«. Če ba v vsaki številki sodeloval drug umetnik na iste motive, bomo ob koncu leta imeli lepo zbirko vinjet na isti motiv ter sc bo primerjava sama po sebi nudila. Tudi to ima svojo vrednost. Dom in svet, ki stane letno
80 din, toplo priporočamo.	F. J,
*
Bolgarski gost v Ljubljani. Znani prijatelj slovenskih planin, bolgarski slikar Pavel Francaliski,
jc včeraj prišel v Ljubljano, da ostane tukaj mesec dni in se ves posveti slikanju slovenskih zimskih pokrajin. 2e pred leti se je mudil med nami, kjer jc slikal planinske motive ter je priredil v svoji domovini več razstav slovenskih planinskih lepot. Tako vse slike s slovenskimi motivi (Triglav, Škr-latica itd.) v sotijskem in plovdivskem muzeju ter tudi drugod, kajti njegove slovenske slike so ponesli njegovi odjemalci celo v Egipet in v Ameriko. Poleg tega pa bo svoj dopust porabil tudi za to, da 25. t. m. odprl v Jakopičevem paviljonu razstavo bolgarskih planinskih motivov, predvsem iz Rila planine, kakor tudi kmečke motive iz 6voje domovine ter zlasti iz svojega ožjega rojstnega kraja Samokova. Našemu velikemu prijatelju želimo med nami veliko zadovoljstva ter veliko uspeha, tako ob njegovi razstavi, kakor tudi ob njegovem delu!
Smrt dveh čeških kulturnih delavcev. Umrl je profesor Karlove univerze 68 letni dr. Josei Chlumsky, znani češki fonetik, učenec slavnega francoskega raziskovalca jezika abbeja Rousselota v Parizu. Njegovo največje delo jc »Češka kvantiteta, melodija in akcent«. Istega dne je umrl eden najboljših čeških arhitektov 78 letni dr. inž. Rudolf Križenecky.
Planinski Vestnik, št. 3 ima naslednjo vsebino: Viklor Petkovšek: Planinsko cvetje v nižini. — Uroš Župančič: Zima na Prisojniku. — Marijan Lipovšek: Na smučeh okrog Zale in Iške. — Pavel Kuna ver: Bela smrt. — Mladinski kotiček: Niko Koritnik — Moja hoja na Triglav v moji variaanti, (nagrajen spis iz mladinskega odseka SPD). Obzor (Sv. oče Pij XI. — planinec: preizkusil je skale in stal je kakor skala ). Ocene raznih knjig. Brilej: Priročnik za planince. Mencinger: Moja hoja na Triglav. Bohiner.: Postglacialno Korensko jezero. — Sv. Ilešič: škofjeloško hribovje. Pohorska politika. — Planinski plesi. — Varstvo prirode. Alpinisme.
Knjiga sedanjega papeža Pija XII. v češkem prevodu. — K dnevu kronanja sedanjega papeža, so olomuški dominikanci izdali v posebni bibliofil-ski izdaji znani govor kardinala Pacellija o sv. Dominiku, ki ga posebno Časti in po kalorega smernicah hoče voditi sv. Cerkev. Naslov te prvo knjižice sedanjega papeža v češčini je »Boroc za resnico sv. Dominik« (Bojov ik pravdy 6v. Dominik).
Kardinal Maglione
novi vatikanski državni tajnik
Vatikanski drž. tajnik ima pri sveti Stolici tako vlogo kot zunanji minister v povsem svetnih državah. Je najožji sodelavec vsakokratnega papeža in njegov prvi svetovalec, zato je ves svet pozoren na nosilca tega diplomatskega dostojanstva. Ko je prejšnji drž. tajnik kardinal Pacelli postal papež, je bil za njegovega naslednika v državnem tajništvu imenovan kardinal Louis (Ludvik) Maglione, mož, ki je tudi že ves državnik, kakor jo bil njegov predhodnik, poleg tega pa neutruden v naporih za varnost Cerkve.
Kardinal Maglione se je rodil 2. marca 1877 v Neaplju; ob svojem imenovanju je torej dopolnil 62. leto in je vrstnik sedanjega papeža. Prvo izobrazbo in vzgojo je prejemal v jezuitskem zavodu v svojem rojstnem mestu. Teologijo in filozofijo pa je končal na gregorijanski univerzi v Rimu. Leta 1901 je bil posvečen v duhovnika, pa je še nadaljeval študije in obiskoval tečaj iz cerkvenega prava na Apolinarijevi fakulteti v Rimu. Žo takrat so profesorji postali pozorni na mladega duhovnika, ki se je odlikoval po izredni bistrosti razuma in temeljitosti, ki je odsevala iz vsakega njegovega dela.
Leta 1905 je bil sprejet v diplomatsko službo Vatikana, tri leta nato je bil že poslan v Costa Rico kot tajnik tamošnje apostolske delegacije. Kmalu pa so ga poklicali nazaj v Rim, kjer je začel svojo pot vatikanskega diplomata kot uradnik državnega tajništva. Tu je deloval skoro deset let in pokazal tolike sposobnosti in izkušenosti, da je bil v februarju leta 1918 poslan v Švico v Bern kot izredni odposlanec Vatikana. Takrat zveze med Švico in sveto Stolico uradno
še niso bile vzpostavljene. Pred njim je v Bern« sicer že deloval njegov predhodnik kardinal Marchetti, ki pa je svojo bivanje v Švici porabil večinoma za organiziranje pomoči vojnim žrtvam. Msgr. Maglione je to delo z velikim razumevanjem in vsestranskim taktom nadaljeval, kar mu je prineslo veliko priljubljenost v vseh krogih. Predvsem se je trudil za sklenitev pogodbe o izmenjavi ujetnikov in povrnitvi civilistov v domovino. Taka pogodba je bila še v času vojne podpisana med Francijo in Nemčijo.
Švicarski zvezni svet je opazil neumorno delavnost tega neuradnega vatikanskega zastopnika in njegovemu osebnemu vplivu moremo pripisati, če je vlada v Bernu še tisto jesen obnovila svojo stike z Vatikanom, ki so bili prekinjeni že pred 47 leti. Msgr. Maglione je 1. septembra postal novi nuncij v Bernu in njemu v prid se je francoski poslanik Alize, ki je edini izmed diplomatskih zastopnikov v Bernu imel naslov poslanika, odpovedal svoji prvi pravici do doyena diplomatskega zbora, s čimer je bilo novemu nunciju nadaljnje delo mnogo olajšano. Leta 1920, 26. sept., je bil imenovan za prelata. V naslednji dobi se je poleg izrazitih svojih cerkvenih poslov veliko pečal z vprašanji Zveze narodov. Ker sveta Sto-iica v Zvezo ni bila sprejeta, je imel sicer samo vlogo opazovalca pri tej novi mednarodni ustanovi, pa je kljub temu veliko pripomogel, da je bila Nemčija leta 1926 sprejeta med člane ZN.
še isto leto je bil imenovan za nuncija v Parizu, na eno izmed najbolj kočljivih mest cerkvene diplomacije. Njegovi uglajenosti in iskrenosti, ki mu sije z obraza, se je posrečilo, da se je kmalu do dobra sprijaznil z Aristidom Brian-dom, dasi je bil ta med francoskimi državniki eden najbolj strastnih prostozidarjev. V tem sodelovanju je prišlo do pogodb, s katerimi je bil spet obnovljen francoski protektorat nad svetimi mesti v Jeruzalemu, ki ga je Francija imela že od križarskih vojn. pa je bil z versajskim mirom odpravljen — ateistu Clemenceauju za to čast Francije ni bilo bogve kaj. Ko danes francoski diplomati za veliko noč, božič ali binkošti prisostvujejo božjim službam v svetiščih svete dežele, jim odkažejo častno mesto in na koncu jih v slovesnem sprevodu peljejo do izhoda — to prvenstvo v Levantu je Franciji podaril takratni nuncij Maglione. kar je njen vpliv zelo povzdignilo.
Leta 1936 je bil Ludvik Maglione imenovan za kardinala. Kardinalski klobuk mu je položil na glavo predsednik francoske republike protestant Doumergue, ki ga je obenem odlikoval z velikim križcem častne legije. Z uspehi in priljubljen v najvišjih krogih, je po desetih letih zapustil Pariz in se vrnil v Rim, v državno tajništvo, kjer je začel svojo pot cerkvenega diplomata in kjer je sedaj postal — državni tajnik, zunanji minister Vatikana.
S 1» O R T
V	nedeljo tekma za državno prvenstvo: Ljubljana : Jedinstvo (Belgrad)
Predtekma: SK Hermes : SK Jadran
Celjski šport
V	nedeljo bo ob četrt na 5 na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Slavijo iz Maribora in SK Celjem. Kakor smo zvedeii, bo SK Celje nastopilo v ojačeni postavi. Nastopil bo tudi g. Presinger. Tekma se bo pričela ob 3.
Visokoalpinske tekme na Peci
Zirasko-šport.ni odsek SPD Mežica razpisuje in priredi svojo običajno tradicionelno medklubsko tekmo /.a prehodni |K>ka[ «Peca« v nedeljo na Jožefovo dne 19. rnarea 1939 za seniorje in juniorje.
Tekmuje se po p.aviiih JZSZ in imajo pravico pri JZSZ verificirani člani. Proga za smuk je dolga ea 2 kin z višinsko razliko 450 m. Start je na Korde-ževi glavi, cilj pri llletovi koči.
Isti dan v nedeljo se izvede tudi slalom.
Prijavo in vpisnina din 10 se sprejema v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj do 7 v llletovi koči.
Uazglasitev rezultatov in razdelitev daril He bo vršilo v nedeljo 1!). marca 193!) takoj po izvršenih tekmah v Uletovi koči na Peci.
Vsi tekmovalci imajo pri premočnim v Uletovi ko6i 25 odstotkov popusta
Snežne razmere so Jako ugodne, ker pade še vsak dan Dekaj novega snega in Peca je spet vabljiva s svojo mogočno snežno odejo.
Torej v nedeljo vsi smučarji in nesmučarji na Peco!
Po športnem svetu
Naš boksar Tikan Pavloviž se v Franciji dobro drži
Naš boksarski prvak srednje kategorije je dosegel v Parizu, kjer je te dni gostoval, zelo lepe uspehe. Prav vsakogar, s katerim se je spoprijel, je prisilil h kapitulaciji; edino proti Tarasu je izgubil jx> točkah. Francoski športni tisk piše zelo pohvalno o njem.
Pet držav se bo borilo v dviganju uteži
Dne 14. in 15. aprila se bo vršila borba v dviganju uteži, pri kateri sodelujejo Finci, Švedi, Danci, Estonci in Lelonci. Tekme bodo v Stock-holmu na Švedskem.
Nogomet v Franciji
V	Franciji imajo 32 poklicnih nogometnih moštev s približno 700 igralci. Amaterskih klubov pa imajo 6000 z več kakor 150.000 igralci.
Estonci in XII. olimpijske igre
Po vzorcu svojih zapadnih sosedov hočejo tudi Estonci držati svoje tekmovalce kar najdlje doma. Njihov olimpijski odbor je sklenil, da bo sodelovala pri otvoritvi kompletna olimpijska reprezentanca. Potem pa bo vse one tekmovalce, ki ne bodo neposredno zatem nastopili, odvedli zopet domov v Tallinn. Namreč glavno mesto Estonske leži nasproti Helsinkov, vsega tri ure vožnje s parobrodom preko finskega zaliva. Vse svoje
Najnovejše Walt Dlsneyjcve
Micky-jev cirkus Trije slepi mušketirji Plnninci Micky-jev slon
PRAVLJICE
■v barvah
Izredno zabavno veseloigre za mladino in za odrnslel Kino Sloga tel. 27-30	Samo še danes ob 16.
Rojak z dežele Mickv-jov tekmec Selitev Racman in Pluto
19. in 21. uri
olimpijske tekmovalce hočejo držati v svojem olimpijskem taboru in samo neposredno pred tekmami hočejo priti z njimi v bližino Helsinkov. Estonska ima 1.2 milijona prebivalcev, je pa v nekaterih športnih panogah na visoki stopnji. Zato se mora v prvi vrsti zahvaliti Finski, s katero ima razne zveze.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
SK Mura v Murski Soboti bo ime.l svoj 15. redni občni zbor v petek, dne 24. marca 1939 ob 30 v klubski sobi z običajnim dnevnim redom.
tSK tHcnnes* — nogometna sckcija. Opozarjam igralce vseh skupin ua današnji sestanek v gostilni «Kržič« (Belič) ob pol 20. Udeležba za vse strogo ob. vezna zaradi nedeljskih tekem. — Načelnik.
ZFO
I. orodne tekme za prvenstvo ZFO v Celju 19. marca
Prihodnjo nedeljo bo v Celju zelo zanimiva telovadna prireditev, pri kateri nastopajo, oziroma tekmujejo najboljši orodni telovadci Zveze fantovskih odsekov. Zanimiv bo zlasti popoldanski del nastopa, ko 6e nam predstavijo naši najboljši fantje s poljubnimi orodnimi vajami. Ob tej priliki bodo nastopili tudi člani, članice, mladenke in mladci z raznimi prostimi vajami. Dopoldne se prične tekmovanje ob 9, popoldanska prireditev pa ob treh in se vrši vse v dvorani Ljudske posojilnice v Celju.
Tekmovali bodo naslednji člani, med katerimi je več takih, ki so že opetovano odlično zastopali našo državo na mednarodnih tekmah: Cajhen V., Celje; Čop A., Jesenice; Frankič O., Jesenjce; Ilercig I., Celje; Janež S., Sv. Helena; Jezeršek I., Komenda; Kermavner Fr., Kranj; Kokot S., Celje; Legan J., Jesenice; Natlačen F., Jesenice; Pilili K., Celje; Vafšek I., Ljubljana— Vič; Vidmar M., Jesenice; Zeleznik, F., Jesenice.
Spored vse prireditve pa je takle:
Tekme ob 9 dopoldne:
1.	Bradlja — obvezne vaje.
2.	Drog — obvezne vaje.
3.	Konj na šir z ročaji — obvezne vaje.
4.	Krogi — obvezne vaje.
5.	Proste vaje (poljubne) — II. skupina.
6.	Bradlja (poljubne vaje) — II. skupina.
7.	Drog (poljuone vaje) — II. skupina.
8.	Konj (poljubne vaje) — II. skupina.
9.	Krogi (poljubne vaje) — II. skupina.
Telovadna akademija in tekme ob 3 popoldne.
1.	Nastop vseh tekmovalcev in sodelujočih pri akademiji: državna himna in nagovor.
2.	Krogi — poljubne vaje.
3.	Nastop mladenk, Celje: češke proste vaje 1939.
4.	Bradlja — poljubne vaje.
5.	Nastop mladcev, Celje: češke proste vaje 1939.
6.	Poljubne proste vaje — I. skupina.
7.	Nastop članic, Celje, rajanje.
8.	Konj na šir z ročaji — poljubne vaje.
9.	Nastop članov, Celje: češke proste vaje 1939.
10.	Drog — poljubne vaje.
11.	Razglasitev rezultatov. — Razdelitev daril. — Fantovska himna.
*
Fantovski odsek in dekliški krožek na JežicI priredita na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ob 8 zvečer v Cerkvenem domu na Jožici akademijo z izbranim in pestrim sporedom. Vabljeni. Cene običajne.