Rebus. Priobčil Silvester Alka. < 5 ER 100 ka -!- = či. - Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. ¦ Rešitev besedne uganke v 3. številki. ^ Prav so jo rešili: Melita Pirčeva, učenka III. razreda, Vasja Pirc in J^k ————— Aieksander vitez Žolger, dijaka I. gimn. razr., vsi trije v Maribom; Anica ^M _[__^L^___t_ Brudermanova, učenka III. razr. I. odd. v Vuzenici; učenke V. razreda v S a m e n Hrastniku; Kristijan Hodnik, učenec III. razr. v Tmovem pri II. Bistvici; ^J ~~ ~ I ~ Dragica Vizjakova, učenka IV. razreda v Ljubečni pri Celju; Bogomir ^J ------------------Brezovšek, učenec V. razr. na Vranskem; Vilma Kraljeva in Stanislav ^M A n t e Kralj pri Sv. Ivanu poleg Trsta; Danica Gcrmkova v Krašnji pri Luko- H vici; Vanda in Janko Traun, Stanko in Milica Skulj, Tone in Ivo Bajc v ^J Ljubljani; Marica Zupančičeva v Polhovem gradcu pri Ljubljani; Josip Vidrajs, učenec na -^J Vranskem ; Jakica in Marija Ganglovi, učenki v Ljubljani: Danica Jordanova, učenka v Ihanu ; jK Bogdan Vivod, učenec VI. razr. I. odd. v Sevnici ob Savi; Marijana Rerabkova v Konjicah; H Feodor Kovačič, Matko Jonko, Vladirair Koman, učenci V. razr. v Radovljici; Stanko Skok v '^1 Domžalah; Miran in Vanda Brinar, učenec in učenka v Postojni; Ljudovik Plavšak, učenec III. razr. II. odd. v Št. Jurju ob Taboru; Miša Krašovčeva, učenka III. razr. I. odd. v Št. Jurju ob Taboru; Anica in Ivček Valenčid v Trnovem (Notranjsko); Nataša in Sonja Lapajne- tovi, učenki VI. razr. v Mekinjah pri Kamniku; Janez Leskovar in Franc Rak iz Prihove pri ;jH Konjicah; Franc in Janez Bohinec, učenca vLjutomeru; učenke VII. razreda Ciril - Metodove !H šole vTrstu; Viljem Ogorelec, dijak I. b gimnazije v Mariboru; Ciril, Milan in Branko Rode, ^fl dijaki v Ljubljani. j^^^t Besedno uganko v 1. in 2. številki ^H so tudi prav rešili: Vladimir Berce, učenec V. razr. v Št. Janžu na Dolenjskem; Stanko Rajh ^H in Hugon Dekleva, učenca v Ljutomeru; Milica in Danica Podgornikovi v Celju; Srečko Ko-sovel, dijak III. realčnega razreda v Ljubljani. 93 f Stjepan Basariček. čujejo, kolikor se največ da. Otroci pri pokort- ,. „ , . . „„ . . , čavanju rjavega hrošča lahko mnogo koristijo. V Zagrebu je dne 23. marca t. 1. umrl učitelJjstvJ0 b* da,0 šolski mladi^ navodiJ| S jepan Basaricek um.rov jeni profesor učite- kaRo Jsfi j t uničevanje vrgi da ne t , jiica star 70 let. Za hrvatsko vzgojeslovje s. dfevje gk d' jn da se tud, žjval ne mučj _ pL je pndobil neminljivih zuslug. Zanimal se je končJani hrogei so jako dober gnoj in izdatna tudi za slovensko mladinsko knjizevnost, po- kur:a Djja sebno pri srcu pa mu je bil naš »Zvonček". ' v ' — Blagemu nažemu prijatelju in milemu hr- KaJ izdelujejo danes Iz papirja? vatskemu bratu bodi ohranjen ljub spomin! Danes izdelujejo iz prejnega papirja, ozi- Kako se vedejo konji na bojišču. romaiz papirne preje: vrvce, cevi, pasove, tra- kove, blago za podlogo, umetno usnje, blago Neki angleški častnik pripoveduje: Velika za dele črevljev, raešano tkanino za perilo in je razlika med vedenjem konj, ko gredo na gornjo obleko, pa tudi tkanine iz samega pa- bojišče in ko se vračajo z bojišča. Ognjevito, papirja za vojaške in civilne potrebščine. Pa- naravnost nestrpno vlečejo topove po cestah; pjr nadomešča sedaj bombaž, ki smo ga pred ko se pa vračajo s fronte, kažejo popolno one- Vojno dobivali večinoma \z Združenih držav moglost in brezbrižnost. Ko gredo tja, so čvrsti severoameriških, iz Anglije in iz Turkestana. in živahni; vračajo se pa zamazani, da jih je _ Za predelanje 1000 kg papirja je treba 80 komaj spoznati. Angleški konji so tudi sredi do ioo delavcev, dočim jih je treba za pre- granatnega ognja pogumni, argentinski in ka- delanje enake množine bombaža le 18 do 20. nadski konji pa iščejo vsako ugodno priliko, y Avstriji je pri predelavi papirja zaposlenih da bi se sknli v kako rupo ali duplino. Konji, 180.000 do 200.000 vreten, in 6000 statev pri ki so najboljši, največ trpe na živcih. No, zdi bombažnih izdelkih pa je bilo pred vojno v se, da je tudi konjem že dovolj — vojnih do- delu 5 milijonov vreten in 150 000 statev. Iz- brot! delki \z prejnega papirja, ozirorna iz papirne Društvo za zgradbo Učileljskega konvikta Pre)e so za oko sicer lični. a trpežni nis»o. v M«WJ«ni. DrobHne. Imenovano društvo ima namen, da zgradi ,. v Ljubljani dom, kjer se bodo vzgajale sloven- ske učiteljske sirote. Vrlo slovensko učiteljstvo Slavec poje, žaba kvaka, je v to plemenito svrho nabralo takorekoč po ro*a cvete in dehti, vinarjih že !epo vsoto 113.117 K 19 vin. Dru- vsaka stvar se kaze taka» štvo oskrbuje tudi Cesarja Franca Jožefa I. ju- kot P»roda ji veli. bilejsko ustanovo, ki znaša sedaj 13.106 K 74 vin. Iz te ustanove prejema 6 učiteljskih sirot '5. po 80 K podpore na leto. Društvo je izdalo Oj, nikjer, nikdar veselja ni, in založilo več lepih in večinoma ilustriranih ako v srcu rana ti leži. knjig za mladino, ki so naprodaj v Učiteljski tiskarni v Ljubljani in po vseh slovenskih knji- 16. gotržnicah. Kdor more, bodi podpornik temu Kdor se ti hlineč dobrika, dobrotvornemu društvu! on ti le nastavlja past, da za hrbtom strup jezika Poltretje leto mutast. lahko v tvojo brizga čast. Črnovojnik Edo Rut je nekega dne mese- ca avgusta leta 1914. obolel zaradi neznosne 17. vročine. Ni mogel več hoditi, pa tudi govoril Več je vreden vinar, je jako težko. V bolnici je obolel še na živcih če ga skrivno daš siroti, ter je končno popolnoma onemel. Noga ga je nego je goldinar, vedno huje bolela in otekala; ni bilo druge vržen v dar na javni poti. pomoči — nogo so mu morali odrezati. Da bi ne čutil toliko bolečin, so ga uspavali. In ko 18 se je zbudi! \z omotice (narkoze) — je zopet K ti ,J * mogel čisto in jasno govoriti Do zopetne go- Jj™r ^l^% obiske, vonce pa ni pnšel tako naglo, kakor mi pn- K » .' ^. ' . povedujemo ampak Rut jebfl mutast dve leti f L''^J S^siiskt, m pol. — To je tudi eden tolikih izrednih 6 s slučajev, ki so se dogodili v tej strašni vojni. jg Rjavi hrošč ^e Pokuka^ v vsaka vrata, Letos je hroščevo leto, zato bomo imeli g1^ ^^a^'v svata rjavega hrošča kot listja in trave. Rjavi hrošč g se ^"l ^nuJ"f bV0SSVata' je velik škodljivec. Posestniki sadnih vrtov in pa se vrneš nag ln D0S- gozdov store dobroto samim sebi, ako ga uni- Modest.