Ko se tako oziramo za nekateriffl ptičem, kako naglo se dvigne od zemIje in se vedno višje in višje pomiče proti oblakom, ali tedaj ne vznikne ir mnogem človeku želja, povspeti se v, te višine in od ondi premotriti našo lepo zemljo. Res marsikoga je že mika« lo, doseči ta cilj. Toda kako to učinit^ kako to uresničiti? In prišli so neka« teri do sklepa, upodobiti ptiča. Domne« vali so, da cdino s pomočjo kril, kakor. pri ptiču — je mogoče v zrak. V ta namen so si zgradili ladjo podobno ptiču: na sprednji del so pritrdili kljun, od zadaj pernat rep, a ob straneh gi« bajoča krila. Ptič je bil sicer gotov, krila so se gibala, dobre volje ni manjkalo — toda ptič je ležal na mestu in nikakor ni maral v zrak. Poskusi so se pokazali brezuspešni. Drugi zopet so si pritrdili krila y podobi lopatic U ramam In jib premikali z rokami in nogami — toda ves napor je bil zamaiig kvišku niso mogli. Edino, kar jim j* uspelo, je bilo to, da so se pri najvišjf pazljivosti spustili iz visokib mest,i na prim*r s biš na tla. Toda tudi ta drzni poskus je mnogi plačal z življe« njem in prišli so naposled do preprl« čanja, da na sličen način do cilja nika« kor ne prodra. Vsled tega, dasi tudi j<( želja, vzleteti v podobi ptiča v zra_5| vrtala v CloveSkem duhu, vendar pa jf radi izjalovljenih poskusov mnogini upadal pogum. To vse je trajalo do prošlega stoletja. Leta 1782 pa je vzklilo v tem ozini nekaj povsem dmgega, nekaj novega* kar je obetalo do uresničenja davnill teženj Cloveka. — Ta čas sta živela na' Francoskem dva brata Stefan in Jožef Montgolfier tovarnarja papirja, ki sta. se poleg svojega pokllca bavila mnoggi tudi s spoznavanjem prirodnih mo5!. Povspela sta se do spoznanja, da vse^ kar je lažje od vode, na vodi plava, all bolje rečeno, da vsako telo, ki je lažje od vode, na vodi plavati mora. In t» sta opazovala ne le zgolj na vodi, mai> vefi tudi na druglh telesih, zlasti nat zraku in različnih plinih. Sžasoma st^ prišla do prepričanja, da je gorak zralfi lažji od mrzlega. Na temelju tega sta se odločila sestaviti stroj, ki bi ga zrajl nosil in bi se dvigal kvišku. Ta zamtsel se. jima je tudi posrečil. OznaCenega leta 1782 sta izgotovil«. veliko kroglo Iz papirja in platna in ^j njej razgrela zrak z goreCim papirjemV Balon — kakor se je ta krogla naziva« la — se je bolj In bolj razgreval in se naposled na veliko veselje izumitelje^ dvignil 250 metrov od zemlje. S posrečenim poizkusom vzpodbuje> na sta brata zatem zgradila nov mno« go večji balon, kateremu sta naložila še težo 224 kg in ga leta 1783 izpustila vpričo tisočerih gledalcev v zrak. Ba^ lon se je dvigal dokaj jadrno in je dosegel tekoro devetnajst minut višinOl 2400 metrov. Že imenovanega leta J4: izvršil eden od bratov §e en balon, U* krcal vanj troje domačih živali, ovco< mačko in petelina. Balon se je povspel 800 metiov visoko ter se čez osem minut zopet Fvečno spustil na zernljo. Ta^ rei so bi^- v^ "'va.š prve, ki jih je kot Kva bitja ponesel balon v zračne viBave. Ta uspeh je zelo vzpodbudno uplival kratko zatcm še na druge Fzancoze ter jim zanetil vnemo do zrakoplovstva. iToda razgrevanje zraka v balonih je bilo spojeno vedno z nevarnostjo. Ra'di tega so skušali najti kako drugo sredstvo, katero bi nosilo balon. Prvi, ki je to sreeno misel tudi udejstvil, Je bil pariški profesor Charles. Ta učenjak je poznal vse dobre lastnosti vofiika ter je vedel, da je ta štirinajst krat lažji od zraka. Zavedal se je, da telesa s tem plinom napolnjena, morajjo plavati v zraku. V ta namen je zgra'dil s pomočjo še nekaterih učenjakov kroglasti balon iz svile. Da bi plin ne uhajal, ga je namazal s firnežem in ga napolnil z vodikom. In glej, balon se je dvignil tisoč metrov. Za tričetrt ure je padel, pet ur pota od Pariza na zemIjo. Tamkajšnji ljudstvo je bilo prepričano, da je padel iz neba sam zloflei, se je vrglo nanj z vilami in raznimi predmeti ter ga raztrgalo in uničiIo. Vsekakor se je poskušnja z vodikom obnssla. Napolnjevanje balonov z vodikom se je izkazalo zelo drago, radi tega se je ,v to svrho poslužil zrakoplovec Green •leta 1896 plina (gaza), katerega je mogoče dobiti iz premoga in gori. In glej, stvar se je obnesla. Sicer je plin težji od vodika, toda balone polniti ž njim, se da z najboljšim uspehom, razen tega pa je znatno cenejši od vodika. V to svrho se ga danes pri zraltoplovstvu splošno uporablja. V prusko-francoski vojni leta 1812 so potem že uporabljali balone za pregledovanje sovražnika in dostavo tajnih sporočil, toda ne s posebnim uspehom. omat