Zemlja se hitro segreva. V zadnjih sto- letjih, posebej pa še v zadnjih desetletjih, je temperatura ozraèja poskoèila zaradi èlo- veškega delovanja. Uèinek tople grede je po- jem, s katerim se sreèajo otroci v šoli, gle- dalci televizijskih oddaj in znanstveniki na svojih rednih sreèanjih. Vreme ni veè tema, o kateri se ljudje pogovarjamo takrat, ko ho- èemo izgubljati èas, ampak je postalo pred- met zelo resnih in zaskrbljujoèih pogovorov. Tudi vsemogoène ZDA, ki so z nekaterimi svojimi znanstveniki dokazovale, da ni re- snih dokazov o segrevanju ozraèja in – po- sledièno – slabem vplivu tega pojava na zem- ljo in èloveka, so se ob pustošenju orkana Katarina nad Novim Orleansom zbudile iz svoje zaverovanosti in poèasi zaèele razmiš- ljati o drugaènem odnosu do naše “vesoljske ladje”, do zemlje. Neizpodbitno dejstvo je, da se led na po- larnih obmoèjih hitro topi in polni oceane s sladko mrzlo vodo. Nekatere napovedi o posledicah, ki naj bi jih to prinašalo, so ka- tastrofiène. Ustavil naj bi se Zalivski tok, ki prinaša Evropi blage zime, zato naj bi se Sta- ra dama sooèila z novo ledeno dobo prav v èasu, ko bo preostali svet trpel zaradi pre- velike vroèine. Prav tako se topijo ledeniki, ne samo v Alpah, ampak veliko bolj oèitno tudi na celotnem ekvatorialnem pasu Andov in na Kilimad`aru. Ledeniki so naravne shram- be vode, ki je sicer ni mogoèe skladišèiti. V rev- nih dr`avah ni nihèe pripravljen na posledice tega pojava, komaj kdo se najde, ki bi zasle- doval in študiral pojav. De`ele ekvatorial- nega pasu so paè revne in nimajo nobene te- `e v svetovni politiki, same pa ne morejo ni- èesar ukreniti. V Braziliji v zubljih ognja izginja najveèji zemeljski pragozd. Uklanja se širjenju pre- bivalstva, pridobivanju novih obdelovalnih površin, iskanju dragocenega lesa in gradnji infrastrukture (predvsem cest, mest in jezov). Cikliène suše in poplave opravijo ostalo, ko odnašajo rodovitno prst … Drugod po svetu pa je pragozd praktièno `e izginil, a to prav- zaprav nikogar ne gane, ker, kar je daleè od oèi, je daleè od srca. Domala vse pušèave sveta se širijo in hitro rastejo. Podsaharska Afrika kronièno trpi za lakoto, ki jo povzroèa suša, zemlja pa ne more veè prehraniti vsega prebivalstva. Revšèina je tam nepopisna, umrljivost prav tako visoka kakor brezbri`nost bogatega sveta. Oèitno je, da se spreminja re`im padavin v zmernem podnebnem pasu planeta. Vse daljšim obdob- jem suše se pridru`ujejo kratka obdobja moè- nih padavin, ki povzroèajo unièujoèe popla- ve, ki odnašajo ceste in mostove, a tudi ro- dovitno zemljo v morje. Lanska bera orkanov in tajfunov je bila re- kordna. Morja še nikoli niso bila tako topla, kar je osnovni pogoj, da se pojavijo rušilne tropske nevihte … O ozonski luknji skoraj ne ka`e izgubljati besed. Naštevanje teh nekaj svetovnih pojavov je zadosti, da utemeljeno trdimo, da ima èloveš- tvo ekološki problem, ki ne bo prizanesel ni- komur, saj ne spoštuje politiènih ali kontinen- talnih meja. Ekološki problem je in bo prob- lem pre`ivetja èloveštva. Ker nihèe ne more ube`ati problemu in ker nihèe ni varen pred njim, bo èloveštvo prisiljeno k solidarnosti in skupnemu reševanju nastalih naravnih gro`enj. Èe je doslej prevladovala dr`avna sebiènost, pa je sedaj potrebna sprememba mišljenja, ki /#&+!0 $ -        # bo iskrena in trajna. Poštenost pri reševanju najbolj nujnih ekoloških vprašanj terja, da se bremena pravièno razdelijo … ̀ e samo ta poved nakazuje, da je rešljivost tega problema veè kot le tehnièna ali politièna. Potrebno bi bilo sooèenje z vzroki ekoloških problemov in z re- šitvami, ki se nahajajo v èloveku samem in so zato moralnega znaèaja. ;         Ko se je pred veè kot dvesto leti z ukroti- tvijo pare zaèela industrijska revolucija, ljudje še nismo poznali vseh razse`nosti našega vpli- va na okolje. Èeprav so `e prve kulture, ki so v rodovitnem polmesecu namakale zemljo, propadle zaradi salinizacije prsti, ki jo je pov- zroèilo namakanje, pa so bili ti pojavi tako omejeni, da niso imeli veèjega vpliva na pla- netarni potek vremena. V rimskem èasu je bila Severna Afrika znana kot ̀ itnica cesarstva, danes pa ne more pre`ivljati niti sebe, kaj šele, da bi izva`ala `ita. Sahara je bila še pred dve- ma tisoèletjema daleè od Evrope. Šele skupna vsota strojne proizvodnje in hitrega poveèa- nja svetovnega prebivalstva sta povzroèili vid- no segrevanje ozraèja in vse ekološke proble- me, ki jih imamo. Segrevanje ozraèja je zad- nja posledica našega delovanja, prva vidna posledica èloveške industrijske dejavnosti je bila zastrupitev potoèkov in rek, ki so tekle mimo industrijskih obratov. Odplake mest so se izlivale v reke brez vsakega èišèenja, ka- kor so to delali ljudje do tedaj. Kolièina in strupenost pa sta se tako poveèali, da so mno- gi potoki postali mastne in negibne sluzi, v katerih `ivljenje ni bilo mogoèe. Pod priti- skom ekološko osvešèene javnosti in strank zelenih so mnoge bogate dr`ave sprejele stro- ge zakone in tako omogoèile oèišèenje voda, v katera se poèasi vraèa `ivljenje. “Ekološkost” proizvodnje še danes velja za luksus bogatih dr`av z napredno tehnologijo. Gospodarstvo je spoznalo, da je umazati lahko, oèistiti pa te`ko, zato se izogiba sprejeti bremena eko- loških stroškov. Odkar so bogate de`ele poo- strile ekološko zakonodajo, podjetja selijo svo- jo “umazano proizvodnjo” z zastarelo tehno- logijo v tretji svet in tam nadaljujejo, èesar doma ne smejo. Èe je Evropa uspela vzposta- viti t. i. “èisto tehnologijo” in proizvaja npr. avtomobile, ki manj onesna`ujejo kot nekoè, pa evropske tovarne avtomobilov še naprej onesna`ujejo na Kitajskem, v Indiji in dru- god po svetu. Mnoge dr`ave v razvoju mirno prenašajo ekološko ceno svojega razvoja, saj bi sicer nikoli ne zmanjšale zaostanka, ki ga imajo za razvitim svetom. Oèitno je, da ni- kogar ne briga, da ekološke katastrofe ne poznajo politiènih meja in da smo vsi na isti zemlji in bo torej trpelo vse èloveštvo. Èe sprejmemo, da èlovek na zaèetku in- dustrijske dobe ni vedel, kakšne bodo posle- dice njegovega delovanja, pa tega danes tega stališèa ne moremo veè zagovarjati. Dobro vemo, da gospodarsko udejstvovanje èloveka pušèa globoke sledi v okolju. Mnogokrat je èlovekov poseg tako unièevalen, da spremeni prej zeleno pokrajino v èisto pušèavo. Zato je nerazumno, da se v imenu napredka, ki najveèkrat ni niè drugega kot maska za poh- lep po dobièku, sprenevedamo in dopušèa- mo, da se ta norost nadaljuje. Pohlep po dobièku, premo`enju in moèi ni gospodarska, ampak moralna kategorija. Lakomnost je za apostola Pavla najveèje dru`- beno zlo. V pismu Timoteju piše: “Nièesar namreè nismo prinesli na svet, zato tudi ne mo- remo nièesar odnesti. Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo `ive` in obleko. Tisti pa, ki hoèejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive `elje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in unièenje. Korenina vsega zla je namreè pohlep po denarju” (1 Tim 6, 7-10).1 Pohlepa ne smemo zamenje- vati s podjetnostjo in iznajdljivostjo, ki sta motor vsakega gospodarskega in èloveškega zemeljskega napredka. Pohlep je po svojem    bistvu nekaj nerazumnega, ker posveèuje vsa- ko sredstvo za dosego enega samega cilja: osebno bogatenje. @rtvovanje lastne vesti in moralnih norm na oltar pridobivanja bogas- tva nista pojav sedanjega ali industrijskega èasa. Èloveška ranjena narava je zaznamova- na s tem grehom `e od izvirnega greha, da- nes sta nova le globalna razse`nost in veli- kost tega pojava. Tehnièna sposobnost èlo- veštva pogosto slu`i tudi kot mnogokratnik pohlepa. Osebna spretnost, zdru`ena z nes- poštovanjem pravnega in moralnega reda omogoèa posameznikom, da obogatijo pre- ko vsake razumne mere. Pohlep se ne more prav razmahniti tam, kjer se spoštuje zakon in nravni red. Nravni red je v modernem svetu postavljen pod vpra- šaj, saj ni dr`ave, ki bi lahko s svojim pravnim redom ukazala poštenost in praviènost. Nrav- ni red potrebuje “višjo silo”. Najbolj trden temelj moralnega `ivljenja je vsekakor vera v Boga, Stvarnika in praviènega sodnika, ki do- bro plaèuje in hudo kaznuje. Strah pred kaz- nijo je namreè za najveè ljudi pravi razlog za moralnost, le malokdo dose`e stopnjo moral- ne zrelosti, ki se odlikuje po tem, da èlovek ravna prav, ker je tako prav.2 Pohlep nagiba mogoène, da naènejo tudi pozitivni pravni red, in sicer tako, da zahtevajo izpolnjevanje dr`avnih zakonov od drugih, sami pa išèejo naèine, kako bi ostali nad zakoni in postali tako na nek naèin nedotakljivi. Demokra- cija, ki de facto omogoèa kaj takega, ne za- slu`i veè svojega èastnega imena, ker krši enega od svojih temeljnih principov, ena- kost vseh pred zakonom. Za bogastvo, ki pri- naša privilegije in moè, je marsikdo pripravljen “prodati svojo dušo”. V primeru ekologije pa brezobzirno nalaga na ramena vseh bitko za pre`ivetje, ker se narava dviga proti èloveku in ga lahko tudi unièi. V tej luèi se postavlja samo po sebi vpra- šanje “zakaj naj bi bil Amerièan upravièen do sto in tisoèkrat veèje porabe energije kakor reven èlovek v tretjem svetu?”. Bogate de`ele sveta nesorazmerno veliko bolj onesna`ujejo kakor nerazviti svet, kjer je veèina prebivals- tva. Indija, Kitajska in Brazilija se hitro raz- vijajo in prav tako hitro pridru`ujejo skupini najveèjih unièevalcev okolja. To dejstvo, da najbolj mogoène dr`ave sveta najbolj onesna- `ujejo, predstavlja veliko oviro pri reševanju vprašanja. Na prvi pogled izgleda, da bi se morale marsikdaj odpovedati svoji industrijski prednosti, èe bi hotele uveljavljati spoštova- nje do okolja. Tega pa (še) noèejo storiti. Onesna`evanje in poraba energije sta kot dvojèka, ki gresta z roko v roko skozi èas. Ki- tajska je postala v nekaj letih prava po`iralka energije. Njen hiter industrijski razvoj zah- teva èedalje veè elektrike, kar je eden od traj- nih vzrokov za dvig cen nafte. Drugi moralni vzrok ekološkega pomena je brezvestnost oz. sebiènost, ki se napaja v pohlepu. Sebiènost ni samo osebna, ampak je lahko tudi narodna oz. dr`avna. Iz zgoraj omenjenega primera vidimo, da se v politiè- nih pogajanjih za reševanje vprašanja, ki nas zaposluje, pogosto pojavi preprosta sebiènost, ki se skriva v t. i. “interesih”. Interes je mo- goèen gospodarski in politièen motor. Poleg upravièenih interesov (npr. varovanje narod- nega premo`enja in kulturne dedišèine) pa poznamo tudi kriviène interese, ki zastrup- ljajo odnose, ker so najveèkrat tajni ali pa vsaj zamolèani pred drugimi, ker se zagovorniki takih interesov dobro zavedajo odpora, ki bi ga jasnost rodila. Krivièen je interes takrat, ko je jasno, da prinaša blagostanje samo ne- katerim na raèun mnogih. V interesu proi- zvajalcev in porabnikov tekoèih goriv je, da jih ne zmanjka. Krivièno pa je, da de`ele, kjer so nahajališèa, od tega bogastva nimajo pri- mernih prihodkov. Z nekaj milijoni dolarjev je mogoèe, npr. v revni Nigeriji, podkupiti mnoge politike, ki v svoji brezvestnosti sode- lujejo pri ropanju lastne de`ele in prebivals- tva. Milijardni dobièki naftnih dru`b pa ko-   # ristijo le-tem. Tako se podjetja, ki obrnejo veè denarja kot marsikatera dr`ava, izognejo odgovornosti in napravljajo gospodarstvo za samo sebi namen. Brezobzirno izkorišèanje naravnih boga- stev za zadostitev pravih in umetnih potreb svetovnega gospodarstva resnièno prièa, da v ozadju take norosti ni gospodarski interes, ki slu`i èloveku, ampak ideologija, ki je podre- dila glavno dogajanje sveta interesom moèi. Po moèi hlepijo dr`ave, podjetja, društva in posamezniki. Izgleda, kakor da bi svet nepre- stano stal pred podobno skušnjavo kakor Je- zus, ko mu hudiè ponudi vsa kraljestva tega sveta in njihovo slavo (prim. Mt 4, 7-11). Oèit- no pa postaja tudi, da se je le Jezus, kljub dolgemu postu, znal odpovedati taki skušnja- vi. Ljudje, dr`avni voditelji in drugi pa tej skušnjavi zlahka podle`ejo. Ni hotel le Hitler obvladati celega sveta, poskusil je tudi komu- nizem, zdaj je oèitno na vrsti kapitalizem … ;           Reševanje ekoloških planetarnih proble- mov bo veliko te`je, kakor je bilo oèišèenje posamezne reke, ki je bila nekoè onesna`ena. Onesna`enje je problem mnogih posamez- nikov, gospodarskih subjektov, dr`av in celo kontinentov. Nihèe torej ne more sam pre- magati ekoloških problemov, zato zahteva od- govor na te probleme pošteno planetarno so- lidarnost. “V slogi je moè!” pravi pregovor. Solidarnost dobiva prav v zavesti, da smo na istem planetu in da nimamo veè kam pobeg- niti, svojo novo dimenzijo. Èe je bilo nekoè pojmovanje solidarnosti omejeno na neko raz- deljevanje dobrin, pa se nam ka`e sedaj kot sila, ki zdru`uje ljudi v delu za ohranitev na- šega planeta. Solidarnost zahteva tudi praviè- nost, zato bomo kristjani med tistimi, ki bodo zagovarjali, da mora bogatejši nositi so- razmerno veèji dele` bremena. V primeru, ki nas zaposluje, toliko bolj, kolikor veè so bo- gate dr`ave bolj in dlje onesna`evale kakor dr- `ave v razvoju.3 Samo “skupaj” bo mogoèe za- dovoljivo reševati ekološke probleme. Vsi vemo, kako te`avno je pristno in nesebièno sodelo- vanje med dr`avami, ki so vpete v ozkost last- nih interesov oz. interesov lobijev, ki jih za- stopajo. Prevlada ekonomske miselnosti je tako moèna, da vse ostale dimenzije èloveš- kega bivanja: dru`ina, kultura, vera, ipd. ne morejo izenaèiti tehtnice. Ekonomski argu- menti so najmoènejši tudi takrat, ko je oèit- no, da ne gre za skupno dobro, ampak za in- terese posamezne skupine ali celo podjetja. Vendar ne bo šlo drugaèe, kakor da “vsemo- goèni ekonomiji” vzamemo nekoliko te`e in prerazporedimo pomembnost stvari. Potreb- no bo premisliti in spremeniti tudi naèin so- delovanja med narodi in oblikovati primerne mednarodne organizme, ki bodo imeli tudi dejansko moè, da ukrepajo brez predolgih ali neskonènih dogovarjanj. Usoda Kjotskega sporazuma nas opozarja, da se nekaterim pro- blem še ne zdi tako pereè, da bi ga hoteli `e sedaj reševati. Drugi temelj reševanja ekoloških proble- mov pa je odpoved. Èlovek se bo moral kma- lu odpovedati mnogim stvarem, ki jih lahko naredi, a so škodljive. Posebno v bioetiki po- teka zelo vroèa debata, ali smemo vse, kar mo- remo, pri ekološki problematiki pa to ni veè vprašanje. Oèitno je, da ne smemo vsega, kar tehnièno zmoremo, ker so posledice resnièno unièujoèe za okolje in posledièno za èloveka. Ker pa smo sposobni narediti, se moramo pro- stovoljno odpovedati doloèenim dejavnostim. Odpoved pa, èeprav nujna, ni priljubljena stvar. Zategovanja pasu se vsi bojimo, poseb- no ker se mnogokrat za takimi zahtevami skri- vajo tudi krivice, ko bogatini nalagajo drugim bremena, sami pa se jih niti ne dotaknejo. Ob taki slutnji se ni`ji sloji noèejo odpove- dati svojim skromnim u`itkom, ki pa zaradi mno`iènosti postanejo veliki. Usoda gospo- darskih in zdravstvenih reform po svetu je po-   dobna. Politiki, ki se bojijo za svoja mesta, prelagajo nepriljubljene odloèitve drug na drugega in s tem dovolijo problemom, da po- stanejo “krize”. Ko je Thacherjeva spreminja- la Veliko Britanijo, se je morala sooèati z dol- gimi stavkami t. i. “trdnjav socialne dr`ave”. Svoje nadimek “`elezna dama” si je priborila prav s svojo nepopustljivostjo. Ko pa se soo- èamo s stvarjo, ki jo lahko rešimo le skupaj in to moremo storiti le na podlagi resne in trajne, pa tudi svobodne odpovedi, pa je svet pred veliko veèjim problemom, kakor bi rad bil. Jasno je, da tu ne more biti prisile, am- pak le preprièevanje. Oèitno je, da je edina resna prisila, ki bi èloveštvo nagnila k taki odpovedi, prav prob- lem sam. Ko bomo vsi obèutili in plaèevali posledice naravnih nesreè, ki izhajajo iz uèin- ka tople grede, takrat in šele takrat bodo dr- `ave silile svoje dr`avljane k ukrepom, ki bo- do odpravljale vzroke. Tudi èe bi sedaj od- pravili vse vzroke tega pojava, bi se zemlja ne ohladila v enem letu. Koliko èasa bi bilo za kaj takega potrebno, ne vemo. Zato zahteva reševanje ekoloških vprašanj potrpe`ljivost. “Potrpe`ljivost je bo`ja mast” in sv. Te- rezija Velika pravi, da “potrpe`ljivost vse do- se`e”, ljudska modrost pa hudomušno dodaja, da je “reve` pa tisti, ki se z njo ma`e”. Potr- pe`ljivost zahteva vztrajnost, zahteva pa tudi vdano prenašanje te`av, ki vèasih lahko po- stanejo neznosno breme. Èloveštvo bo potre-  Z. Arnšek: Sel, 1995, ̀ gana glina, v. 22 cm.  # bovalo za omilitev ali popravo svojega slabega vpliva na okolje veliko èasa, dela, napora in vèasih bo potrebno preko vsake mere vztrajati, da ne bomo posegli po stvareh, ki so nam da- jale doloèene udobnosti, a so unièevale naš planet. Brez potrpe`ljivosti, brez priznanja, da rezultatov ni mogoèe doseèi od danes do jutri, ekoloških vprašanj ne bomo rešili. Dejs- tvo je, da danes nimamo te dr`e. Za naš èas je znaèilna “veleblagovniška miselnost”. V su- permarketu dobimo vse, kar mislimo, da po- trebujemo, takoj in v mnogih kolièinah. Iz teh nakupovalnih središè pa se širi miselnost, da je mogoèe tudi druge stvari dobiti po isti logiki. Predvsem se motimo takrat, ko gre za dobrine, ki temeljijo na medèloveških odno- sih, in za duhovne dobrine. Ekologija pa nas spominja, da je tudi v materialnem svetu po- trebno potrpeti oz. poèakati, da se poka`ejo sadovi našega prizadevanja. Onesna`evanje nas postavlja tudi pred iz- zive, ki bodo zahtevali pogum, da se jih lo- timo in zaènemo reševati. Potrebno bo hoditi po poteh, ki jih še ne poznamo, potrebno bo predlagati rešitve, ki bodo drzne in nove, morda tudi nore. Ko so po znamenitem 11. septembru za tri dni prepovedali polete vseh letal na vzhodnem obmoèju Severne Amerike in se je posledièno po vsem svetu zmanjšal le- talski promet, so meteorologi lahko izraèunali vpliv zraènega prometa na ozraèje. Spoznali so, da je bil razpon temperature v ozraèju brez letal veliko veèji, kakor sedaj, ko aero- plani pušèajo za seboj tanèico zmrznjenih, skoraj nevidnih kapelj, ki delujejo kot odeja nad zemljo in jo ogrevajo tudi ponoèi. Ali ne bi bilo torej smiselno, da bi vsa letala en dan v tednu poèivala? Ali ne bi bilo prav tako smiselno, da bi bil vsak teden en dan poèitka za vse avtomobilske prevoze? Ali si ne zaslu`i tudi zemlja en dan poèitka? Trditev, da je kaj takega nemogoèe, se mi ne zdi upravièena, ker nam niè ne prepreèuje, da ne bi prisilili letalskega prometa k mirovanju, razen eko- nomski interesi. Prav v èasu, ko se po Evropi unièuje še zadnji veliki kršèanski mejnik “ne- deljski poèitek”, bi veljalo razmisliti, ali ne bi bilo potrebno prav zaradi zemlje, zaradi reševanja ekoloških vprašanj, nedeljo znova “poostriti” in uvesti dejansko “dan brez av- tomobila” ali brez prevoznih sredstev v zraku, na zemlji in na vodi. Za en dan bi morali ho- diti vsi peš, kar pomeni, da bi prostovoljno in za en dan naš `ivljenjski prostor znova skr- èili. Spremembe, ki bi jih taka odloèitev pri- nesla s seboj, bi bile pomembne ne samo za naravo, ampak tudi za so`itje ljudi. Mesta in vasi bi za`ivele drugaèno kvaliteto. Sprehodi in sosedje bi znova postali pomembni. Vem, da je predlog utopièen, a kljub temu se mi zdi dobro, da neobremenjeno o tem in še mnogih drugih takih predlogih razmišljamo. Poèival je Bog, poèival naj bi enkrat v tednu tudi èlovek, sedaj pa se mora od nas oddah- niti tudi zemlja.   Ekološki problemi so preprosto tu in ne- mogoèe jih je zanikati. Danes `e vemo, da ne- katere lahko popravimo, druge bomo morali prenašali, tretje bomo povzroèali na novo. Vendar je tu tudi zavest, da smo sami odgo- vorni za našo vesoljsko plovilo, naš droben, a lep, moder planet. Najprej je èloveštvo posku- šalo reševati ekološka vprašanja v dimenziji “popraviti, a se nièemur odpovedati”. Sedaj spoznavamo, da kaj takega ni mogoèe. Brez odpovedi, brez potrpe`ljivosti, brez solidar- nosti in brez poguma ne bo šlo. Vse štiri ka- tegorije spadajo k moralnosti èloveka, to je po- droèju, kjer èlovek sprejema svobodne odlo- èitve. Zloraba svobode je greh. Ekološka prob- lematika je verjetno le eden od strukturalnih grehov, ki jih omenja Katekizem katoliške Cerkve (prim. CEC 1869), ko osebno omenja soodgovornost pri grehih drugega. O struk- turnem grehu govorimo takrat, ko se uèinek mnogih osebnih grehov “osamosvoji”, ko se zlo     dogaja brez novega sodelovanja oseb, kakor samo od sebe in ko ga lahko premagamo le s skupnim in dolgotrajnim naporom. Vsaka trajna dru`bena krivica, na katero se tako rekoè navadimo in se nauèimo `iveti z njo, je struk- turni ali dru`beni greh. Ekološki problemi se sedaj napajajo ̀ e sami od sebe. Vsakiè, ko v`ge- mo motor svojega avta, prispevamo majhen gramèek onesna`evanja in pomagamo ogrevati zemljo. Potrebujemo torej mno`ièno spreobr- njenje naše miselnosti in delovanja, da bomo poveèali mo`nosti, da obstanemo na planetu, ki nas pre`ivlja. Spreobrnjenje je verska kate- gorija. Pri spreobrnjenju gre v zaèetku za dr`o. Pred spreobrnjenjem èlovek `ivi mimo ali pa zanika obstoj Boga in njegovo oèetovsko lju- bezen. Po njem pa jemlje oboje resno in po tej ljubezni in spoznanju uravnava svoje `ivljenje. Cerkev predstavlja spreobrnjenje kot trajanje, saj èlovek na zemlji vedno ohrani svojo spo- sobnost, da znova zanika Boga in njegovo do- broto. Spreobrnjenje ni samo zunanja spre- memba naèina `ivljenja, predvsem je spre- memba, ki se zgodi v srcu, na ravni celotne osebnosti. Tudi pri ekoloških vprašanjih ne bo zadostovala zunanja sprememba, za resno soo- èenje s problemom je potreben drugaèen od- nos do stvari. Zdi se mi, da bomo morali naj- prej premisliti naš odnos do tehnike, ki deluje kot mnogokratnik naših telesnih sposobnosti in naših ̀ elja. Tehnika je tista, ki mno`ico lju- di spremeni v nadpovpreèno veliko gro`njo okolju. Zloraba ali pa nezmerna uporaba pa sta tisti dve dimenziji, ki morata zanimati vsa- kogar, ki si prizadeva za dobro. Nekateri se v svoji vnemi za èisti zrak, vodo in zemljo spušèajo iz ene skrajnosti v drugo. Zemljo zaènejo pojmovati kot “mati” in “boginjo” in imajo prav religiozen odnos do nje. @e judovstvo, še bolj pa kršèanstvo, je tako mitologiziranje zavraèalo. Obe verstvi pa sta ohranili prispodobo dobrega gospodar- ja, ko sta uèili, kakšen odnos naj gojimo do narave. Dober gospodar skrbi, da se mu pre-  mo`enje veèa, pri tem pa pazi, da ne poško- duje “proizvodnih sredstev”. Ko govorimo o naravi, je le-ta istoèasno naše premo`enje in naše proizvodno sredstvo, zato se skrb zanjo ne more skrèiti na “daj mi, kar potrebujem”, ampak moramo do nje gojiti podoben od- nos, kakor ga zahteva od nas domovina. Lju- biti zemljo pomeni, da smo dobri gospodarji in da je ne posiljujemo s svojimi predstavami in posegi preko vsake razumne mere. Pri tem pa nam bo osebna vera v veliko pomoè. Prostovoljen post, ki je prisoten v vsakem verstvu, bo potreben tudi takrat, ko govorimo o odnosu do stvari, predvsem do zemlje zu- naj vsake religiozne dimenzije. Brez posta, brez odpovedi, èloveštvo ne bo rešilo ekoloških problemov, ampak ga bodo onesna`enje ali vremenske spremembe prisilile, da bo omejil svojo porabo, ali povedano drugaèe, zemlja ga bo “prisilila”, da se bo postil. Mo`nost, da bi nas okolišèine, ki smo jih sami povzro- èil, prisilile, da bomo `iveli bolj skromno, ni priporoèljiva, ker bo èlovek izgubil mnogo avtonomije in svobode, s katero ta hip raz- polaga. Izguba svobode pa spremeni èloveka v karikaturo samega sebe ali pa v su`nja ne- koga ali neèesa, kar je proti njegovemu last- nemu dostojanstvu. Tako kot nam ni dovo- ljeno, da bi za kanèek varnosti smeli `rtvovati svobodo, tako ni prav, da zaostrimo vprašanja pre`ivetja èloveštva do te mere, da ne bomo imeli nobenega drugega izhoda veè, kakor us- taviti stroje. Post je šola svobode, èe je pro- stovoljen. Èe je prisiljen, postane le še eno sredstvo zasu`njevanja in nesreèe. 1. Prim. Andrej Marko Pozniè, Lakomnost v naši dru`bi, v: Tretji dan 4/5, Ljubljana, Društvo SKAM, 2004, 46-53. 2. Prim. Roman Globokar, Vzgoja za odgovorno samostojnost, v: Zbornik Nikodemovih veèerov, Prej Nevzgojeni zdaj zasvojeni, Ljubljana, Društvo SKAM, 2005, 21 sl. 3. Prim. Marciano Vidal, Para compreder la Solidaridad, Editorila Verbo Divino, 1996, 79 sl.