6’
4
1
1L
f
S>TURNWs CATYPHVC
ZA INDUSTRIJU IZRADA IZ LIMA
LJUBLJANA
3A MHflyCTPMJY M3PA£AM3 JIMMA
/bYB AAHA
NAROČNINA: LETNO 12 ŠTEVILK 100 DINARJEV, POLLETNO 6 ŠTEVILK 55 DIN, POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 DIN INOZEMSTVO LETNO 120 DIN - LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6/11. - TELEFON 2549 - ČEK. RAČUN POŠT. HRAN. 12.587
Večer na morju . . .
Vroče je solnce, tople so misli, komaj da je voda
hladna l
Tu vam nudimo nekaj letošnjih kopalnih slik. Seveda: naša opera z baletom je bila prva, ki se je kopala, in prva, ki nam je poslala slike. Če imate znance med njimi, poiščite jih bril
Foto Kan tor, mSlaolum In JlugtraclJam
A
Opera v Dalmaciji: g. in ga. Polič, gna. Majdič in ga. Thierry Foto Kanior
Naša opera na turneji: Kadar se solnči (zgoraj) in kadar se senči (spodaj)
Foto Kanior
Pozdravi „Ilustraciji" !
Mnogo smo jih prejeli, komaj da bomo mogli vse objaviti. Niso nas vsi razumeli, kaj bi radi: interesantne prizore in ne samo skupin! Pa vseeno ob javi jamo slike, da vidite, katere so dobre in katere naj bi bile boljše!
'1
Ljubiša Iličič pozdravlja ose Ljubljančanke
Iz Mojstrane pošilja Peček z družbo pozdrave
4. razr. mešč. šole iz Maribora na izletu v Bohinju eoto Drago Bon
r • *
Na Golici in z Golice
Orkestralna skušnja v Dal maciji
Pošljite nam še kaj, da bomo radovedni mi in zadovoljni vi!
»Ilustracija« Ljubljana Kopitarjeva 6/II
Slovenski fantje in možje, ki delajo v rudniku Moutiers (Francija)
i?7
,,Amareia“ Foto Btsier
Prvič na planini
Mlada mamica
Hiii, konjičekl Marjan in Majdiča iz Dobove
Ponavljamo: želimo lepih slik iz življenja otrok! — Uredništvo »Ilustracije«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/11.
Brez medvedka pa že ne Za najlepše fotografije smo razpisali na sprehodi	dve	nagradi. Kdor ne verjame, naj
pogleda 2. štev. »Ilustracije«, str. 42!
Da si zmočim samo glavo? Rajši se grem kopat v Savo/
Naši otroci
Ribolov	l°z se k°P‘iem kar domd,
Veselo društvance (Motiv iz Baške)	z belim milom in veselim smehom.
Foto Fr. Kraiooec	Fol.Ned.Hko	hahoha
•W*
Velikokrat me je zanesla pot na samotne ceste, katere sem čestokrat slikal in spominjal sem se ob tej priliki na Cankarja, ki je tako lepo opisal človeka, ko hodi trnjevo pot življenja in se trudi po klancu, da mu lije znoj in zdihuje pod težo bremena in težkega življenja . . . Obenem mi je prišla na misel pesem, glaseča se: ». . . popotvanje bratje je naše življenje . . Ustavil sem se čestokrat ob cesti, ki se je izgubljala v daljavo in gledal hišo z okni, ki je strmela vame — popotnika . . .
Foto Kare1 Čadež
Tam, glej se razprostira domovina, lepa kakor paradiž. Zamolklo pesem pojejo gozdovi, pojejo in se priklanjajo na-lahko, poigrava se burja s silnimi hrasti kakor poletni večer z žitom na polju. Tam, glej, se razprostira ravan, okopana v solncu. Iz zemlje same raste tisočera luč, na drevju tam ob cesti so obviseli žarki, zlati cvetovi; razlili so se preko široke ceste, žareča bela reka se vije preko ravni. Tam, glej, se je vzdignilo mahoma, silno, od vzhoda do zahoda se je vzdignilo, od zemlje do neba; ob rob ravni so se bile uprle silne roke, vzraslo je truplo velikana — pogledala je domovina sama sebi v obraz in je zardela od radosti . . .
1oan Cankar
Tudi gozd je bil miren, prijazen, razprostiral se je na ono stran v daljavo, hrib se je vzdigal za hribom in sam tih miren gozd. Tja bi Sel človek, izgubil se in legel . .. •
loan Cankar
Pol na Rožnik, nekdanje domovanje Ivana Cankarja
Naše ceste v solncu
Zgoraj levo: Del zborooalne dvorane angleškega parlamenta — desno: Ram-say Mac Donald, šef delavske stranke v Angliji in danes ministrski predsednik angleškega imperija
V sredini levo: Bivši ministrski predsednik Stanley Balduoin (konservativec), ki je pri zadnjih volitvah doživel občuten poraz svoje stranke
desno: Splošna votivna pravica v Angliji. Tudi redovnice volijo
Spodaj levo: Lloyd George (šef poražene liberalne stranke) s svojo hčerko Megan Lloyd George, ki je bita tudi izvoljena v parlament desno: Mlada komunistinja govori vehementen votivni govor poslušajoči množici
Scena VIII. prizora	Zaključna	scena.	Levar	In	Mira	Danilova
Hermon Ould: Piskač se smeje
Angleški publicist dramatik in tajnik londonskega Pen-kluba, Hermon Ould, je začetkom junija posetil Ljubljano. Ob tej priliki se je vršila v ljubljanskem dramskem gledališču svetovna premiera njegove nove igre »The Piper laughs« (Piskač se smeje), ki jo je prevedel Griša Koritnik
Na sliki na levi: avtor ob premieri igre na odru. Od leve na desno: direktor drame Pavel Golia, Hermon Ould, upravnik kr. Narodnega gledališča Oton Župančič in režiser igre Ciril Debevec
Foto .Ilustracija*
Spodaj levo: Gregorin (Mutter) in Cesar (dive)
Marij Kogoj: »Črne maske“
Triumf slovenske moderne opere. Besedilo po L. Andrejevu prevedel Josip Vidmar. Dirigent direktor opere Polič, režiser Krivecki, inscenator Vavpotič, koreograf Oolovin. Premiera v ljubljanski operi	Foto jiu*traci/a*
Zgoraj levo: 1. slika, scena z baletom „Ta grad je naši", desno: 2. slika, dva Lorenza (Primožič in Grba). — Spodaj levo: Pajk (Drenovec), desno: tri Francesce (Majdičeva, Thierryjeva, Španova) in Lorenzo (Primožič)
Zgoraj:
Primožič, Betetto in Rus
Levo:
Zaključna scena
3.	slike Luči Luči
Direktor opere Mirko Polič, komponist Marij Kogoj, režiser Krivecki in scenograf Iuan Vavpotič (koreograf Golovin manjka na sliki) — tvorci „Črnih mask“
mFoto Ilustracija*
Avgust Černigoj: Osnutek inscenacije
f' |Ivan Čargo: Osnutek inscenacije
Scenični osnutki Kogojeve opere „Črne maske"
F. D.
Danes, ko je premijera »Črnih mask« že za nami, ko poznamo Andrejev tekst in Kogojevo muziko, inscenacija tega dela ni več ono iskanje, tipanje in ugibanje, kot je bilo še pred dobrim letom raznim inscenatorjem, ki so hoteli dati tej slovenski operi primerno odrsko sliko. Prvi je skončal osnutke Černigojev učenec tržaški konstruktivist Edvard Stepančič. Njegova scena je dinamična, osnovni materijal upodabljanja mu tvorijo linija, barva in luč, ki se v menjajočem razpoloženju igre izpreminjajo. Avgust Černigoj je opremo sestavil materijalno. konstruiral jo je sredi teatra (kar v naši operi ni mogoče), zavrgel je barvane kulise, zahteval pa operacijo z reflektorji, ki naj bi posameznim prizorom primerno razsvetljevali bele stene. Ferdo Delak je postavil brezčasovno odrsko-ekonomično scenično konstrukcijo v črno-rdeče-zlati barvi, poizkus dimenzijonalno-kinetične dekoracije, v kateri bi naj dejanje živelo kakor slika v okviru. Ivan Čargo in Ivo Spinčič sta dinamičnemu ekspresijoni/mu Kogojeve muzike sorodno ustvarila odrske slike širokih kontur, emotivne slike, katere naj bi oživljala filtracija in sekanje luči. Osnutki gledališkega scenografa Ivana Vavpotiča so sicer tudi brezčasovne slike, ki se pa skušajo prilagoditi i Andrejevemu tekstu i Kogojevi muziki in biti obenem iz gledališkega stališča praktične. Ti osnutki so bili za uprizoritev sprejeti.
Ivo Špinčič: Osnutek inscenacije
Ferdo Delak: Osnutek inscenacije
Konec sezone
Moj god je danes
Anton Ocvirk Ilustriral Miha Maleš
Mo] god je danes.
Večer je. Solnce je umrlo.
Iz mračnih dni so misli mračne me objele vso, da s strahom mislim na naguban svoj obraz.
Joj, moj obraz!
V	dehtenje rož potapljam svoja lica, ki so nekdaj v poljubih sladostrastnih se topila. — Nikdo od tistili davnih drugov ne spomni se, da danes god je moj.
Le jaz uboga strmim v obraz od grehov njihovih zaznamovan.
Moj god je danes!
Zdaj nam preostane samo še to, da natrpamo svoje kovčke in jo udarimo na Bled ali na morje, ali da ostanemo v mestu (če že baš moramo ostati) in igramo tenis v prijetni luči modrega neba, da se hladimo v hladnih valovili Save ati v mirni vodi novega kopališča »Ilirije«. Že mora biti tako, da imamo spomin zato, da moremo marsikaj pozabiti in hvaležni bodimo za to. Sezono smo zaključili — pa, bogme, ali sploh živimo pri nas tako, da vemo, kaj se v Ljubljani godi, da otvar-jamo in zaključujemo sezone, delamo bilance, sklepamo in razklepamo? Kaj je pravzaprav s to našo Ljubljano, ali živi ali molči, kadar bi najbolj morala živeti? —
Sediš za mizo v kavarni ob svojem kapucincuin vjameš besedo tu in vjameš besedo tam. Ali je beseda konj, ali je vse skupaj klepetanje in opravljanje in kljub temu strokovna ocena brihtnih in važnih glav? No da, probleme rešujemo, probleme — in zdaj čakamo — nove sezone!
Da je Ferdo Delak »informiral« literarno Nemčijo o mladi »Sloveniji* — je znana stvar, škoda, da ne gre »Sturm« v stotisož izvoddi v milijonskem narodu kakor mi nismo in Nemci so. Problem naše režije v drami raste v postopici od tistega časa, kar je Skrbinšek zrežiral »Pohujšanje v dolini šelitflorijan-ski« v dadaističnem stilu, Bratina odkril Cerkvenikov »Greh« in odkar odgovarjajo naši režiserji na intervjuve ljubljanskih žurnali-stov. — Jakopiča smo proslavili, spravili v zaboje in poslali v Zagreb. (Bili smo gostobesedni ob vsem pregnant-nem in redkobesednem stilu kataloga). — Karla Bulovčeva je razstavljala januarja v Narodni galeriji in junija v Šelenburgovi in VVolfovi ulici. In prav na koncil sezone smo doživeli rehabilitacijo slovenske kulture. Mrak v sodobni slovenski literaturi.
Pa o teh stvareh ni prijetno govoriti — so-parnoje,soparno. Ne dajte, da bi se ne spomnili premiere, kakor
Prosto po Karli Bulovčevl: Spomenik Iuanu Mraku
(Karikatura Mihe Moleša)
(■{it«* '^y\
£
Ivan Čargo: Komponist Marij Kogoj
vznemirjajo nekatere sirene avtomobilov, se boš čudil, zakaj sploh še narašča avtomobilski promet na naših cestah. Od kdaj je Ljubljana samo prehodna točka, točkiea v smeri za Bled? Kopališč imamo zaenkrat dovolj, o priliki se spomnite na tramvajsko progo, progieo. Odkar zidajo vile na periferiji in predmestjih, razganja Ljubljano na vseh straneh. Pa brez senzacij nismo, štiri, pet smo jih že omenili — nekaj jih hranimo za jesen. Ali ne pripoveduje Čargo, da bo priredil kolektivno razstavo na Mestnem trgu in da bo povabil na njo svelovne kapacitete svoje stroke (ranžma s čajankami)? To je naša Ljubljana poleti 1929, Ljubljana svetovnih premier Shakespeareovih potomcev, sladkega vonja pokošenega l i-
je še ni doživela slovenska opera, Kogojevih »Črnih mask«. Ne7go-vorite o popularnosti Kogoja in njegove muzike (to bomo ugotovili jeseni) — gre za čast in slavo naše opere. So stvari, ki jih pozabite in so stvari, ki jih ne smete pozabiti. In ena teh stvari je delo in napor slovenske opere v današnjem kritičnem času, ko visi življenje tega kolektivnega telesa na nitki. Peli so ji rekviem v Ljubljani, peli so ji ga drugod — pa ljubljanska opera živi in poje v Ljubljani in če je tu ni, poje v Dubrovniku in če tu ne, je v Splitu ali še drugod. Mistično, kolektivno telo in more živeti brez pohvalnih imen in priznalnih kritik. Živi in dela, kakor ne zlepa kdo v Ljubljani.
In zdaj v teh vročih dneh je Ljubljana lena in zaspana in tiha. Šelest kostanjev Tivolskega parka je kakor rožljanje. Ponoči so sanje nemirne, podnevi so misli utrujene. O Zvezdi so pa zadnjič itak zaključili debato najmero-dajnejši o teh zadevah — ljubljanske kavke. Če si bral, da
ha n Čargo: Direktor opere Mirko Polič
Desno:
1. Čargo: Primožič, nosilec najtežje in
najdaljše vloge letošnje sezone, „Don Lorenzo“ v „ Črn ih maskah"
\/
i|	jt»	hj,
Albert Sirk: Ferdo Delak (karikatura)
luan Čargo: Rešiser Milan Skrbinšek
volskega parka, Ljubljana brez gradu in Ljubljana z Gradom. Nam preostane samo še Kreftov roman in drugo izdanje Maleševih »Rdečili lučk«?
Halo! Natrpajmo svoje kovčke in jo udarimo na Bled ali na morje ali igrajmo tenis v prijetni luči modrega neba! Svet je pokoj in blagor 11111, ki najde oddih v prijetni sapici samote, daljnih gora in mirnih valčkov! Kdor ne mara ljubega miru in pokoja, naj si izbere senzacijo, kakor sta si jo Delak in Sirk, ki gresta menda s čolnom od Ljubljane do Črnega morja. Vi, ki se boste vozili z brzovlakom v divji hitrosti, spomnite se na počasno pot. Srečno pot!
J.T.
ŽP
»Ilustracija"
Naslovna slika na ovitku: Gojmir A. Kos, »V juniju« (akvarel).
Foto »Ilustracija«: Marjan Pfeifer.
»Ilustracija« izhaja vsakega 25. v mesecu.
PošiljaJce fotografij in vse druge sotrudnike prosimo potrpljenja. Vse, kar je porahnega pride ob svojem času na vrsto. Zaenkrat imamo za vse premalo prostora na razpolago. Zato: razširjajte »Ilustracijo« in pridobivajte ji novih naročnikov!
Bolniki
čitajle!
Izšla je pravkar razjasnitev! V njej se pojasnjujejo dolgoletne izkušnje o vzrokih, postanku in zdravljenju živčnih bolezui. To zdravstveno blagovest pošljemo vsakomur, ki jo zahteva od spodaj naznačenega naslova. Tisočero zahval nenadkriljivo dokazuje edini uspeh neumornega in vestnega preiskovanja v dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor je v velikem Številu živčno bolnih,
kogar mučijo raztresenost, tesnoba, oslabljenje spomina, razdražljiv glavobol, pomanjkljivo spanje, želodčne ne-rednosti, preobčutljivost, bolečine v členkih, splošna ali delna telesna slabost ali drugi neštevilni pojavi,
naj gotovo zahteva mojo uteSlJl vo knjižico!
Kdor jo pazno prečita, se sebi v tolažbo prepriča, da poznamo enostavno pot do zdravja in veselja do življenja. Ne odlašajte, temveč pišite še danes!
ERNST PA ŠTERN ACK, BERLIN, SO.
Mlchaelklrchplatz Nr. 13. Abt. 409
Albert Sirk
F. D.
Iz Sv. Križa pri Trstu je. Tam, kjer je nebo najbolj modro, morje najbolj vabljivo in solnčni žarek
najbolj iskren. Močan je in plečat, bolj podoben kriškim ribičem ko slikarju. Zdrav je in svež — pa bi njegova dela ne bila močna?
Njegove še im preši jonistič-ne krajine poznajo Benetke, Reka, poznata Trst in Opatija. Poznajo jili še od tedaj, ko je bil Sirk učenec mojstra Tita na beneški umetnostni akademiji. — Njegove ekspresionistične portrete poznamo iz povojnih primorskih slovenskih revij, iz »Novega rodu«, iz »Našega glasa« in iz »Novic«, jaz
jih poznam še iz binkoštne razstave pri Sv. Ivanu. In vsa čast Sirku-portretistu, ki mojstrsko poda značaj portretiranca in ga upodobi.
Kakšen je ■ danes? Mislim, da vam njegove slike povedo dovolj.
Albert Sirk: Lastni portret
demijo v Benetke, katero je končal z odliko in prejel na končni razstavi prvo nagrado. Bil je profesor risanja na italijanski gimnaziji vTrstu, nato pa na slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu. Sedaj živi v Ljubljani.
Prinašamo nekaj njegovih portretov in obenem javljamo, da smo ga pridobili za ilustratorja »Ilustracije«.
(Op. ur.)
Albert Sirk: Portret gospodične X.
»Ali naj se oženim z bogatim dekletom, za katero nič kaj ne maram, ali pa z revno deklico, ki jo zelo ljubim. Kaj naj storim?«
Prijatelj: »Poslušaj svoje srce in vzemi revno dekle — mene pa seznani z ono, ki je ne maraš!«
Albert Sirk: Portret matere
Albert Sirk je bil rojen v Sv. Križu pri Trstu 26. maja 1. 1887. Tu je skončal obrtno šolo, šel nato na slikarsko aka-
Dlan leve roke z vrisanimi črtami
Foto mIlustracija*
Misterij roke
Stanko Šproc
Roka vsebuje vse polno skrivnosti — tega mnenja so bili že najstarejši narodi. Z obliko roke so se bavili največji misleci, ker so videli v njej zunanji izraz duševnih energij, obenem pa tudi opazili vplive kozmičnih sil, ki so zapustili na njeni površini neizbrisne sledove.
Gotovo bodo marsikoga zanimale osnove hiromantskega proučevanja in raziskovanja. Hiromatija razdeli vse vrste rok na šest osnovnih tipov: na elementarno, lopatasto, oglato, umetniško, duševno in filozofsko roko. Elementarna roka je tipična za primitivne narode na najnižji kulturni stopnji: je velika, debela in zelo trda; prsti so kratki in debeli. Čim bolj se človek duševno razvije, tem harmonične jša postaja roka v dimenzijah; duševna roka predstavlja najfincje grajeni ročni tip, ker je najlepša po obliki, zelo vitka in nežna. V vsakdanjem življenju pa naletimo najbolj pogosto na mešani ročni tip, kar dokazuje, da so onienjeni čisti tipi le bolj redko zastopani.
Tudi prsti, njih dimenzije in medsebojni odnos so za hiromanta velike važnosti, ker iz njih lahko razbere inarsi-kako zanimivo potezo. Iz palca samega utegne izvežban hiro-inant ugotoviti značaj gotove osebe v glavnih obrisih; dolg. močno razvit palec razodeva na primer veliko samozavest, jako energijo in zelo stalen značaj. Majhen, slabotno razvit palec pa je obratno izraz šibke energije, nesamostojnosti in nesigurnosti v nastopu. Gladki prsti pričajo, da dotičnik ni posebno redoljuben. Vozlati, v členkih odebljeni prsti pa so izraz jakega, doslednega mišljenja. Zelo trdi prsti razodevajo ekonomično in zelo žilavo naturo. Mehki prsti pa zelo impulzivno, občutljivo naturo.
Velike važnosti za h i r o m a 111 s k o prognozo so nadalje razne črte, vrezane v dlan. Na eni roki opazimo teh črt manj, na drugi zopet več. Čim več črt opazimo, tem razvitejša je dotična osebnost, tem bolje reagira na duševne vplive. V nekaterih rokah je cela dlan kar preprežena z gosto mrežo takih črt, v drugih zopet opazimo le par glavnih. V priloženi fotografiji so glavne črte posebej izrisane in zaznamovane z rimskimi številkami. Najvažnejša izmed teh je življenjska črta, ki zvira med palcem in kazalcem in poteka v loku proti zapestju (I). Iz nje je razvidno zdravstveno stanje gotove osebe, življenjska starost in življenjski uspehi in neuspehi. Čim daljša je ta črta, tem daljše bo življenje dotične osebe. Lepo barvana življenjska črta, globoko in ostro začrtana, nepretrgana, znači bujno trajno zdravje. Široka, bleda črta, nejasno izražena, večkrat ulomljena ali celo pretrgana, je izraz slabotne telesne konstitucije in raznih bolezni. Večkrat opazimo, da presečejo življenjsko črto daljše ali krajše prečne črtice. (I); te črtice nazivljemo vplivne črtice, ker razvidimo iz njih razne življenjske dogodke.
Druga važna črta je razumska črta (11). Pričenja prav tam, kjer življenjska črta, končuje pa na marsovem (Ma) ali luninem (Lu) hribčku. Predstavlja razum in voljo ter človekovo snovanje; iz nje razvidimo tudi bolezni, ki imajo sedež v glavi. Globoka, zelo čista razumska črta je znak močnega hotenja, ki ne klone nobenim oviram. Zelo kratka črta pa je izraz pomanjkljive duševnosti brez vsake |)odjetnosti. Dolga razumska črta, ki zavije na koncu globoko navzdol v lunin hribček, razodeva sanjavo naturo, polno bolestne melanholije.
Nadaljnja glavna črta je srčna črta (III), ki izvira mr robu roke pod mezincem in končuje pod Saturnovim (Sa) ali pa jupitrovim (Ju) hribčkom. Je izraz čuvstvenega življenja 111 ljubezenskih odnošajev. Pretrgana srčna črta razodeva razočaranja iu neuspehe v ljubezni, vejnata, nejasna črta pa je izraz nestalnega značaja. Čista, lepo barvana črta je izraz velikodušja iu globoke srčne kulture.
Razen teh treh glavnih črt opazimo v nekaterih rokah še par drugih, ki so pa manj važne in ki prav za prav le spopolnjujejo podatke omenjenih prvih treh. To so: usodna črta, s o 1 n č 11 a črta in z d r a v s t v e 11 a č rta. U s o d n a č r t a (IV) je merodajna za poklicna vprašanja, za materijelne uspehe ali neuspehe ter sploh za razne spremembe v življenju, če usodne črte ni v roki. potern dotična oseba ne bo imela posebne sreče v materi-jelnem oziru. S o 1 n č n a črta (V) je merodajna za uspehe v umetniškem delovanju in v splošni karijeri. Pretrgana solnčna črta znači, da bo dotičnik le počasi in v večjih presledkih napredoval. V zdravstveni črti (VI) se zrcali stanje celokupnega živčnega sistema in stanje prebavil.
O	tem nisem še popolnoma izčrpal vseh črt in črtic v loki. Tu pa tam opazimo namreč tudi kombinacije črtic v obliki križcev, mrež, kvadratov in trikotov. Vse take in slične figure, kot 11. pr. majhni krožki, odcepljene vejice, daljše ali krajše prečne črtice, vtisnjene pike raznih velikosti, imajo tudi svoj specijalen pomen, in sicer z ozirom na mesto v roki, kjer se nahajajo. Dobra hiromantska analiza je torej mogoča le z upoštevanjem vseh teh faktorjev, kajti, kar ena črta slabega razodeva, to je druga črta v stanu omiliti ali pa celo popolnoma paralizirati. Zaradi tega naj ni cenjeni bralec prav nič razočaran, ako mu na prvi mah vse popolnoma ne »štima«.
Spasite Vaš ukras Vašu kosu novom fpronadenom francuskonr p o m a d o m
,nicner
Obustavi opadan je
i	sedenje kose Izleči kosno tkivo; odstrani perut i sve boljke, od kojih kosa opada i sedi
Depo za Jugoslaviju: Beograd, Vasina ul. 8, II. sprat, prodaje i apoteka Delini, Knez Mihailova ul. br. 1
Ljudska knjižnica
2C zvezek 03 JzHajo iie«r(t«ir>c ED
KAZAN
VOLČJI PES
Branje za potovanje
So ljudje, ki potrebujejo svo- T jevrstne knjige za svoj odmor in za kratek čas svojega prostega časa. So knjige, ki potrebujejo čitateljev knjig za kratek čas. Izdajanje te vrste knjig v bistvu ne more naleteti na težkoče niti v majhnem narodu in zato je razumljivo, da slovenska založništva v primeri z odstotki izdanih drugih knjig ne štedijo ravno s forsiranjem knjig druge kvalitete. So to večinoma ponatisi podlistkov iz naših dnevnikov in že po tem svojem položaju nosijo svoje vrste karakterizacijo. Ko že imajo listi Haggarda in komaj še Colomo, Zevacca in komaj še Dumasa — bi bilo prav, če bi prinašali obenem v drugem podlistku tudi sodobno literarno noviteto inozemstva! Tako bi imeli tudi Hamsuna in Galsworthyja v slovenskem prevodu, ki bi jim na tako lahek način in brez težko obremenjajočih stroškov omogočili vstop v sodobno slovensko prevajalno literaturo. To bi bilo sistematično prevajanje, ki bi značilo plus za organizacijo slovenskega založništva.
Svoje vrste lahko čtivo, branje za potovanje v vročem času, branje za zimske večere, forsira obnovljena »Ljudska knjižnica« v založbi »Jugoslovanske knjigarne«. Po 18. zvezkih, ki so izšli pred vojno, je po vojni nadaljevala z 19. zvezkom, ki prinaša kanadski roman »Kazan, volčji pes«, ameriškega romanopisca Jamesa Olivera Curwooda. (Cena broširan 18 Din, vezan 30 Din.)
20. zvezek: Edmund Abont, Kralj gora. Povest stare kvalitete, dovolj zanimiva v svojem zapletku in razpletku za romantike željne bravce. (Cena kot zgoraj.)
21. zvezek: H. Rider Hag-gard, Jutranja zvezda. Zgo-
dovinski roman iz starodavnega Egipta. Knjiga je ilustrirana. — (Cena 30 oziroma 40 Din.)
22. zvezek: Jules Verne, Otroka kapitana Granta. Potovanje okoli sveta, roman v treh delih. Romani Vernea kljub zastarelosti tehnike tiste dobe danes še vedno priklenejo bravca zbog napetega dejanja. (Cena 48 oziroma 58 Din).
23. zvezek: Patrik A. Shee-han, N o d 1 a g. Roman doline krvi. (Cena 24 oziroma 32 Din.)
24. zvezek: A. Marbi, Ha n -ka, povest iz življenja lužiških Srbov. Tej povesti sta še priloženi Chateaubriandova »A t a 1 a« in srednjeveška povest Čudež v B o 1 z e n i znanega nemškega pisatelja Heinricha Federerja. (Cena 22, oziroma 30 Din.)
25. zvezek: H. Rider Hag-gard, Hči cesarja Monte-z u m e, zgodovinska povest iz Mehike, ko so se je polastili Španci. (Cena 30 oziroma 42 Din.)
26. zvezek: C. Lorenzini, Storžek in njegovo burkasto življenje, ilustrirano. (Cena 14, oziroma 22 Din.)
27. zvezek: Ivan Pregelj, Otroci sol nca, izvirna novela slovenskega pisatelja, najprijetnejše branje zadnjih let. (Cena 24, oziroma 32 Din.)
28. zvezek: H. Rider Hag-gard, Kleopatra, egiptovska kraljica. (Cena 28, ozir. 40 Din.)
29. zvezek: Slavko Savinšek, Izpod Golice, tihotapska povest iz slovenskih planin. (Cena 28, oziroma 40 Din.)
30. zvezek: H. Sienkiewicz, Na polju slave, povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
51. zvezek : Conan Doyle, Izgubljeni svet.
Ljudska knjižnica
10. jrvftzeK
CD JzfiuJ-a	GD
SOLNCA
l)UDJK\ KNJIŽNICA Z. 2Jt
IZHAJA CUtLTLtTNfi.
m Ljudska knjttnicai ffl • SSL ive,ck j EE Jzr>«jo ieirilefno CT3 '
Vestnost
Mr. Boncourt (potovalna agencija, Anverza) trdno spi.
Zazvoni... zvoni drugič, tretjič — devetič. — Mr. Bon-court sanja, sanja, da je v Rimu za binkošti.
Ko je pozvonilo dvajsetinšestič, se je Mr. Boncourt prebudil in je sklenil, da pogleda, kdo zvoni. Opotekaje se, je prišel do okna, ga odprl in vprašal v gluho noč: * Kdo je — za vraga?«
Glas na cesti: »Gotovo je nekdo tu. Ja/, namreč. Že pol ure. Ste vi gospod Boncourt od potovalne agencije? Ki priredi dužabno potovanje na Severni rtič?«
»Da. — In kaj želite?«
»Ali ni danes zadnji čas za prijave?«
»Za vraga! Baš zdajle imam uradne ure — opolnoči.«
Glas na cesti: »E, glej, glej! Opolnoči — ha! Če pridem jaz k vam opolnoči, mislim, da sc morete tudi vi vsaj
toliko ]>otruditi, da ste mi na razpolago. Ali ste kaj več od mene? V vaših oglasih je bilo vendar izrečno javljeno: Prijave sprejemamo do 5. t. m. Vprašam vas: Ali je danes 5. t. m.? Ura je četrt čez polnoč — torej je že 5. t. m. Ne l>o še tako hitro minil ta 5. t. m. O uradnih urah in takih stvareh v vaših oglasih nisem nič bral. Torej rok še ni potekel. Ne gre, da bi gospoda od potovalnih agencij oglaševala in se potem objavljenih datumov ne držala in se izgovarjala na uradne ure in na bogvekaj še.«
Bouncourt: »No, dobro. Vaše ime?«
»Charles Dutin.«
»Dutin ali Tudin?«
»Spredaj d, v sredi t. Ste napisali? Dutin. Charles Dutin iz Bruslja. Hotel sem vam samo tole povedati, gospod Bounoourt: baš sem prebral v kavarni oglas vaše agencije. Zdi se mi neumno vse skupaj. Ne bom se peljal na Severni rtič. — Lahko noč!«	Roda	lloda
Nagradna križanica
abcčdefghijklmnoprsštuvzž
o,
[3.
4.
5
6.
7,
8.
[9.
10.
11
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25,
Besede pomenijo: Vodoravno: i. kemična prvina, orožje; 2. dobiček, zlatarski kamen; 3. mesto v severni Evropi, sadež, stara utež, hrbtenični obroček; 4. slovenski pisatelj; 5. vrsta uši, cerkvena pobožnost; 6. reka v Sloveniji, pojav pri kačah, ujeda; 7. del polja, posmrtnica; 8. domače zdravilo, varuh; 9. pregovor, kraj v vzhodni Bolgariji, sanje; 10. drevo, pisatelj, udar žile; 11. drag kamen, znoj, prodišče, cunja; 12. del pohištva, skala, grška boginja; 13. del telesa, mesto v Rusiji; 14. vdova, drevo, skala; 15. kemična spojina, število, črka, osje gnezdo; 16. zadruga, črkopis; 17. del glave, stara ruska trdnjava, doba; 18. plazilec, praznik; 19. rastlinska zajedalka, veliko morje; 20. strup, poklic, ogrski kralj; 21. povabilo, olajšava kazni; 22. rokodelec; 23. nebesni pojav, del soda, žužkojed, proga; 24. pastir, kos lesa; 25. žensko ime, škodljivka železa.
Navpično: a. staroslovenska črka; b. okraski, grški bog; c. delavec, posoda, barva, sadež; č. stavbni kamen; d. lepljivo zelišče, vrsta koral; e. ptič, vrsta kaše, filmska igralka; f. vinski duh, prostor za bo-renje; g. južna rastlina, vas v Poljanski dolini; h. odmev, vrsta vožnje, riba; i. geometričen pojm, kostna bolezen, reka v Evropi; j. zli bog, reka v Avstriji, lastnina; k. silikat, dim, športnik; 1. glasbeni instrument, zapreka; m. draga kovina, suženj, ograja za živino; n. vrsta blaga, mesto na Bavarskem, drevo, lepilo; o. vez, riba, ptič; p. kožna tvorba, riba, svetopisemska oseba; r. travniška žuželka, vojak; s. računski pojm, potica; š. jugoslovanska pokrajina, grško pristanišče, poglaviten greh; t. vrsta mesa, turški novec; u. zastava; v. kemična prvina, del glave, vodna žival, kemična spojina; z. košček lesa, kamenina; ž. del semena, železov oksid.
Nagradna križanica »Ilustracije«.
»Ilustracija« prinaša danes nagradno križanico v zabavo našim čitateljem in jim poleg tega za pravilno rešitev poklanja več nagrad. Za žrebanje pride v poštev:
1. Kdor je plačal vsaj polletno naročnino upravi »Ilustracije«;
2. kdor pošlje najkasneje do 1. septembra pravilno rešitev gornje nagradne križanice.
Nagrade so sledeče:
1. nagrada: Prvi trije zvezki Pregljevih »Izbranih spisov«, vezani v platno;
2. in 3. nagrada: »Ilustracija« cel letnik zastonj (od liste številke naprej, do katere ima naročnik plačano naročnino);
4.	in 5. nagrada: »Ilustracija« pol leta zastonj (kakor zgoraj).
Odloča žreb.
Rešitev križanice in določitev nagrad v 9. številki »Ilustracije«, Ljubljana, Kopitarjeva 6/II.
Pol leta »Ilustracije«.
Izšlo je dozdaj šest številk »Ilustracije«, ki so vzbudile povsod pozornost in izredno mnogo priznanja. Nadaljevali bomo, da nudimo našim naročnikom in čitateljem čim naj-
več izbranega ilustrativnega materiala, posebno pozornost pa bomo posvetili tekstu. Prosimo vse cenj. naročnike in prijatelje našega lista, da priporočajo naš list povsod. Le veliko število naročnikov more podpreti tako bogato opremljen list, kakor je »Ilustracija«. Uredništvo bo storilo vse, da bo list tako zanimiv in pester, kakor si ga danes komaj morete zamisliti!
V	tej številki »Ilustracije« začnemo objavljati daljšo povest znamenitega norveškega pisatelja Svena Elvestada. Elvestad je v družbi s Frankom Hellerjem in Al. Ejeom (tudi Skandinavca) reprezentant moderne evropske pustolovske povesti. Njegova dva romana »Dama v borbi z dvema« in »Železni voz«, ki sta pred nedolgim izhajala v podlistkih dveh ljubljanskih dnevnikov, sta vzbudila mnogo pozornosti in ni dvorna, da bomo s priobčevanjem daljše povesti te vrste ustregli želji naših čitateljev.
Popravek.
Z ozirom na članek »Turizam u Srbiji« v 3. številki »Ilustracije« smo prejeli popravek: »Ispravljamo navod, da je društvo »Goč« rodjeno initia-tivom »Putnikn«, jer je ono u vezi sa »Putnikom« od 1927. godine, a postoji od 1924. godine, radeči isključivo sa svojim sredstvima. U vremenu od kada su stupili u vezu, društvo »Goč« se sa zalivalnošču seča obilnih materialnih potpora, koje mu je Činilo i čini društvo »Putnik«.
Društvo »Goč« za promet stranaca i turista u Vrnjačkoj Banji.
Naša duševna elifa na letovišču
H. Smrekar
m
Vsak boljši človek mora dandanes prebiti svoj dopust na kakem letovišču, sicer zaigra svoj družabni ugled. In dama, ki riskira, da ostane doma, riskira s tem, da izgubi itak že precej omahljivo prijateljstvo svojih bližnjih in daljnih znank.
Poznam človeka, ki ljubi svoj dom nad vse, pa je prisiljen od te družabne zahteve prebil svoj dopust v svoji kleti v vsej komodnosti lepo na hladnem in se je resnično popravil in zredil, saj je bila klet dobro založena. Najceneje, najudobneje in najzdraveje je lani predihal svoj dopust dobri moj znanec F. C. Paragrafov ni dobro poznai, pa so ga za to neznatno nevednost zašili — za štiri tedne. Odsedel je svoj dopust docela nemoten v hladnem zatišju pri zdravi in tečni domači hrani, si prihranil lepe pare in ohranil zdrav želodec. Marsikateri njegov znanec pa je, zdelan od raznih inkomoditet letovišč, doma bolehal po cele tedne in tožil o katarjih prebavil, ki so ga stali spet mnogo muk in par. — In končni glavni vidni učinek tenmo-rjava moda polt je doma z raznimi kemičnimi sredstvi hitreje in izdatneje dosegljiva.
Naši likovni umetniki, pisatelji, skladatelji itd. so dandanes po večini že tudi kot »ljudje« priznani, .pa se morajo takisto upogniti pod pritiskom družabnih žalitev.
Kam pojdejo letoviščit? Za vse nismo mogli dognati točnih podatkov, za nekatere moremo vendarle z gotovostjo povedati, kam da pojdejo.
C). Župančič, ki je menda kot edini izmed vseh «1 občanov priznan kot polnovreden buržuj, bo, kot znano, letoviščil -kot graščak v Kamniku.
C. Golar, ki letovišči itak celo leto na svojem gruntu na štajerskem, pride za izpremembo v Ljubljano in se naseli v kakem hladnem vinskem hramu.
Njegov zvesti drug Petruška zasede vrtno uto v K rakovem, kjer je odkupil pridelek treh vrtov solate, ki je njegova prva delikatesa. Pričakovati moremo, da ta količina zanj ne bo zadostovala in da bodo zato cene solate letos znatno ]>oskočile.
F. S. Finžgar se bo razmahoval v Mestnem logu, odkoder bo delal izlete za Rimski zid na Mirju, ker ga mika snov za zgodovinski roman iz stare Emone.
I. Pregelj bo počival na razvalinah Smledniškega gradu in bo nanizal spet pestro vrsto uporniških novel.
Slikar I. Vavpotič star. poišče mirno zatišje v Tivolskem gozdu. Kot scenograf Nar. gledišča pa se je — žal! — naravi že toliko odtujil, da mu njena krasota ne zadostuje več, ga dela nervoznega. — zato se obdene z lopo z lastnoročno naslikano romantično' scenerijo.
M. Gaspariju moramo oprostiti, — on ne utegne nikamor, niti za osem dni ne, sicer mu medtem pogine vsa družina od lakote.
Kipar Lojze Dolinar pojde na Vič-Glince, saj brez mečkanja ilovice ne more živeti. Spremlja ga arh. Fatur, ki bo s tamošnjo opeko igraje dovrševal najučinkovitejše stavbe.
M. Jama bo letoviščil na ljubljanskem polju v senci svojih platen.
II. Smrekar itak stalno prebiva v svojem letovišču (žal! — še vedno ne docela plačanem!) in si hladi vročo butico v svojem bazenu.
M. Sternen bo (a ne ve se še, kje) praskal stare freske.
S.	Šantel bo — kjerkoli že — praskal svojo glavo, ker kljub neizmernemu garanju ne pride »na konja«!
R. Jakopič bo z Golovca nadzoroval in dirigiral solnčne zahode. Nikoli še nisem videl bolj žalostnega človeka, iego ie bil on, ko je nekoč v svojem paviljonu klepetajoč zamudil sijajen solnčni zaton. »Je že fertik« je pridušeno zamrmral, glavo pobesil in potopil desnico v valove svoje preroške brade.
Narava je sicer po božje lepa. a če smemo verjeti Jakopičevim občudovalcem peropraskalicam — je lepota njegovih olj nadnaravno divna, in tako tudi najžarovitejši solnčni zaton ugasne pred krasoto Jakopičevega olja.
A. Lajovic se zatiši v cerkvici na Rožniku, kjer bo nadaljeval odlično uspelo komponiranje psalmov.
L. M. Škerjanc bo prepeval na ljublj. polju. M. Kogoj bo čepel na šišenskem vrhu, ker je bil domena »Črnih mask« (ki pa seve niti malo niso bile toliko globoko umne in duhovite, kot je on). Ženira ga pa že vnaprej tista stara, obrabljena, šablonska melodika gozdnih tičev, zato si bo ušesa prej korenito zalil z voskom.
O	vseh tek in drugih dušfevnih mogotcih moremo k sklepu izdati še to, da jim bo v letoviščih jiajvečja slast pač ta, da se vsaj za kratko ,-dobo skrijejo pred svojimi ' sovražniki Manihejci — upniki.
P. S. Naša drama gostuje kot navadno v Kozjih Ridah
Grafološki kotiček
Priobčuje Stanko Šproc
Odgovori na vprašanja
»Rasen«. Živahna, duševno razgibana naiura, ki išče neprestano stikov z zunanjim svetom, ker upa na ta način najti prepotrebno duševno ravnovesje in pravilno orijentacijo. V delovanju te osebe se opaža precej nervozno hotenje, neka notranja nezadovoljnost in poudarjena častihlepnost. Pisec očividno ni popolnoma zadovoljen s svojini trenutnim položajem; rad bi sc dvignil više, a manjka mu za to prave energije in doslednosti v snovanju in delovanju; marsičesa se loti z velikim navdušenjem in vnemo, a kmalu popusti in ne izpelje vsega do kraja. Precej iznajdljiva glava, polna lepili in
originalnih zasnov in domislekov; miselni tok je brz in neoviran, opaža se tuintam pomanjkanje koncentracije. Oseba zelo hitro reagira na zunanje vplive, radi tega troši obilo duševnih energij v debati, kjer jo vsaka malenkost hitro razburi. Sploh je pisec bolj čuvstvena, sangvinična natura, nekam nestalna in bežna, pri tem pa zelo prostodušna, s širokim duševnim horizontom. Njeno hotenje je precej impulzivno. Ker želi biti oseba v javnosti čim bolj priznana in upoštevana, radi tega se poslužuje v svojem delovanju cesto tudi umetnih efektov.
»Poletje«. Simpatična natura, naravna in neprisiljena v nastopu in govoru. Brez vsake zahrbtnosti in zlohotnosti. Vsak dogodek ji seže globoko v srce. Oseba je, precej ponosna in resna, kar popolnoma odgovarja njeni celotni duševni strukturi. Oseba motri vse dogodke okoli sebe s pozornim, stvarnim pogledom, iluzij si ne dela, tudi ne zida gradov v oblake, vse posmatra z realnega stališča. Tudi njena fantazija se giblje le v dovoljenih mejah, radi tega pogrešamo pri osebi posebno bujnih, velikopoteznih idej, pač pa naletimo na veliko jasnost in doslednost v mišljenju, na urejenost in
J&' et la. &Wjua ^ ia kdldt &
preglednost v delovanju. Oseba je torej pretežno praktična natura, ki zida le na realnih tleh in upošteva le stvarne argumente. Radi tega vpliva njena pojava v javnosti na prvi pogled mogoče malo preveč enostransko,- in površni opazovalec bi mislil, da ima opraviti s plitko, nerazvito naravo. Hotenje je pri tej osebi posebno močno razvito; opaža se jaka življenjska sila, ki je izraz duševnega zdravja in jake tvornosti; oseba je zelo agilna, ne straši se življenjskega boja, delo in napor ji je nujno potreben za življenjsko srečo in notranje zadovoljstvo. Kljub vsej stvarnosti in realnosti pa je jako dobrohotna in ljudomila.
Pripomba uredništva: Kdor želi grafološko skico značaja kake osebe, naj vpošlje približno 10 s črnilom pisanih vrstic njene pisave (navesti treba tudi spol in starost) na uredništvo naše revije pod naslovom »Grafološki kotiček«. Obenem naj priloži pismu 20 Din za delo in stroške. Pisma se rešujejo strogo diskretno in zelo vestno. Analize vposlanih pisav se priobčijo v tem kotičku le na izrecno željo. Naš grafolog izdeluje tudi detajlne analize pisav in je bralcem te revije na razpolago za vse tozadevne informacije in vprašanja.
Rešitve ugank iz i. in 5. številke
Naseda	Crkovnica
S pikami označene črke vzamemo iz poleg stoječih besed in dobimo:
Čas je zlato
Žaljivke
I. Žezlo. 2. vrt-nica. 3 za-boj.
Vžigalice
Srečen dedič Imel je črn,o‘ na belem
Naročajte »Ilustracijo«!
Jahta gospoda vojvode
Suen Eloestad	Ilustriral	Albert Sirk
I.
Thomas Busch se dolgočasi.
Končno se je vendar posrečilo, da so znamenitega pustolovca Thomasa Busclia prijeli in zaprli v preiskovalni zapor z vsemi merami najstrožje pažnje. Ko so ga prepeljali v ječo, so zanj prav posebno odredili posebne varnostne ukrepe. Ključavnico njegove celice so okrepili z močnim prečnim zapahom, močan paznik je stalno stražil v celici poleg njega.
Thomas Busch se je zadržal ob vsem tem docela mirno.
\ ečinoma se je zabaval v nekakšnem salonskem ali pa šaljivem tonu s svojini paznikom.
»Dragi prijatelj,« mu je rekel nekega dne, »vaš obraz mi ugaja. Povejte mi, koliko- ste pa stari?«
Po tem nenadnem vprašanju nekako zmešani paznik je jecljal:
»Petdeset-štiri... Gospod... Gospod... Eh...«
»Recite mi kar: gospod Busch. Ne menim se za razne okraske imen! Močni ste pa bržkone zelo?«
Paznik je vstal in pod obleko so mu zaigrale mišice.
»Veseli me,c je dejal Busch smehljaje, »da močili ljudje v teh krajih še niso izumrli. Za svoje eksperimente potrebujem močne ljudi... Koliko zaslužite?«
»Sto kron mesečno.«
»Smešno nizek znesek za moža z vašimi mišicami. Zaslužiti bi mogli tisoč kron mesečno, kdor bi v&s pravilno cenil. Ali bi hoteli služiti v moji službi?«
Dobrodušni atlet se je glasno zasmejal in odgovoril:
»V vaši službi, gospod Thomas Busch? To bi bilo bržkone možno šele po dvanajstih ali petnajstih letih?«
»Motite se. Po dvanajstih ali petnajstih letih me že več ne bo. Že davno več ne bom živel.«
»Ne domišljajte si tega, da bi se vam posrečilo ubežati?!«
»Dragi prijatelj, baš to si domišljam. In če vas vprašujem, ali hočete služiti v moji službi, mislim to predvsem zato, da bi mi pomagali ubežati iz te celice.«
Zdaj pa se je paznik resno razjezil.
»Ne prenesem, da bi se vi na tak način razgovarjali z menoj. Takoj bom javil to svojemu predstojniku.«
»Izvolite samo,« je zazdehal Busch in se vrgel na leseno klop, ki mu je bila namenjena za posteljo.
Nekaj dni je preteklo. Daši se je zdelo, da se je pustolovec uživel v svoj sedanji klavrni položaj, je naenkrat začel tožiti, da se neznosno dolgočasi.
Kakor vsi veliki zločinci, je imel mnogo zmisla za senzacionalne stvari. Želel si je, da bi bil javno zaslišan, pred radovedno publiko.
Toda, ko ga je bil zaslišal šef detektivskega oddelka, ni	prišel več na vrsto, vsaj začasno ne.
Policija je zbirala dokazni material in	tega	je	bilo	iz
dneva v dan več.
Med tem časom se ujeti pustolovec niti	malo	ni	po-
trudil, da bi skril dolgčas, ki ga je moril.
Paznik je poročal točno vse (kakor mu je bilo strogo ukazano), kar je Busch delal in govoril in zato so v detek-
tivskem oddelku vedeli kmalu, kako se pustolovec dolgočasi in da si želi majhne izpremembe. Seveda se jim je to zdelo naravno za zločinca in nemirnega človeka, kakor je bil Thomas Busch.
Samo eden je bil, ki se mu je tako govorjenje o dolgočasenju zdelo malo čudno.
In to je bil detektiv Asbjorn Krag.
»Če ni to malo čudno,« si je mislil, »da bi človek takih železnih živcev, kakor jih ima Busch, nenadoma klepetal, da se dolgočasi. Kaj naj to pomeni?«
In sklenil je, da obišče razvpitega zločinca.
Ko je Asbjorn Krag vstopil, je ležal Busch na klopi in zdehal. Na stolu poleg klopi je sedel paznik.
Ko je Busch opazil detektiva, je zavpil:
»Končno! Saj je že dvanajst dni, kar ste bili zadnjič pri meni.«
»Veseli vas torej, da sem vas obiskal?«
»Seveda!« se je smehljal pustolovec ironično; »Že kar neznosno mi je bilo, da nimam prav nobene prilike izmenjati svoje misli s kakšnim drugim človekom razen z mojim paznikom, ki mi je sicer zelo simpatičen.«
Asbjorn Krag je sedel na stol, ki mu ga je ponudil paznik, in rekel Buschu:
»Prišel sem, da bi vas vprašal, zakaj vam je postalo naenkrat tako dolgočasno?«
»Ah, vi se čudite temu? Ali si ne morete zamisliti, v kakšnem nezgodnem položaju sem?«
»No, da. Zdi se mi, da ne baš v najbolj prijetnem. Ne razumem pa, zakaj to tako glasno in tolikokrat oznanjate. Mož vaše sorte navadno ne išče v svojem pazniku intimnega prijatelja. Jaz sem dozdaj kar drugače sodil o Buschu. Mislil sem, da je molčeč in sam vase zakrknjen mož. Da, skoro sem mislil, da je nekakšna sfinga.«
»Živeča sfinga igra vedno komedijo.« je odgovoril Busch. »Pomirite se, gospod. Jaz sem zdaj nehal igrati komedijo.«
»Vdali ste se torej v svojo usodo?«
»Tako nekako. Zdi se mi, da bi bilo nemogoče pretentati vašo policijo. Nič drugega mi ni preostalo.«
»Ali skušate ironizirati, gospod Busch?«
»Moram vam reči, da vas imam za izredno dobrega detektiva. Vam se moram zahvaliti, da sedim danes tu-le... Povejte mi. prosim vas, ali me ne mislijo zaslišati?«
»Za to je še čas. Policija še ni mogla zbrati vsega dokazilnega materijala.«
»Upam, da me bodo zaslišavali javno?«
Asbjorn Krag se je nasmehnil:
»O, vem —. Bržkone želite, da bi se nadrenjalo polno ljudi v sodno dvorano, da bi ujeli pogled in besedo zname-
nitega pustolovca. Ali ni tako?... Na žalost vam morem povedati, da vas bodo zaslišavali za zaprtimi vrati.«
»Na vprašanja ne bom odgovarjal!«
»Saj ne bo treba. Veriga dokazov bo sklenjena, preden vas začno zaslišavati.«
Pustolovec se je tiho zamislil.
Končno je rekel:
»Vedno sein imel veselje, da so mnogo o meni govorili in da so me obdajali z gloriolo skrivnostneža. Zato ne bom tajil, da bi dai mnogo, če bi mogel govoriti v nabito polni dvorani, kjer čakajo ljudje v mrzlični napetosti, kaj bom rekel. Niti malo me pa ne veseli, da bi moral govoriti kopici idiotskih policistov.«
»Prisiljeni boste, da odgovorite na par vprašanj.«
»Ne,« je odgovoril Busch, »nikdo me ne more prisiliti, da bi govoril, če tega nočem. In jaz nočem govoriti pri zaprtih vratih. Jaz hočem polno ljudi, jaz hočem, da potegnem ljudi za seboj v sfere svojih pustolovščin... Rečem vam, nimam baš tako malo prigod, ki bi jih rad povedal. In kakšne prigode! Škoda le, da ne bom imel za to nobene priložnosti.«
»Če hočete, saj jih lahko meni poveste,« je menil detektiv.
»Vam?«
»Da. Osebno me zelo zanimajo.«
»Ali mi obljubite, da jih ne boste pripovedovali naprej? Ali mi hočete dati častno besedo?«
»Ne, tega ne morem.«
»Z drugimi besedami: moje štorije boste povedali sodniji. In protokoliral jih bo uniformirani pisun, ki zna komaj zapisati pošten stavek... Ne, gospod Krag, zelo mi je žal... In vendar bi tako rad, da bi svet vedel o mojih čudežnih prigodah	...«
Thomas	Busch	se je	zagledal	nekam	kakor	v sanje.
Krag je	vstal.	Misel	je	našel	v	glavi.
»Vaši večini tu pri nas so itak kolikor toliko znani,« je dejal in hlinil ravnodušnost.
»To vem. Toda — živel sem tudi v drugih deželah.«
Baš o njegovih prigodah v tujih deželah bi Krag rad kaj zvedel. Neposredno pred aretacijo Thomasa Buscha je policija brzojavila vsem večjim mestom Evrope, da ji sporočijo, kolikor vedo o njem. Iz mnogih mest so došli odgovori,	da so	že opeto-
vano	imeli	opraviti	z
zločincem, čigar znaki izdajajo Buscha. — Nikjer pa se ni oblastem posrečilo, da bi imeli kakšne dokaze in zato so ga vedno morali izpustiti.
Na te stvari je mislil Asbjorn Krag. Če bi izrabili pustolovčevo ničemurnost in slavo-lilepnost in mu izvabili priznanja o njegovih prigodah v tujih deželah — marsikaj porabnega materijala bi dobili za obtožnico.
Rekel je pustolovcu, ki je ležal ves zamišljen na klopi: »Prav imate. Škoda, če bi svet ne vedel zgodbo ali vsaj kriminalno zgodbo vašili prigod.«
Busch je prikimal. »In vi nočete govoriti pred sodiščem.«
»Ne, na noben način ne — če bi me zaslišavali pri zaprtih vratih.«
»Razumem,« je rekel detekiiv. »Hočete, da bi vas zasliša\aii v nabito polni dvorani, da bi vas saj tedaj poizkusili vaši tovariši osvoboditi.«
Pustolovčev pogled se je križal s pogledom detektivovim, toda niti malo ni bilo opaziti, da bi mu detektiv videl v dno duše.
»Razumeli boste,« je nadaljeval Asbjorn Krag, »da bomo poskrbeli za najstrožje mere pažnje. Že samo rahla misel na to, da bi vi zaslišavanje v dvorani utegnili uporabiti za vaše načrte pobega, je za nas odločilna. Bodite brez skrbi, zaslišavali vas bodo pri zaprtih vratih. Nekaj drugega pa je z vašimi prigodami v tujih deželah. Škoda, če bi jih nikdo ne opisal in ne napisal.«
»Vam bi jih pa kar nerad pripovedoval,« mu je odgovoril Busch. »Mislim, da bi jim vi ne mogli dati tiste oblike, ki jo zahteva vsebina.«
»Morda vam morem priporočiti za tako zadevo pravega moža — pisatelja,« je menil Krag.
»Pošljite k meni, kogar hočete,« je rekel Busch ravnodušno. »In če bom baš razpoložen, bom pripovedoval... Morani vam priznati, da vam bom zelo hvaležen za to, da bom vendar videl nov obraz. Saj bom poginil v tej strašni samoti.«
Detektiv je bil zadovoljen, da je dosegel toliko.
Policiji se ni bilo posrečilo, da bi ji bile nekatere skrivnostne točke Buschovega življenja docela jasne. Morda bi jih bilo mogoče razjasniti na tak enostaven način. In celo s sodelovanjem pisatelja, prijateljsko razpoloženega napraiu policiji.
Asbjorn Krag je bil veselo razpoložen, ko je zapustil celico... Toda treba je bilo najti osebo in jo pregovoriti, da bo poslušala skrivnostne prigode, ki jih bo pripovedoval pustolovec... Na vsak način bi morala znati stenografijo. kajti če bi se Busch pošteno razgovoril, bo mogel le vajen stenograf požirati njegove hitre besede.
Po kratkem razmišljanju se je odločil detektiv, da gre k možu, ki se je zelo zanimal za take vrste zgodbe (kakor je Krag to vedel), namreč h gospodu Svenu Elvestadu, ki je napisal že celo vrsto detektivskih povesti.
Tako se je zgodilo, da je bil ta pisatelj sodeloval v eni injbolj interesantnih, pa tudi najbolj tragikomičnih kriminalnih zigodb, kar se jih je zgodilo v zadnjem času.
In zdaj ima on sam besedo, ker bo pripovedoval zgodbo v prvi osebi.	(Dalje prihodnjič.)
Kresna roža
Likovič Joža	Ilustriral	Miha	Malei
Breda je bila mlada in zala kakor marjetica pred kresom. I istikrat je nosila široko, belo bluzo in črn, svilen trak na pršili; nad košato kito je imela zataknjen svetal glav-uiček, valovito krilce jo je delalo dražestno. Otroško ozke ristnice so rdele kakor črešnja o sv. Vidu; lica so ji gorela.
Spomladi sva se seznanila v železniškem vagonu... Dan je bil poln bele bleščave; pred kolodvorom so se dramili starikavi kostanji, lipe so dišale, zlat oblak se je dolgočasil nad Rožnikom. Vrvež v kolodvoru so večali dohajajoči vlaki, lokomotive so nestrpno piskale; razposajeni vrabci so se podili po tirnicah, železničarji so dajali znamenja in kričali. Razpoloženje je bilo prijetno...
Že večkrat sva se skupaj vozila, šele tedaj sva se seznanila. Ljudje so jo zgnetli v kot, kakor plaha golobica se je stiskala meti stene, kiselkast dim jo je zagrinjal in dušil. Ponudil sem ji prostor pri oknu ter jo ogovoril:
»Zopet na [>oti, gospodična?«
Ona pa se je ljubko razodela;
V Preserje se peljem, grem v Podpeč po mleko.«
»Tako pridni ste,« sem jo poskusil pohvaliti.
■X mestu težko živimo; stanujemo v barakah, oče je pri železnici, jaz pa hodim v obrtno šolo.«
Velike, črne oči, ki so izražale dozorelost dekliških let, so vročično zažarele, stresla je z glavo, pramen las se ji je razkodral preko lepega čela. Rob bluze se je zganil, mlečno bela polt je šinila izza drobnih čipk. Skozi okno so pridehtele lipe...
»Pa se ne dolgočasite med potjo?« sem vzdržal razgovor.
»Prav nič gospod! Spotoma nabiram rožice, najrajši imam tiste z zlatimi peresci. Še ponoči se žarijo v tesni vazi. Nimam dragocene, vitke vaze, teta mi je podarila starinsko, z debelim steklom in obledelo podobo.«
Urno je nabrala lase ter jih zvila v valovit pramen...
Odbijači so žvenknili, vozovi so se premaknili, vlak je zdrvel mimo tivolskih nasadov in ponižnega Rožnika, 'v daljavi naju je pozdravil častitljivi Krim... Od Ljubljane do Preserja sva se vozila skupaj, med barskimi dobravami in nizkim gričevjem. Zemlja je bila razgrnjena kakor pisan prt, poln božjih darov iti sladkosti. Na postaji pod Žalostno goro sva se ločila, jaz sem se odpeljal naprej ... Dolgo sem zrl za njo, dokler ni blesk njene bluze presahnil med razbeljenimi tračnicami. Vsakokrat je nalahno z roko zamahnila v pozdrav, nato se je pa zgubila v skaloviti rebri, med brinjem in pritlikavimi borovci... Pa pot nazaj! Vedno iste mehke slike... Češnje med vrtovi, dimasto ozračje, rožni oblaki nad barjem! Borovniški most z rdečimi oboki, raztepene liiše, zveste čuvajnice ob železni progi, slabo razsvetljena okna z gostim rožmarinom, bežeče poti, osamel popotnik na prelazu, Žalostna gora, brinje, medla luč pri postajnem znamenju... Preserje! Pred postajo pa me je pričakovala Breda, s kanglico in šopom rož... Vedno sva se enako pozdravila, samo v mislih, niti rok si nisva podala, ko je stopila v vagon.
»Ali ste prišli?«
»Čakala sem!« je dahnila in odložila kanglico v kot.
Vsakokrat mi je povedala kaj novega in radostnega. Preprosto se je izražala, zdelo se mi je, da dehtijo njene besede po sladkem češmilju, po rosnem brinju in niaho-vitili zatišjih izpod Žalostne gore... Roji debelih isker so obmetavali okna vagona, spodrsavali na motnem steklu, v bežnem metu tonili v noči. Kakor da plavava v ognjenem oblaku, obraz pri obrazu, srce pri srcu... Breda je čemela v kotu, iskre so se svetlikale v njenih velikih črnih očeh.
»Ste trudni?« sem jo rahlo dramil.
»Nisem, gospod! Pa zakaj naj bi bila ...,« se je zdrznila.
y Ljubljani sva se razšla vedno na kolodvoru; običajno jo je pričakoval kdo izmed domačih. Najinega poznanstva nisva hotela razkrivati; človek se čuti v mestu nesvobod-nega, vsakih pet korakov brli plinovka in nepremično sledi popotniku iz ulice v ulico. Ljubosumna stvar! Z nerodnim korakom lahko prepodiš najlepši najnežnejši spomin. Breda je vse to občutila. Zato ji je bilo tem ljubše življenje v barakah, pod črnimi, razbeljenimi strehami, sredi plevela, med skromnimi vrtički. Tam je lažje sanjarila o rodnem mestu, ki so ga zapustila bogastvo morja in bela jadra . . .
Po treh mesecih pa je bilo vsega tega konec. Lipe so odcvetele, kostanji so počrneli, kos se je umaknil v skrite loge... Nekoč sem jo našel v vagonu vso razburjeno.
»Kdo vas je užalil, Breda?«
Beseda se ji je zatikala, komaj je odzdravila:
»Oče je prestavljen, v Beograd pojdemo... Nikdar več se ne vrnem... Kje je Trst, morje, Ljubljana, barje...«
Dogovorila sva se, da napraviva šentjanžev večer poslovilen izlet preko barja.
»Pridete?« sem jo neverno skušal. »Da bo najino slovo prisrčno in lepo ...«
/
»Pridem!« me je zagotavljala s trpkim nasmeškom. Solza ji je zablestela v velikih, črnih očeh.
»Gotovo pridem, saj je zadnjikrat, kdo mi bo ubranil...«
Cesta se je vila pred nama v prijetno neskončnost. Z Bredo sva se držala za roike, Žalostna gora je zrla na naju, od Goričice do Rozmanovega kovača. Vsakih deset korakov hišica s kito rožmarina, kresničjem, radovednim dekliškim obrazom in tiho srečo, vsakih deset korakov živahen kos z zlato pesemco. Med žiti so se smukale prepelice, lastovice so se lovile okoli brzojavnih drogov. Za ogradami so se svetili košati orehi.
Bredina lica so bila rožno odahnjena, sence pod očmi so splahnele, radost in zdravje sta sevala iz njih. Poreden vetrič se je pritihotapil izza razorov in se zapletel v nabrano krilce. Trak na prsih se je prepustil zračnim valovom, široki rokavi so se gubali... Deklica v vetru, dišečem po zorečih žitih, maku in .sladkobnih koreninah!
Sedla sva na skalni prag, grbasta vrba naju je skrivala. Barje je mirno ležalo v belih rokah kresnega solnca; oblaki so se selili in prenašali zlato srečo od Rakitne na
I	rebevnik... Breda je utrgala marjetico in začela puliti lističe.
»Me ljubi, ne ljubi...« je smehljaje šepetala in mi mežikala. Njeni rožni prsti so urno brzeli in skubili bele lističe.
»Porednica!« sem ji požugal ter jo posul s prahom marijinih lase.
»Počakajte, nestrpnež!« se' je obrnila proč in me ljubko pogledala preko ramen.
»Me ljubi...!« je vrisknila in mi vrgla bele, mehke lističe v obraz. Sobice se je ujelo v njenih očeh.
»Kdo?« sem jo prestregel in rahlo oklenil.
»Škrjanček!« se je vrgla vznak in zamižala...
Dolgo sva kramljala. Najine roke so se sklepale in iskale srečo mod marjeticami in zlatičnicami. Murni so se začeli oglašati in klicati noč iz lazov. Črni bori so se zganili, nad Kafrlom je krožila roparska ptica.
Ko sva se dvignila, je pal iz njenega naročja poslednji listič marjetice, bel in nežen. Pal je med ostale, ki so ležali okoli naju kakor davni spomini... Znočilo se je.
Kresna noč, topla in zlata! Nad polhograjskimi grebeni se je vlekla ognjena belina, čarobna, kakor da jo je zanetila angelska roka. Nebo nad barjem je bilo polno zlatih zvezdnih posevkov, za Trebevnikom se je blestel roj gosto-ž.ivekov, angelske peruti so se svetlikale nad Planino... Na samotni brezi so se klicali kosi, ki jih je dramila mesečina. Med redko travo so se utrinjale zelene lučice; kresne lože niso mogle zapreti polnili čaš, sreča in zlato sta kapala iz njih. V jaških je skrivnostno cingljalo... Nad Bregom so kurili kres. Rajajoče sence so se vrstile okoli ognja, se »prijemale in zginjale v temini. Nekje so trobili pastirji, dekleta v belih, ozkih predpasnikih so tekle po razorih.
Midva pa sva se poslavljala. Od Žalostne gore, od spečih dobrav in skritih poti... Pastirji so ji peli v slovo...
* * *
Breda je nekajkrat pisala. Spočetka je tožila o moreči tujini, neznancih in hrupnem mestu. Včasih je obudila nežen spomin, solze so se blestele na črkah, hrepenenje je dihalo iz vrstic. Potem so pa še črke umrle, spomin je shiral, Breda se ni več odzvala...
Nekoč smo napravili izlet v Beograd. Mesto ob sotočju rek. ki se nabirajo v ogromno vodovje. Pestro življenje nas je zajelo, čar razkošne družbe nas je hipoma zajel...
Zvečer smo se umaknili iz. šuninih Teraz.ij proti Donavi. Roji lenih komarjev so se vlačili nad vodo. nekje so pele ciganke... V stranski ulici smo naleteli na bučno družbo. Nekdo je pel:
»Moj dilbere, k ud se šečeš ...«
»Ali, fantje, zapojmo rajši našo domačo!« se je dvignil sredi družbe znan ženski glas.
»Slovenci!« smo strnili glave in obstali. Milo nam je bilo, da smo našli rojake.
Med njimi sem našel Bredo, tisto Bredo, ki je bila nekoč tako ljubka in drobna kakor marjetični cvet. Razvila se je... Zavita je bila v težko svilo, olepotičeno z zlatimi obeski. Ustnice je imela naličene, obrvi pobarvane, pod očmi se je vila temna proga. Gosta kita las je odpala. samo oči so ostale še zveste in čiste. Breda, Breda...
»Vi tukaj?« sem se začudil ter pridržal njeno roko.
»Tako je,« je samozavestno, malce tuje naglasila.
»Sprehajamo se. V mestu je neznosno, zidovje je peklensko razbeljeno.«
Urno mi je dopovedovala malenkostne novice, kakor da sva se komaj včeraj ločila. — »Na nas ste pozabili?«
»Nisem, gospod!« je povesila oči.
»Sicer pa, kako sva bila tedaj otročja in preprosta,« je nadaljevala po kratkem mojku in se poigrala z zlatim obeskom... šli smo v gostilno, ciganska godba pa ni mogla ogreti naših src, ostali smo preprosti popotniki. Ta večer se nisem več dotaknil Bredinih rok. želel sem si domov, med marjetice in kresne rože...
Breda, Breda! Nocoj je mrak tih in prijeten. Ozračje je polno sladki])- vonjav. Lipe dehte, kostanji ob nabrežjih so pokojni, murni so za hip onemeli... Tihe so besede zapoznelih šetalcev, tihe so stopinje deklic med grmičevjem opojnega češmilja.
Breda, Breda! Kresna roža! Kdaj se vrneš?
Salda-konte
ŠTRACE JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI
PO IZREDNO UGODNIH CENAII
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ K*T« D*
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA 6/II.
Angleška pelargonija, izredno bogato cvetoča s 130 cvetovi.
Last ge. Šubičeve, Ljubljana, Čopova cesta 21
Z ljubljanskih vrfov Foto .Ilustracija'
Med vrtnimi tulipani je v novejšem času najbolj priljubljeno pleme D a r v i n o v i h tulipanov. Te sorte, ki jih kratko zovemo darvinke, cveto kesno, na vrtu šele v maju, a imajo velike, močno barvite cvetove z visokimi, krepkimi peclji. Slika 1. nam kaže grede rožnatih in rdečili darvink pri vrtnarju Šimencu v Gradišču.
Morda noben ljubljanski vrt ni dal ljubiteljem cvetlic toliko pobude kot vrtič g. nadsvet. Avgusta Bukovci na Gruberjevem nabrežju. Sto in sto izbranih krasotic. Od rane pomladi do pozne jeseni se razcvetajo cvetlice trajnice, ena zraven druge razvrščene tako, da niso grede nikoli brez cvetja. Ko je prva spomladna llora (žafrani, tulipani i. dr.) že pri kraju, blešči v obmejku ob potih snežnobeli jezdč-nik, ib e ris s e m p e r v i r e n s (slika 2. in 3.), tik njega se razcvetajo rožnati in sinji spomladni floksi, med rosnim zelenjem drhte goreči srčki in že so pripravljene za cvet perunike, orlice, potomke in lilije in vse poletje bo žarelo od ognja plamenic med sinjino ostrožnikov. Zelo učinkovita cvetlica je doronicum caucasicu m (slika 4.). Ptrav lep je obmejek, napravljen iz belo cvetočega repnjaka, a r a b i s a 1 p i n a (slika 5., z vrta g. Franzla na Prulah).
v
<3 a v k o p o C e i j e
boste uživali le v lahkih platnenih ali svilenih oblekah, a brez težkih skrbi, kako boste prali svoje obleke. - Tkanina bo zadržala tudi po pranju svojo barvo in sijaj, ako vzamete za pranje SCHlCHTov
RADION ki varuje perilo.
Iz galerije filmskih igralcev
L ^
\x.
Miha Maleš: Brigita Heim
Moj življenjepis
Brigita Heim
Zdajle, ko to pišem, sem stara dvajset in eno leto. Morda so l judje, ki morejo reči, da so v teh letih že mnogo doživeli —. Ja/, nisem. Življenje mi je teklo povsem o!>i-čajno in mirno. Rojena sem v Berlinu. 17. marca 1908 Ko sem bila stara komaj dve leti. me je nekaj vleklo k temu, da plešem in to je prva stvar, ki se je spominjam i/ svojega naj nežnejšega detinstva. Samo da sem slišala godbo in že sem bila kakor elektri/.irana — toda s petim letom mi je bilo igranje prav tako milo kakor ples. In vedno sem se igrala, da sem princesa, ki jo je preganjala zla usoda in ki ni živela srečno. Po navadi se je ta princesa zastrupila in morem reči, da sem mnogokrat umrla in vedno rada umrla.
Po ljudski šoli sem bila v inštitutu, kjer sem .istila do šestnajstega leta — do tistega časa, ko bi bila morala stopiti v igralsko šolo. Pa moja mati je izprevideln, da ‘.em morda sposobnejša za mimiko nego za govor in je pisala znamenitemu režiserju Fritzu Langu. Tako sem prišla k filmu. To je vse. kar bi prav za prav imela povedati o svoji prošlosti. Igrala sem v filmih mnogo vlog, a najznamenitejši sta Marija v »Metropolis«-u in »Alrauna«. Rada igram demonske vloge, zle ženske, toda verovati mi morate, da nisem niti hudobna niti opasna. Pravijo — in mislim, da je tako — da sem kar običajna ženska. To je tako, da me zanimajo vloge takih žensk, pravih demonov po ljudski sodbi, četudi mi mnogi pravijo, da to ni prava pot do velike popularnosti, češ, da publika vzljubi samo one igralke, ki igrajo simpatične osebe. Razen demonov in zlih žen igram rada slepe ali gluhe deklice — sploh žene, ki so vredne sočuvstvovanja. Zdi se mi, da bi take vloge igrala zelo dobro, ker mislim, da razumem te bedne ljudi. Že v detinskih letih sem često igrala take tragične figure. Zadnji moji filmi so bili »Denar«, »Jahta sedmerih grehov«, škandal v liaden-Badenu« in »Divne noči Nataše Pet rovne«.
Peter Berezou in Ana Stenova v filmu „Sin mo/ — dele drugega“
Sin moj — defe drugega
Premiera v kinu „ Ljubljanski duor“ v Ljubljani Rol Amuda
Vihar nad Azijo, Sin moj in še drugi ruski filmi današ-uje produkcije so bogate obresti od kapitala ruske umet-nosti 20. stol. Nobena filmska dežela zemlje ne kaže tako intenzivnega predelavanja umetniških konceptov v vsesplošne, ljudske in soeijalne s vrhe kot Rusija. Kar smo pred desetimi leti in prej in kesneje gledab samo še v slikah in kompozicijah Kand inskega, Chagalla, Jawlenskega in drugih in čemur smo rekli ekspresijonizem, to gledamo danes v celuloidnih trakovih, ki prihajajo iz Rusije in mu pravimo: ruski film. »Ruski film«, to pa je že toliko kot kvalitetni film, čeprav se marsikdaj da o tem debatirati.
»Sin moj« je film za propagando ljubezni do otrok in čeprav je v njem več stvari ad hoc, je ta komad Červja-kova precej milj nad splošno filmsko produkcijo sedanjosti. Glavno vlogo nosi Ana Stenova. ki je v igri silno ekonomična. Skoro mrzla. Isto ekonomi joinskopost glede individualne, svoje geste čutiš tudi v ostalem agiranju in v
režiji in vsa beseda je prepuščena situaciji, faktu. Ruski film govori s temi, bodisi, da jih sešteva in afirmira, bodisi da jih konfrontira, pobija in uničuje. Tu živi igra samo i/ dejstev, razen njih ni nič; a človek bi mnogokrat hotel, da bi se ta fakta in situacije razvezale v elemente. Včasih namreč, kadar ne udarijo, začutiš nekaj kot okus po statistiki. Chagall je slikal v svojih slikah psihična stanja in to je bilo zanj prav za prav slikarstvo. Po pomoti. V filmu je to drugače: tu dobi ta psihografija svoj estetski faktor. Tu postanejo vsi ti ekspresijonizmi razumljivi in zato siguren steber slikovnega efekta. Po »Viharju nad Azijo« je »Sin moj« eden najboljših primerov tega filmskega slikarstva. Igralski materija! je brez imen, a izreden. 'I'u v filmu »Sin moj« ni ravno zadnja odlika kapaciteta mimičnega izraza.
Ana Stenova v goreči hiši.
£ -
I . ,
Brigita Helm
mlada In občudovana filmska zvezda, priljubljena pri vseh obiskovalcih kinematografov. Leva slika Jo kaže v eni njenih zadnjih vlog v filmu „Dlvne laži Nine Petrovne"
Spodaj levo: Brigita Helm in Leo Peukert v filmu „Škandal v Baden-Badenu"
desno: Prizor iz filma „Divne laži Nine Petrovne“	Foio u/a
'm
Levo: Španci so predkratkim zgradili po starem načinu podobno ladjo, kakor je ž njo Krištof Kolumb pred 500 leti odkril Ameriko. „Santa Maria“ o pristanišču Desno: Španski kralj Alfonz s svojo družino na krovu karavele „Santa Maria“
V Kaliforntjt uporabljajo poseben aparat, da preizkušajo, če je sadje že zrelo
sredini:
U* M, *l tL «
Slavnostna otvoritev mednarodne razstave v Barceloni
Pogled na vrvenje množice pred glavnim vhodom v razstavne prostore baš ob uri otvoritve
'4 .J**.
Dt>o prizora z nogometne tekme Francija—Jugoslavija o Parizu, o kateri je naše moštoo častno zmagalo
V sredini levo: Zeppelin, orjaški zrakoplov, po nevarnem letu na varnem v francoskem hangarju desno: Osem mladih laponskih umetnic, ki so s svojimi svetlimi kimoni vzbujale v Longchampu v Parizu občo pozornost
Spodaj levo: O priliki zadnjih cerkvenih svečanosti v Rimu Je bila bazilika sv. Petra veličastno razsvetljena, kakor kaže naša slika desno: V Angliji še danes vprizarjajo turnirje po srednjeveških običajih
Senzacionalni proces Puniša Račič o Beogradu Levo: Puniša Račič, Jovanovič Luna, Toma Popovič na založni klopi. (Puniša Račič je bil obsojen na 20 let težke ječe) Desno: Sodni dvor v procesu: Maksimovič, preds.prvostep. sodišča Petrovič, Vukajlovič. Pri oknu stoječ: Puniša Račič
Konferenca Male antante v Beogradu
Češkosl. zun. minister Beneš (X) in češkosl. poslanik Šeba (XX) prihajata z avdijence pri Nj. Vel. kralju na sejo Male antante
Zunanji ministri: češkoslovaški Beneš, jugoslovanski Kumanudi in rumunski Mironescu na seji
Levo: Seja novinarske male antante v Beogradu
Premiera nove Nušičeve komedije »Gospoda mtnistar" v beogradshem Narodnem pozorištu. Od leve na desno: Bobičeva, Pavlovičeva, Stokičeva, Paranoseva
Oospa Stokičeva (minislarka), Milovanovič, Nikolič
V krogu: Srbski dramatik Branislav Nušič
Zgoraj levo: Procesija sv. ReSnjega Telesa na Marijinem trgu V Ljubljani	* foio Jugollsk
desno: Odkritje spominske plošče zgodooinarju Valvazorju na Starem trgu 4 po Muzejskem društvu Foio .Ilustracija*
Srbski književniki so s svojimi slovenskimi tovariši obiskati Prešernovo rojstno hišo o Vrbi
Levo: Otvoritev Sportn. kopališča S. K. Ilirije v Ljubljani.
Dr. Milan Dular člta otvoritveni govor Foio Hibštr Desno: Pogorišče cerkve sv. Ane v Tunicah pr! Kamniku
Slovenski ameriški umetnik H. Gregory Prusheck (Perušek) je v Juniju poselil Ljubljano
(članek o njem in reprodukcije njegovih del prinese »Ilustracij*« v prih. Itevilki.) Na levi sliki je fotografiran s itabom »Ilustracije«, od leve na desno kritik dr. Rajko Ložar, slikar Miha Mnlcš, PeruSek, publicist Janko Traven. — Na desni sliki vidimo prstan, ki ga noii Peruiek in ki g
janca v Tous Pueblu (New Meiico). Prstan je izdelal Indijanec (100 let star) iz terakoja in mehikanskega srebra
solnce, mescc in zvezde in nadomešča po indijanski veri amulet
ga je dobil od Indi-ki je zelo mehko. Predst .vlja zemljo, Foto .Ilustracija"
Zgoraj levo:
Prijetna športna obleka za turistke
desno:
Elegantna jahalna obleka (Filmska Igralka Mary Kld)
Spodaj:
Elegantni lovski kostim
Gdč. Vida Petanova iz Ljubljane, ki je dobila na lepotnem tekmovanju o Beogradu tretjo nagrado
Zgoraj levo:
Toaleta, hi je za letošnje poletje zadnja novost: posli kana svila
desno:
Poletni kep iz kasha-beige. (Ga. Grudinski, toaleto izdelal modni salon Zdenka Rodič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 10)
Foto JtuBtractJii
.
Z ljubljanskega velesejma
V sredini levo:
Zamorci — atrakcija radovedne publike
desno:
Jluslraclja44 na velesejmu
Foto mHuslracl/am
Levo:
Mešani zbor pev. društva ,Ljubljana* v Ljubljani, ki namerava o priliki vaclavsklh slavnosti v Pragi prirediti turnejo po češkoslovaški republiki
Videi sem čela: kot da jim pod kožo lazijo želve,
ali to misel jih je razrila tako;
videl sem lica: v njih brazde za seme bodočnosti...
— sin tvoj zaril se je živ pod zemljo — v Ameriki koplje, v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva, sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o njih.
han Čargo, akad. slikar, je poslikal v hiši g. Silvestra Škerlja (\ Ljubljani, Tržaška cesta, kolonija >Stan in dom«) stopnišče po motivih znane pesnitve Otona Župančiča »Duma«, Prinašamo štiri detajle. Foto > Ilustracij a«
(Zbog ozkega prostora fotogr. perspektiva na levi sliki zgoraj ni pravilna)
Tu, tu se žile življenja stekajo,
pota vesoljstva tukaj se sekajo,
ljubim jih s hrupom in šumom, ta včlika mesta —
skoznje v svobodo gre, skoznje v bodočnost gre cesta. .,
Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš z oljem mu lečiš razpokano dlan, shrambe mu polniš in vina mu vručaš za znoj, daješ sena in otave za vola, ki vlačil je brano, hodil pred plugom in družno potil se z oračem .
irJlISS?1 vl«tnv D-“ (ff i“0f,c“,tr0 120 Din), polletno 55 Din (za inozemstvo 65 Din). Številk« 10 Din. Izdaja konzorcij ilustracije (K., Cec St cons.). Urednik Narte Velikonja. Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6,11. Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. Ceč).
Adler Standard 4
Adler Standard 6
Adler Standard <3
Ita 'Rina na »Adler Standard 6«
GLAVNO ZASTOPSTVO:
ING. C. R. LUCKMANN, LJUBLJANA, AHACLJEVA CESTA lO