Kakovostna starost, let. 26, št. 2, 2023, (71-72) © 2023 Inštitut Antona Trstenjaka 

GM Ageing hub: Age-Friendly Environments in The Great Manchester Region 
RAZVOJ STAROSTI PRIJAZNIH OKOLIJ V REGIJI VELIKI MANCHESTER 
V zacetku 2023 smo se zaposleni na Inštitutu Antona Trstenjaka, ki delamo na podrocju razvoja starosti prijaznih mest in obcin, udeležili spletnega pogovora, ki ga je organizirala IFA (International Federa­tion on Aging). Strokovnjak Paul McGarry je vodja Središca za staranje (angl. Great Manchester Ageing Hub), ki združuje organizacije iz javnega, prostovoljskega, skupnostnega in zasebnega sektorja. Glav­ni namen središca je prepoznati priložnosti in izzive starajocega se prebivalstva v Man-chestru ter se osredotociti na zmanjševanje neenakosti in kakovostno staranje. 
McGarry je poudaril, da gre pri razvoju starosti prijaznih okolij za dve pomembni vprašanji. Prvo: kako prepoznati in od­govarjati na aktualne potrebe starejših prebivalcev, drugo pa, kako zagotoviti trajnost in vzdržnost rešitev. Prepoznava­nje potreb je nemogoce brez vkljucevanja starejših v proces. Potrebno jih je vprašati, s kakšnimi težavami se srecujejo in kaj bi jim izboljšalo kakovost življenja, potem pa te spremembe uvesti. Kot primer je navedel ustanovitev centra lokalne skupnosti Klub prve vrste (angl. Front Row Club), ki je nastal iz potrebe starejših po druženju in želje po skupnih ogledih filmov, saj se jim je kino zdel predalec in predrag. Pridobili so dovoljenje za predvajanje filmov, kasneje pa je to postal center starejše populacije, ki organizira telovadbo, predavanja, delavni­ce, predvsem pa je to prostor za srecevanje in druženje starejših. Podobno so razvili vec pobud starejših, ki so imeli željo po vkljucevanju v družbo, zanimiva je pobuda za nocni klub z glasbo, ki jo starejši poslu­šajo, in podobno. Pri vkljucevanju starejših moramo biti pozorni, da v nacrtovanje in odlocanje vkljucimo pripadnike razlicnih skupin starejših z razlicnimi potrebami, saj bomo le tako pridobili pravi mozaik informacij, ki bo omogocal razvoj okolja in skupnosti prijazne do vseh. Pripomnil je, da se vcasih veliko vec naucimo iz zgodbe posameznika z razlicnim mnenjem, kakor iz množice zgodb z istim. Poleg tega se mo-ramo zavedati, da je vkljucevanje starejših dolgorocen proces, že samo pridobivanje njihovega zaupanja lahko traja vec let; pomembno je vztrajati. 
Pri vprašanju trajnosti in vzdržnosti rešitev na podrocju staranja nas v priho­dnosti cakajo veliki izzivi; zlasti sedaj v luci varcevanja, ko zategujejo pas na vseh podrocjih, je pod velikim vprašanjem fi­nanciranje razvoja starosti prijaznih okolij. Politika mnogokrat pogled usmerja samo na trenutne razmere in se ne ukvarja z reševanjem dolgotrajnih težav. McGarry je opozoril, da se demografske spremembe dogajajo sedaj in jih ni možno zaustaviti 
– to je jasno vidno iz grafa, ki prikazuje staranje prebivalstva. Zavedamo se, da bi se že sedaj morali spoprijeti z izzivi sta­ranja prebivalstva in iskati rešitve, pa se kljub vsemu odvija prepocasi (za primer je navedel Veliko Britanijo, ki še vedno nima izdelane nacionalne strategije za staranje). 
Velik izziv bo tudi zagotavljanje enako­pravnosti pri uporabi inovacij za starejše. Verjetno se bodo inovacije za podrocje staranja v prihodnje najhitreje dogajale v zasebnem sektorju, ki na tem podrocju prepoznava poslovni interes, a za njih je v ospredju dobicek in ne uporabnik. Obstaja tudi nevarnost, da bo stroka izlocena iz tega procesa. Velik mednarodni izziv je vzdržnost in razvoj gospodarstva ob sta­ranju prebivalstva. 
Med pogovorom se je McGarry dotaknil tudi drugih tematik, od pomembnosti družbene infrastrukture za povezovanje in aktivno, zdravo staranje do vkljuceva­nja starejših iz socialno ogroženih okolij. Pogovor je zakljucil z ugotovitvijo, da je staranje lahko tudi uspešen karierni izziv in da je hvaležen, da lahko dela na tem podrocju. 
Leja Žakelj