: ________________________'7AM C .V-' iL * -f ^ i»? !, ^ V -i i 'tip--'. - •fi .. ............ ......Sài Mm - -.VV'"-'-Je ■ iK: ;■ ' / » ' - ^ >- v v SIEH FmimsEii ksikeiisiii APOSTOL INDIJANCEV IN JAPONCEV KRATEK ŽIVOTOPIS S PODOBAMI SPISAL: DR.ÌANDREJ PAVLICA IZDALA GORIŠKA MATIGA V VI. LETU. TISKALA IN ZALOŽILA NARODNA TISKARNA V GORICI 1924. IMPRIMATUR. Kn.-nadškof, Ordinariat v Gorici, dne 1. junija 1924. @ Frančišek Borgria hmezonadišlcof. 51952 Nihil obstat. Dr. FRAN ZIGON cenzor. 'O PREDGOVOR s tem zviezfeom začenjamo izdajati lepe zglede sveitih, značajnih in požrtvovalnih oseb, bi so razširjale mej čloivieškim no dom krščansko priosveto. Prvi bodi sv. Frančišiek Ksavertski, ki je patron katoliških miisiijonioiv iin patron vseh, ki širijo krščansko prosve* to mej nevednimi pogianiskimi ljudsitvi. Viri, iz katerih je pisatelj zajel ta kratka životo-pis, so: 1. Compendio della vita di S. Francesco Saverio delila C. dii Gesù. Composto dal P. Girolamo Sopranis 1. 1622. Predelal in zniova izdìal (1. 1922 P. Peter Tacchi Venturi S. J. 2. Vita di S. Francesco Saverio etc. scrliitta dal P. Giuseppe Massei 1. 1851. 3. San Francesco Saverio. La sua viltà In quadri per Giorgio Schurhammer S. J. 1. 1923 (Previod iz nemščine). 4. Živlljenje svetnikov. Spisial Matija Torkar. Podobe je napravil slikar R. S. Kepler. KHšeje nam je posodil Pater I. Schurhammer D. J. iz Bonna ob Reni, za kar' se prav toplo zahvaljujemo. Njegovi bratje so mu prigovarjali, naj bi se vojaškemu stanu posvetil---- 1. - Mladost. NekoMko ur od mejsita Pampetone v navarski de« žeM na Španskem stoji grad Ksaver (Javier).^) V tem gnadu je 1. 1506. dne 7. aprila zagledal luč sveta sv. Frančišek, kii se .po item gradu in po družini, ki je v! njej živela, imenuje Ksaverski. Njegov oče je bil Ivan Jassu, mnogozaslužen državmk in eden prvih svetovalcev navarskega kralja Ivama III. Njegova mati Manija je bila dedična dveh imemitnih graščin Azpilcuieta in Javier (Ksaver) in zadnja izmed potomcev plemenite družine ksaverske. Da bi se dme družine ksaverske ne izgubilo, iso nekatertì izmed njenih ottnok prevzeli maiterino ime: Ksaverski. To ime je pnevzel tudi sv. Frančišek, najmllališi miej njenimi otroci, ker je bil rojen vitem gradu. Bil je šele šest llet Sitar, to so Španci zasedli navarsklo kraljestvo. TrS leta poltem mu je bče umrl.O Njegovi bratje so se posvetMi rvojaškemu istamu lin so itudi Frančišku prigovarjali, najbdsetemu stianu posvetil. Božja prevädnoisit je Frančiška bogato lobdiairova^-la na duhu in na telesu. Bil je bistrega in previd« nega uma, pogumnega in neusitrašnega srca, blage voije, vesiedega, ljubeznivega in prajiazmega obnašanja, ves vdan učenju, sovražnik nečednmn dejanjem. Javier, kar se izgovarja Havier. Mi smo po nemškem imenu Xaver sprejeli Ksaver. Dne 15. okt. 1515. Sv. Ignacij Frančišku: Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi?____ Privo vzgojo je deček Fmnčišek dobil doma. Ko je pa dokončali losemmajsto leto, se je poslovi od matere in braitoiv ter se podal v Francijo na slavno pa/rdško vseučilišče. Tu je stanoval v zavodu sv. Barbare. Tovarliš mu je bil blaženi Peiter Faber, ki je bil siin preprolstìh starišev iz ženevske okloiHce in ki je s svojo sveitositijo zelo vplirval na mladega Frančiška in na njegov značaj. Dasi je bil Frančišek z visemi naravnimi vrlinami in lepioitami obdarovan, obranil je vendar v izpriiijenem mestu neoskrunjeno čistosit. V učemosti pa je itako vesieliO' napredoval, da je kmalu prekosili vse sioučence. V 24. letu t. j. 1. 1530. je piosttal učitelj modtoslovja. 2. - Učitelj modrosiovja, njegova častihlepnost in spreobrnitev. Sv. Ignacij Lojioäskä se je takrat že bil spreobrnil ter prišel 1. 1529. v Pariz v zaivod sv. Barbiaire, da bi se izšolal in plosital mašnik. Ignacij je imel že ta« krait namen uistanoviti družbo učenih mož, ki bi se popolnoma posvetilli zveliičalnemu dleliu. V zavodu sv. Barbare najde Peltra Fabra in Frančiška Ksaverske-ga, ki sta se mu zdela za njegiove niamene zeilio pripnav-na. Petra Fabra je takoj pridobil. Težje ipa je bilo s Frančiškom, M je posital sloveč učitelj modlrOstovja in bil zelo oasitihlepen. Sv. Ignacij piošepeta ivečkrat mlademu, častilakomnemu a izvrsitno lobdailjeniemu učitelju besedie Zveličarjeve na uho: »Kaj pomaga č I o v e k u, a k o v e s s v et p r i d o b li, n a s v o-ji dušipa škodo trpi?« (Malt. 16, 26.) Friainči-šek se dalj časa ne zmeni za ite besede. Sv. Ignacij poskusi pio drugem pdtu pniti do njegovega srca. Za? čel je hval&ti njegovo učenosit in učiteljevanje, skušali mu je pridobiti še več učencev in mu ponudil Te obljube so glasno izgovarjali pri sv. obhajilu mej sv. mašo.... celo podpore, ko ga je videl nekega dne v deamrni z-adregi. Sedaj spozna Frančišek, da dela to Ignacij iz višjih nagiboiv. Zato mu |je vedno bolj naklonjen. Ko sio nekateri mladi možje hoteli tudi v Parizu za« trositi Luitrove krive nmike in je k njSm (kreni (tudi Frančišek, je k njemu pristopil rešilni angel av. Iginacij (in ga preg0(V0ril, naj se s temii krivoverci kratkomialo ne druži. Nekega dne najde sv. Ignacij mladega učitelja Frančiška nenavadno zamišljenega in resnobnega. Takoj mu ponovi Zvaliičarjeve besede: »K a j p o m a-ga čl/oveku, ako ves svet pridobi, na svoiii duši pa škodo trpi?« To je pomagalo. Frančišek pade nia kolena pred sv. Ignacija in reče: »Kaj hočeš, da naj sitorim? Tivoj sem ves, vodi me pa svoji volji!« Sedaj ga sv. Ignadj poduči, kako mora svojo glaivno isitrasit — časftilaklomnosit premagovati. Framčišek začne takoj drugačno življenje, sikuša se lo v^ki priliki .poniževati in pokoriti. O šolskih počitnicah opravi po Ignacijeviem navodilu duhovne vaje, pri katerih je bil taiko goreč, da ni štiri dni okusil nobene ijedi. Ves skesan 5ö pnemenjen opravi veliko spoived in naredi ftrden sklep, da hoče vse svoje prihodnje življenje diatriovati v časit Bogu in v zveličanje duš. 3. - Obljube. Frančišek Ksaverski se poprimie sedaj po nasvetu sivojega spovednika bogosloivislkiih naukov. Sv. Ignacij je bil pridiobdl miej tem za svoje namene še štiri druge tovariše: D. Lainez-^ Alfonza Salmiero-ne-a, Nikolaja Bobadigha in Simona Rodriguez-a, same imenitne oisebnositi. Vsi ti so L 1534. na praznik Vnebovzetja M. D. napravili v cerkvi Naše Qo^ In ae podajo. . bosi v najhujšem mrazu skozi nemške in švicarske..dežele v Benetke---- ì' 'I ; : . H spe na Hribu mučeniilkov zunaij Pariza obljubo večnega devišitva, obljubb ubošitva, in obljubo, da hočejo iti v sv. dežeilio in neivernike spreobračati, ali pa, če se to ne bo mogUo- zgoditi, da ise hočejo^ sv. Očeitu v službo ponudffi, kamor jih bodo pos/M. T e o b-1 j u b e so g 1 a s n o i z g o v a r j a 1 i p r i s v. o b-h a j i 1 u mej s v. m a š o, katero je daroval Peter Faber, ki je bil edünii takrat že mašnilk. S prihodnjim letom dbkončajo še s tremi drugimi ttoivairiši, kateri se (jim mej tem pnidružijo, bogoslovske majuke. Tabo je vsa družba štela deset članoiv. Dan Vnebovzetja M. D. smaltrajo po priaivici začetek častite Je-2;usove družbe lin teh deset učenih mlož, kli so se vsemu na svetu odpoved'ali, prve člane te družbe. 5. - Romanje v Benetke, v Rim in v druga mesta. Nova maša sv. Frančiška. Sv. Ignacij se je möral iz iraznih razlogov (ločiti od Pariza in lod srvojiih tovarišev.' Dogovoniili so se pa, da se snidejio v Benetkah, kjer jih hloče Ignacij počakati, da odrinejo skupaj v sveto deželo, kakor so obljubSi. Dme 15. novembra 1. 1536. zapiusltijo vsi Pariz in se p o d a Ij o b o is i v n a j h u j š e m mrazu skozimemSke in švicarske dežele v B e n e t k e, kamoir dospejo dne 8. Jainuiarja 1537. Frančišek je hotel med piotjio svojlo nioemiunnost s tem strahovaiti, da se preveze okolu ledja in nog z vozlato vrvjo tako trdo, dami mogel brez boHečin nilti prestoipati. Noge mu zateko im- vrvi se v meso vderejo in z gno(]em prervlečejo, da jih ni več videti. Bolečine po'sitajnejo ftdMke, dia ise omedlievši zgrudi. Sedaj ne more več prikriivati svojega zatajevanja. Zdravnici izjawijio, da ise dajo rriotvozi le ž nevarnostjo izrezati. V tej siili se tovariši zatečejo k Bogu in ga vso noč goreče pros/ijio za Frančiškovo zdiravje — in glej, motvozi odpadejo drugo ju-trosami in rane se zacelšjio. Vsi vesdi in polni hvaležnostii. Bogu nadaljujejo sedaj pott proti Benetkam. Nič jih ne more ustaviti, ne trda ziiima ne grde lim grudaste pldtì. Dospevši v Beneitke najdfejo tam že sv. Ignacija. Da bi ise nekofliiko in primerno odpočili, razdeli se vsa dtužba v dve bloWci: v bolnico neozd'rawljdvah bolezni in bdniclo sv. Janeza iti Pavla. Frančišek je prišel v botadco naozdtavljivih bolezni, kjer ije opravljal noč in dan najnižje službe. Bolnike je tolažil z besedami: »Četudi so vaše bolezni neozdravljive, ivaši priegrešM na d!uši 'nffiso neozdravljivi in smete upatì, d'a vam usmlljemi Bog od-pusiti največje htid'obSje, ako se resničnio spreobrnete«. Tu se Frančišek privadi, da se mu ne gmuisijo več najostudnejše gnojne rane. Tako so delovali v Beneftkah ti sveti možje d!Va meseca. Niaitio jih pošllje sv. Ignacij v Rim, kjer jih sv. Oče Pavel III. Ijubezniivio sprejme in jim dovoli, da postanejo mašnSki. Sv. Frančišek je bil posvečen v Beniötkah, kamior so se bili wnii, im dan sv. Janeza Krsitnika 1. 1537. Po 40 danski pripravi v samoti daruje jeseni 1. 1537. v Vičenci z velikb goreč-nostia in s isolziam iv očeh prvio sv. miaišo. Naj omeramio, da so sv. Frančišek, kakor tudi njegovi tovariši, iz Pariza v Benetke, iz Betnieltk v Riim in speit v Benetke, Vičendo itd. hodliiH vedino le peš in se preživljali z miloščino, ki so jlo prosili od ijudl. Vsa Ita romanja je porabljal sv. Frančišek za oznanjevanje verskih resnic, kjerkoJli se mu je ponu^ dila kaka priložnosit. Radii vojsike mej Benečani in Turki ,se je morala pot v isveto diežeilo odložifti. Ta čas .porabfi Framčišefc za blagianioisno aposltolsko delovamje po mzmh italii-janskih mestih. Stanoval je povsod le po bolnicah, kjer je botolkom stregfel. Učil je loitroke lin odiiaisitflie itudi po xiMcah in »trgih ter kHcal rvse ljudi k resni pokori in h Ikirščansikemu življenju. Bil je v Bolonji, bo mu dioijde glas, dia ga sv. Ignacij klče v Rim. Dlo-spevši v Rim oboli za mrzlico. Ko prestane bolezen, ziačne tudi itu z veUko giorečmostjo in vztrajnostjio pridigoivaiti. Smrt, sodba: in pekel so bili navadni predmeti njegovih govorov. Te grožovilte resnioe pa je itako živo in ginlfivlo mzìagaì, da se je ljudstvo v množicah zbiralo okrog njega in se spre/obračala k spokomemu življenju. Oznanjeval je Ijudsitvu dp-brodelnoist in sam pridno nabiral miloščino za sinomake. Ti sveti možje so vsaki dan vzdrževali v Rimu s samo miloščino db tri itisoč siroma^ kov. Še dandanes ise vidijo sledlovi njih deilovanja, kajti rimsfco Ijudlstvo se od listih dbb do današnSega dne odlikuje v krščanski dobrodelmositS. 6. — Frančišek izvoljen za apostola v Indijo, Tisiti čas je pobožni poirtiugalski vfladar Ivan III. iskal pripravnih mož, ki bi hoteli v Indiji oznanjevati sv. vero. Ko mu njegov poslanik v Rimu sporoči o blagonoisnem delovanju sv. Ignacija in njegovih tovarišev, mu (kralj brž pošlje povellje, maj si izprosi od sv. Očelta vsaj šesit teh' apostolskih mož za Indijo. Franaišelk Ksaverski je dmd mej tem zapore? doma prečudne sanje in prikaaii Večkrat se mu zdi v sanjah, da mosi veflikega zamorca na ramah in se tako (trudnega čuti, da jame na glas zdihovati. Včasih vddd neizmerno morie s strmim skalovjem, opu-stošene otoke, kopne krajine, obljudene z divjaki. Povsod trpi lakdto in žejo, vidi neizmernega dda Šel je k sv. Očetu Pavlu III. prosit sv. blagoslova____ pred seboj, vidii preganjanje in smrtaie nevarnosti in ikliče v sanjah glasno: »Le še, Gospod, te še!« Te besede je po noči večknait slišal njegiov tovadš Simon Rodriguez, kateremu je Frančišek v bolezni stregd todi po noči. Pozneje, ko so se že bile vse te sanje uresniiaile, jih je Rodriguezu razložil tudi Framčišek. Siv. Ignacij odgovori portugalskemu poslamku, da mu ni mogoče daiti sedaj, ko so v Evropi krivo-verske zmiešinjave, več učencev za Indilao ko dva. Papež ipritrdi. Sv. Ignacij izvoli Simiona Rodriguez-a in Nikolaja Bobadigllio, ki je pravkar imiel Siv. màsi-jon v Naipolju. Kjo pride pa BobadigHa v Rim, ga napade" mrzMca, da mu ni bila mogoče na pot v Indijo. Božja previdnost je bila namreč določila za In« dijo nekoga drugega. Sv. Ignacij spozna v goreči mdlitvi, da je Frančišek Ksaverski izvoljeno orodje. Zato ga pokliče k sebi in mu reče : »Frančišek Ksaverski, jaz sem Bobadiglio izivolil za Indijo, a danes so izvoMla nebetsa tebe in to ti naznanjiam v imenu Krisitusovega namestnika.« Frančišek je s salznimi očmi spreoel to nazinanilo, je obljubil, da se hoče nebeški voljii vdati in z božjo pomočjo vse storiti, kar bo zveMčanije Indijanov zahtevalo. Zaupno razodene sv. Igniaciju, da so sedaj vse njegove srčne želje, hrepeneče že zdävna v Indijo, izpolnjene in da upa ondi najti, kar bi se miu v sveti deždi ne bilo zgodilo, inamreč srečno smrt za Kristusa. Sedaj da mu je tudi vse jasno, Ikar mu je Bog v sanjah iln v prikaznih razodfeval. Odipatovaiti je morail Firančdšelk s portugalskim poslanikom že drugi dan t. ij. 16. marca 1540 v Liz^ bono. Imel je še toliko časa, da je šel k sv. Očetu Pavlu III. prosit s v. b 1 a g o- s io v a. Po&Iorvivši se s solzami od sv. Ignacija in tovarišev je odšel s portugalskim poslanikom na kona'u iz večnega mesto najprej v Loreto, kjer jo liciteli vse svoje delo priporočiti prečisti Devdd; od tod pa tv Lizbono. Na item diol@em potu je tnikrat na čudežen način rešil tovariša iz smrtne nevarnosti in je ves čas prepuščal konja, ki ga je dobi od por? tugalsikega poslamika, vsakemu na ponudbo, kdor je tatel jezdMi, tudi postelj in spalnico je (po krčmah prepuščal drugim in sam spal večsiidel na golih tleh ali pa v kakem hlevu na slami. Na patu so šH tudi skozi navarsko deželo in iprav blizu Ksaverskega gradu, kjer so živeM sorodniki FrančSškotvi. Portugalski poslanik ga je opomnili, ali bi ne kazalo kreniti prötii gradu, da bi se tam mogel posloviti od svtojih. Frainčišelk pa m bafcel, saj se je bil popohio-ma (odpovedal vsemu svetu. Poslaniku je odgovoril, da se bodo že videi v nebesHi. Učeni pTOfesiar na vseučilišču v Coimbri doktor Martin Azpilcueta se je celo na krallja obrnil, naj bi mu iposdal Frančiška, ker je bil ž njim v prvem sorods/tviu. Toda Frančišek je tudi to lodkloniil. Svetnik se je bil vsemu odpovedal in je hlotel (le zja Kristusa delovati. V Lizbono so dospeli šele koncem junija. Tu najde Frančišek patra Simona Rodrigue» za v bolnici mrzličnega. Svetnik ga prisrčno objame inzobSemomozdravi. 7. — Odhod. Ladjevje je šelle prihodhjo spomlad odjadralo v Indijo. Frančišek ije mioirid osem mesecev ostati v Lizboni. Brez dVojbe se je takralt in potem na dolgem potu po morju učil tudi indijanskim jezikom. Ko Sie približa čais odhoda, dojde iz Rima po- velj€, naj Simon Rodrigoiez ostane na Portugalskem, le Fnančiišek naj se poda na pat. Pontugal-skli kralj se je bil namreč nekoliko premiisML Videč blagionosno in uspešnio delovanje sv. Frančiška in Rodriguieza v Lizboni, je kralj äzrazil sv. 'Očetu žcf-Ijo, naj bi ostala oba v Lizboni, ker da sita tam potrebna Sv. Ignaoij pa ije odločil Rodrigueza za Liz^ bono, Frančiška za Indijo. Pred odhodom poda kralj oveseljenemu Frančišku šitiri pisma iz Rima. V prvih dveh pismih imienuje papež Frančdška apo-sitolskeg'a nrnidja in nnu daje plqpolno oblast ozna-njevati sv. vero po juitnovih deželah, v drugih djveh pismih pai gia priporoča vsem glavarjem, ki so imeli oblast na otokih in na kopni zenüji od nosa Dobrega upanja do reke Ganges, v Indiji in posebno še eitijopskemu cesarju Davidu. S Frančiškom sta šla v Indijo tudi pater Paveil Camerino In bogosJo-vec Frančišek Mansiglia. Pater Simon Rodniigu'ez jih je spremil do ladje. Frančišek Ksaverski de ob slovesu Rodrigiuezu: »Na item svetu se ne bova več vidda. Prenašajva ločdtev ipotrpežljiivo, ker ostaneva v Kristusu med seboj zvezana. Razodenem naj ti sedaj, fcar sem ti db sedaj skrival. Vprašal si me večkrat, kaj pomenijo besede, hi sem jih v Rimu govonil: »Le še, o Gospod, le še!« Vedi, da sem tedaj vse videl, kar bom moral v Indiji za čast Jezusovo trpeiti. Gospod pa me je navdal s toliko ijubezniijo do trpljenja, da mi to ni bilo dofvolj, kar sem v prikazni gledal in zatto sem klicsal: »Le še!« Bog mi bode sedaij izpdnil želje, ki mi jih je položil v srce.« Preden so vstopili'V la di} e je Frančišek z vzvišenega odra nagovoril Pieden so vstopili y ladje je Frančišek z vzyisenega odra - r.agavoril sp'remstvo.... spremstvo. Opominjal jdh je, naj bi v Indiji delali časit SIV. veri, da bi s sv. življenjem dn z apo-stdlisko gorečnostjo pomagalii k spreobrnitvi indijanskih neverniikov. Nato so vstopili v ladje, ki so od-plule dine 7. aprila I. 1541 na gliobioko morje proti In« diji, po kateri je gioreče hrepeneilo srce Frančdška Ksaverskega... Bilo je pet ladij, ki so skuipaj odplule in oskrbnik vseh oe bil Anton Taide, grof Kasitanjerskd, ki je dobil od kralja «Ikaz naj gleda, da bo Frančišek z visem preskrbljien. Qiriof si je delal sicer velike skrbi, toda Frančišek je vse ugodnoBti odbdjal, češ da ima obljubo uboštva. Svetnik in njeigiova tovariša so se vozili na ladji sv. Jakoba, v kateri je bil tudi indijski kraljevi namestnik Alfonz Marttìn Sosa, prav pošiten in pobožen mož, ki je hotel imeti Fram-čiška Ksaverskega pri sebi. S. — Vožnja po morju. Frančišek oznanjuje sv. vero mohamedancem. - Vožnja iokolu Afrike, zlasiti ob gvinejskem livu, kjer je sitrašna vročina in na nobene hladilne sapice, je težavna. Pet mesecetv so rabili do oitoka Mosambika. Tu so morali najlprej zdraviti bolnike, ki so na ddgi poti oboleli. Tudi Frančišek je Im o-boilel. Huda mrzlica ga poliož.i na bolniško posteljo. Morali so mu sedemkrat puščalti in itri dni je ležal v omedlevid. Ko so od tu odpotoval, so se ustavili 'V mestu M e I i n d /a. Prebivalci slo bili po večini mohamedancd. »Imamo tukaj sedemnajst mo-šej« — je rekel Frančišku Ksaverskemu imeniten meščan, »pa ie tri se obiskujejo, vse druge so prazne. Ne vem, od kod 'ta mlačnost.« Mohamedanec je ostal trdovraten____ Frančišek mu odgovori: To je oditod, ker Bogu niso všeč nevemikä jin nfh moEtve. Bog diopušča, da vaša vera razpadia, da vas privede k prarvi veri.« Toda zastonj se je Frančišek trudil, da bi mu do'-kazal napačnost mohamedanske vere. Mohame= danec je ostal trdovraten. Mohiaimedanl so Ulli vedno najhujši nasprotniki in preganjaivci krščanske vere in omike. Nadaljevaje polt so se usitavili na otoku Soko-t lO r a. Dolgi čas mučne vožnje je Frančišek dobno porabljal za dušno zveličanjie miomarjev in driugih popotnikov, katerim je skušal positatfi vse, da bi vse Kristusu pridobil. Pridobil si je najbolj surove in spridene äjudä. Ob nedeljah in praznikih je pridigal ob vznožju "jamborja. Doisegel jie, da na ladjah ni bilo več siišati besedice zoper čast božjo, zopsr ljubezen in nravno pošitemosit. Zlasti bolnlkam je bil Frančišek najboljši prijatelj in postrežnik. Stregel jim je noč in dan, čeprav je sam cela dva meseca izmetaval, da je zelo oslabel. Boljše jedli, ki mu jih je pošiljal krailjeivi namestnik, je prepuščal bolnikiom in spal vse noči na palubi ali na stropu ladje, z vrvmi pod glavo. Zavoljo teh in podobnih diel, so ga že takrat vsi imenovali svetegaočeita. To ime mu je pozneje vs^kozi ostalo. V Mlosambiku mu je nekoč zdravnik velel, naj isi privošči nekoliko po^ čitka. Frančišek pa mu odgovori: »Poslušati vas hočem natanko, toda poprej moramo isvojo dolžnost izpoöniti: zvdičanje neumrljive duše je na tehtnici in najkraijšega tr^enotka ne smem zamuditi.« Ležal je namreč lahkomiseln mornar v najhujši mrzlični •vmčini v nezavednosti na otepu slamie. Frančišek ga je dal v svojo postelj prenesti in glej, Dakoj se je mlladenič osvestil. Potem se \je svetnik «sedel k njemu zraven positelje iin mu celio noč prigovarjal, naj bi se spoikoril. Mladenič se je ines srčno skesal .Vvojih grehov in umrl vdan v volijo božjo, šele ipo-tem si svetnik privošči nekoliko počitka. 9 — Krščanski nauk v Goi. v Goo, v glavriib mesto Indije, so' pripluli po trinajstmesečni vožnji dnie 6. maja 1542. Bilo je tu še v dobrem spominu (prerokovanje duhovna Petra Kovilanskega iz reda sv. Trojice, k!i je bil il. 1497. zavoljo vere s puščicami Usitreljen. Preden jè izdihnil miučenlk svojo dušo, je baje izgovorili tele be« sede: »V malo letih bo nastal v cerkvi božji nov duhovni red, ki se bo po Jezusu imieinoval. Eden njegovih prvih očetov bo po navdihu sv. Duha prehodil vso Indijo do poslednjih pokrajin in večdna prebivalcev se bo na njegovo besedo k pravi veri spreobrnila.«' Frančišek Ksaverski se je v Goi nasielil v bolnici. Drugi dan po prihodu se je ptodlal k mestnemu škofu Ivamiu Albukerškemu; iz reda sv. Fralnčiška. Le-ta je Frančiška Kisaverskega ljubeznivo- sprejel in mu obljubil vso podiporo. Frančišek je oredenj po:kleknil in mu obljubil popolno pokorščino'. Z vero pa je bilo v Indiji silno žalostno. Krščanstvo ni bilo še popdnoma ziamrlo, a zaničevalo se je in zanemarjato. Sprijenost kristjanov je bila grozovite. Oderuštvo, pohllepniojst po bogasitvu in denarju, šioVraštvo, ubojstvo, nečistost, nezvesitoba — vse to je bilo mej naseljenimli Portiugalci in domačini vsakdanje. To pa je slabo vplvato na novo* krščence, da so se vračali v poganstvo. Manjkalo je delavcev v Vinogradu Gospo doviem. Zunaj Goe so bili po vseä Indiji le kaki štirje duhovni. Po ceilo leito Biso imeiH v mnogih krajih ne sv. maše ne pridige. PoFtugaliski krisitjani so se popaiganiii, pogani pa poživinili. Prinašali so miailikom celo svoje lastne otroke. Frančišek Ksavershi se je lotil dela eaiprej v Goi in sioer me|j portugalskimi k'risitjani, ki sd^ s svojimi zgledi imeli največ vpliiva na indijanske no-vokrščence. Svetnik je vedno stanoval v bolnici. Spai je 4 do 5 ur, poltem je več ur molil do zore. Po sv. maši je odmolil breivlr in se podal potem dio večera na delo. Za siromake in botoike je sam po hišah nabiral miloščino. Stopaj oč p oulicah je z zvocnčkom klical otroke in stari-š e, katere je opominjali, naj zavoljo Bioga puščajo otroke in 's/užnje h krščanskemu nauku. V celih množicah so se dtroci zbirah ofcolu »sivetega očeta«, ki jih je ljubeznivo učil. Pred naukom so pojoč napravili sveti križ in pojoč molli apostoteko vero. Nato jim je razlagal kiak člen apostolske vere in jih na koncu vprašal, ali verujejo. Odgoivarjali so glasno, da verujejo. Na koncu so pojoč molili Oče naš in Češčena Marija, da bi jim Bog dal milost trdne vere. Ko jim je razlagal deset božjih zapovedi ali pet cerkvenih, so morali na koncu odgo= voriti, da j,ih hočejo naitančno xpollnjevaiti. Tudi zapovedi, božje in, cerkvene, so vedno ponavljali za njim pojoč, kakor je še dandanes navada po nekaterih romanskih pokraijinah. Na koncu jih je vselej nagovarijal h kelsanju liin so dostavUalli očitno spoved in Češčena bodi kraljica. Otrooi so morali tudi doma pred starisi in sužnji pojioč ponavljati krščanski nauk. Tako so se nauöMi ivsi. Sv. Fnančišek je zdaj začel tudi odrasitiim pridigovati. Od vseh strani je drlo ljudstvo k ljubemu »svetemu ^očetu.« Pokazalo se je, koliko da premore od božjega duna Stopajoč po ulicah je z zvončkom klical otroke in starše , navzet pridngar. Njegoive pridige o smrti, sodbi, o večnem zvelSčanju in o večni kazmi so najprej prie# sunile velike grešnike, ki so se skesano spovedo-vali. Njih zgled potegne 'tudi druge za seboj, da so začeli sčasoma drug za drugim prejemati svete zakramenjte. Goljiufne pogiodbe so se razdirale, ode-ruštvo je izginjalo, krivično pridobljeno blago se je vračalo, nečistovange se je unlifealo itd. V petih mesecih je balo mesto Goa popolnoma preobraženo. Največ so pripomogM otroci, ki so po hišah in poljih prepevali pesmdoe »sv. očeia« in so doma sta-rišem in sužnjim razbivali mallk^e. Polagali so križce in svetinjice, ki jih je dal »sveti oče«, na bolnike in bolnikom je bilo oiliajšano. Portugalski kralj in mestni škof v Qoi sta se teh prekrasnih uspehov veselila in pomagala povsod ustanavljati šole za krščanislkii niaiuk. 10. — Franžišek Ksaverski mej Paravi. Sv. Frančišek izve, da (prebivajo na južnem delu Indije od komioninskega nosa do Otdka Ma-nar Paravi t. j. RiMai, hi se iprežirvlijajo z (nabiranjem prekrasnih biserov ob morskem bregiu. Leiti da so pred kakimi osmimi leti prejeli sv. krst, a da niso imeld duhovnikov, ki bi jih bili v sveti veirl podučili. Zato so živeli kakor pogani. Duhovniki, H so bili poslani tja, niso vzdržali. Ustrašili so se slabega zraka, velikega uboštva in drugih neprilik ter odšli. Krščenih je bilo kakih 20.000. Pokrajina, kjer prebivajo Paravi je zelo nerodovitna, le kupci prihajajo k njim zaradi lepih biserov. Ko sliši sv. Frančišek o tem, se brž odpravi sredi oktobra 1542 tja. Seboj vzame dva mladeniča iz duhovskega od-gojevališča v Goi, ki sta bila zmožna malabarskega jezika. Na Komorinskem nosu je našel pogansko vas, kjer je hotel.oznanjeivati sv. evangelij, a so ga odpravili z odgovorom, da se brez dovolitve deželnega glavarja vera ne sme pirenKemiti. Svetnik se v goreči molitvi obrne k Bogu, ki miu od tisitega časa z velikimi čudeži pomaga. Sporočijo mu, da je v tistem, knaju neka gospa že tri dni v težki bolezni, da jej pa niti moltve poganskih plopov-niti narav» ni pripomočki ne morejo ojlalšaiti ' btoleain. Svetnik gre s tolmačem k njej, jej raziloži poglavitne krščanske resnice in jo opominja k zaupanju v kir-ščanskega pravega Boga. Milost božja jo prešiine, dia prejme ponižno in skesamio sv. krst. Nato je bila takoj zdrava. Vsa družina se vrže na kolena pred svetniikia in ga prosii poduka v krščanskih resnicah. Zdaj privre tudi cela vas skupaj, da bi videla oudotivorca. Po božjj naredbii iprfdle takiriait tudi kraljevi služabnik v vas. Frančišek hiti k njemu in mu tako prepričevalno in Ijubeznivio razloži krščanski nauk, da ga kmalu pridobi. Ko vidijo prebivalci da se je spreobrnil kraljevS- služabnik, spireobrnejo se vsd in sprejmejo sv. krst. Svetnik gre d^je" in ipride k Ribičem. Vseh paravskih ali nibdšHh vasi je bilo 30. Začel jih. je podučevarti s pomočjo tolmačev, a ko je videl, da bi bilo bolje, ko bi jim govioril neposredno, se je začel uöiti njih jeziku in ije dal preivesti v njih jezik najpotrebnejše reči in vsakdange molitve. Hodil . je okrog od hiše do hiše, od VaJsi do vasi 4n je najprej poidiučdl otroke, ki Bio miorali poltem doma w navijati, da so se vsi dcmtači na ipamet naučJli. V v&aäci vasi je na koncu sMical razumnike skupaj, jim podlal krajtek katekizem v njih' jeziku ter jim priporočil, naj ob nedeljah in praznikih v svojih zbiralščih vse to panaivljägo.'Nato je odšel v drugo vas, kjer je prav itako nastoipal. Bo cestah je z zvončkom klical otrioke in odrastle skupaj. Kjer je našel več ljudi, je dal positaviiti malo cerikvico in jim,' priporočil, naj sikrbe za lepoto hiše Qospodove. Število krščencev je bilo toliko, da ni mlogel včasih miti roke vzdigavati zai obivanje z viodo. Otroci so ga tako ljubili iai sie ga tako oklepali prlo«eč poduka, da se je moral včasih kam skrülbi, če je holte! za potrebo kaj 5esti. In koliko je monal tam iprestati! Vročina je strašna, tla peščena, nikjer drevja! In po razbeljenem pesku je svetnik hodil' navadno^ le bos. Njegoiva hrana je bila lie rSž in voda, ob veselih pri-ložnioHih še kaka riba, kakor je pač dobil od ljudi miloščino, zakaj Frančišek je živel od miilošoiine, ki jo je po hišah nabral zase in itovariša. Sipal je v bornih bajtìcah ubogtih. ribičev aii pa pod milim nebom. Otroci so mu iz cele dežele znašali skupaj mailike ter jih lomili, zažigal dn metali iv moirje. Ti o'troci so mu bili po milosti božji pravi pomočniki. 11. Sv. Frančišek in bramenl. Bramani se Smienujejo malàkovavsklii bogioslovci in duhovniki v Indiji. Učili so, da sio rojeni liz boga Brama. Od itod dme. Sv. Frančišek piše, da sO' biili hudobni, zvijačni dn lažnivii. Vprašal jih je nelkoč: Kaj je za zveličanje pdtrebno? Odgovoril je eden: Dve reči ziaporvedujejo bogovi: Ne ubijasj kmve In däjaj miloščino bramanom.« Stanovali so skiuipno pio svetiščih. Tu pa itam sjläl je bilo do 200 zbranih v enein svetišču. Svetnik jih je nekoč podnčeval o poglajvit-nih veirskih resnicah. Na koncu so se bramiani dvig? nili in rekli: »Krščanski Bog je pravi Bog, ker se njegove zapovedi popolnioma ujemajo z riazumom.« Sprejmite torej sv. krst in krščansko vero.... Svetnik jim odgovori: »Dobro! Spre]-mitetorej sv. krst lin krščansko veror« Bramanii pa so mu odgioviarili: »Kaj poreče svet, ako svoje življenje premienimo? In lod česa bomo živeli?« Ti bramami sio ddali sv. Frančišku mej Paravi in sploh v Indiji velike zapreke. O njih se svetnik pritožuje v m/niogih pismih. 12. - Čudeži. Sv. Frančišek se je sicer tnudil povsod, da se je učji domačemu jeziku. Govoiiil pa je iv Indiji več ko v tridesetih jezikih tako gladko iln razločno, da je bila božja milost očitna. Večkrat je goviori v enem jeziku, pa s» ga ljudje mnogioiterih ijezikov v vsem dobro razumeli. Imel je tudi od Boga milosit, da Je znal z enim stavkom razgnati vse dvome in rešiti vsa vprašanja, s katerimi so ga (obsipali pogani. Čudežna deda, ki jih je začel delati najprej mej Paravi, so se kmalu zaznala po vsea' Indiji. Naj na-vedfemo tu le par čudežev! V kraju Kombotiure se je Frančišek pravkar napravil za sv. mašo, ko prineseio v cerkev mrliča — dečka, ki se je bil uitopil v vodnjaku. Ma-ti-vdova se je vrgla pred svetnika in ga milo pro« sila pomoči. Svetnika so njene siolze gamie. Padel je na kolena in goreče molil. Potem se je dvignil, položil roka nad mrtvega dečka in mu zaklical, ttiaj vstane. Deček je pni tej pričii oživel. Nekega dne pride Frančišek v sello tìliziu kraja Moniapar. Spremljata ga Anton Miranda in mje-gov 'tovariš. Ko gresta tovariša po qpravkih v bližnji kraj Talile in ju nioč dohilti, sta bila prisiljena prenočiti v neki koči. V spanju pa je Antona upi- Zato so hoteli vsaj mrtvega nesti predenj .... čila strupena baca, da lie magio otekel in umrl. Tovariš je tebel po Frančiška. Kio je sveitiniik videl mrtvega miadteniaa, ki ga je zelo Ijubfl, je dvigiiil oči pnoiti nebu, se dldtakniil s slino njegove noge, ga zaznamil s znamenjem sv. križa, prejel za roko in mu zaklical: V imenu Jezusa Kristusa vstaini! In takoj je vstal ün bil zdi-av. V kfaju Puini calile je umrl starišem edSirii sinčelk. Starišem je biilo siitilo žal, da se niso že v bollezni obrnili do svetnika. Z aito so hoteli vsaij mr^ tvega nesiti predeni in ga prositi! naj ga obudi. In rekli so mu, da niočejo loditì, dokler jim ne skaže te miosti. Ko je videl Frančišek njih vero, je prosil goreče Boiga, naj povediča svoje ime. Nato je piokilical mritveca lim mu velel vstati. Mrtvec je itakoj vsital in bi zdrav v brezmejno veselje ista,-rišev. 13. — Bogata žetev. Koncem 1. 1543. se je vmdil Frančišek v Goo, kamor je priivedlel nekiaj indijandcih mladeničev v semeniišoe, da bi se vzgojili za duhiovne. T/u je našel očeta Pavla Camierina in Frančiškia MansigMa, ki nista mogla priti za njim k Paraivom. Svetnik ipusiti očelta Pavla v Ooi v semetniišču, Mamsiiglia, dva indijanska duhovna in nekega brata pa vzame seboij in jim odkaže pokraflino, kjer sio bival Paravi. On sam se poda najprej k narodlu Karea na severu od Parajvov, potem pa k narodu Mjakua v travan-korskem kraljestvu, kjer je imd lobilio žetev. Tudi tu je hodil od hliše do Mše, od vasi diOi valsi in učil apostolsko vero, deset božjih zapovedi itd. Na koncu je vprašal množico: Ali veruijieite? In vsi so od» govarjali: Verujemo! Ploitem je začel krščevati, v enem samem mesecu jih je ktstil nad 10.000. najprej mioškle, poltem žeaiske. V enem samem mesecu jih je krstil nad 10.000 in positiaivil 45 cerkva. Makua se še dandanašnji imenujejo sinove sv. Frančiška. Dair jezikov je FranČKek užival zlasti tu, kjer je gladko govoril v vseh' narečjiih in jezikih. Kar vstane deželi in noivim kristijanom huda stiska. Divji ajdje Badaži prihrume v travankonsko kraljesitvo. Trepeitiaje beži vsie ljudstvo v snedišce dežele^/ Fnančišek Sle zalteče h| gore^' moftitvi, maj Bog ne izda svioje črede volkovom. Nato zbere v naglici četo poguminfih kilistjanov in hiti s križem v r0'k& soivražnilku nasproiti. Ko si pridejo v bližino, zakliče Frančdšiek z giromoviltim glasom: »V imemi živega Boga vam velevam obsitalti in se,v domio^ vino vmitli!« Tia prizor navda sovražnikom itak strah, da se sipmte v največjem neredu v beg. Travankorski kralj, ki je M s svojo viojsko že na potu proti siovragom, ga pokliče k isebi, ga objame kot rešitelja kraljesltva in mu a-ieče: »Kakor Smenu-jejio mene velikega krallja, :n)aj imenujejo od'sileij (tebe velikega očeita!« Sv. Frančišek porabi to prilložnost, da bi kralja o sv. veri podučil. Dejal je, da gre vsa hvala za rešitev le Dogiu in da ije bil sam- v tem slučaju le orodje božje. Toda kralj ni hotel sprejeti krščanske vieire, kei' sta mu branila napuh in pože-Ijivosit. DovoEl pa je vendar-le, da je ismiel Franci-, šek povsod oznanjevatì sv. vero iin so jo smalli njegovi podaniki svobodno sprejeti. Dal mu ije celo de^ narja v podporo ubogim. V kraju Mu t an je umrl mladenič zia mrzlico. Po štiriindvajseitih urah iso ga nesli k pogrebu. Frančišek jim pride naproti. Ko ga starlisi ugledalo, se vržejo ipred^enj na kolena in ga milo prosijio., naj bi se usmilil. Hkraltli ga obda ivsa množica ter ga obsuje s priošnjami. Svetnik drvigine oči protì nebu, poškuopii mrtveca z blalgoslovlljieno vodo, ga zazna-md z znamenjem sv. kiliža, ga prime za noko in dvigne po kloncu. Miadtenič je itakoj vistai in, bil zd'rtaiv kakor pred boleznijo. Tam, kjer se je to zgodilo, so vemiikii napravil križ. in se večkrat zbiral rv giorečih molitvah. Sloves o tem se je razširjal po visej deželi, da so ljudje v množicah pristopali k sv. krsitu. V kraju K m ila m sio bili ljudje posebnO' trdo-viratinii. Svetnik je v veliki žalositi mlolil k Bogu, naj bi itrdovrataeže omečil in ime Jezusa Kristusiai pove« ličal s čudežem. Nato zakliče poislušalcem : »Vli' nočete mojim besedam iveravati, pa sedaj poglejte, da se smete nanje zainesiti! Po teh besedah veli odgreb-stì jamio, v katero so bii prejšnji dlan zakopali mrliča. Brž pristopijo neverniki, izkopljejo milliča ter gia zaneslo, in polož6 svetniku k nogam. Po kratki moliiltvi se obrne svetnilk Ik mrliču: »V imenu živega Boga ti zapovem vsitati, da izpričaš resnico siv. tvere, katero loznamjujem.« V tem trenotkju se dvigne mrlič zdrav po koncu lin vsa množica zakli« če: »Bog kristjartov je visemogočen! Podeil mam sv. krst!« Po takih delih se slava sv. Frančiška razširi po vsej Indiiji lin najbolj oddaljena ljudstva prosijö po sviofih poslancih, naj bi prišel k njim in (jih knstil. Pri pogledu ma vefliiikansko žetev in na ivelliiklo po-manijkamiie delavcev v vinoignadu Gosipodovem je takrat ipiisai v-Evroplo te-le ginlijve besede: »Prehodil bi vse visiake šole pò Evrtopü lin bi kHcal na vso moč vsem, ki imajo več učenosti ko ljubezni: O koliko duš ise pogubi zavoljo vaše knivde! Na miliijon ajdbv bü se dalo za krščanstvo prdobiti, ako bi imdi bolj ozir na Jezusovo sitvar kakor na lastni dobiodk!« Ko ao vùdeili bnamani, maJlikovavski duhovni, da se vise ljudstvo obrača od maikovajvstva lin da se Hjih diohiodki zmamjšujejo, so najeli zaviratinih morilcev, ti naj bi ga s puščicami usiBntiilfl ; pa fe ena odstreljemh puščic ga je na roki lahko ranila. Vča» sih se je monal svetnik skrdvati cele nioči pO' gozdill, da gia nisio bramani zalotit, toda Bog ga je čuval in rešil iz (vseh zased. 14. — Krvoločnosti na otoku Manar. Neprestano delo sv. Frančiška in njegova molitev. Meli llljudstvi, kd sio poželeli sv. krsta, so blll tudi prebivalci na otdku Manar. Svetnik jim poi-šlje domačega, raaiabar8kega diuhiovnika, M je bil vzgojen v bogoslovnici v Qod, Icaterega Bog z uspehi tako oblagodari, da vsi krščansko veno sprejmo. Edini kralj, ki je bil gospodar otoka Manar, lositane zapiiisežen SJOtvrazniik (sv. vere in ipošlje vojščakov, ki naj bi kriisltijane pomarili. SedemisitlO' jih je taKrat pretrpelo' mučeniiško smai:. Ko so to kruitost videli častmild, knaljevi služabniki in njegov san, so še sami priisitopiili h krščamsM iveri. Krvoločni kralj pa je dal celliO' svojega sina umoriti. Kraljeva sestra je shnivaij postala kniisitjanka, je podučila v sv. veri še svojega siiina in vnuka /ter ž njima ubežala v Gooi. Sv. Frančišek se je talcrait mudil tv Travankoru. Ko je slišal o teh gnozovitostih, se je hotel dogovo-. riti s kraljevim namiestniikom Soso, kako kaznotvati krvoločnega kralja. V ta namen se je hotel podaiti v Kambajo, kjer se je itakrat po opravkih miudlil kraljev namestnik. Poklical je od Paravov patra Frančiška MansigMa ter mu izročil skrb za Travankioir. Dne 16. dee. 1544 pride Frančišek KsaversM najprej v Kočin, kiier najde škoioiviega generalnega vikarja Mihaela Vaz-a. 2 njim se je dogovarSal, kako bi se dalo zatreti nekršoanisko življenje Portugal- skitì uradnihoiv in njih oderustvß mej ljudstvom, ker je bil to veilik zadržek razširjanju sv. vere. Nato piše portugalskemu kralju dbllgo ipismo, v kälterem mu pniporoča, naj potorotii razuzdanost svojih m-adinikov in naj z velikimi dohodM iz Indije Wj izdatno pod« pira sv. vieno. Mej drugim se nahlaäajo v pismu tudi te-le zaiamemite besedfe: »Zdi se mi, kakor M sli-:sal glas Indije, ki kliče v nebo in toži, da se od zalkla» dov, ki napolnjujejo kraljeve shriambe, tako malo potrosi za njene najsiilnejše dušne potrebe.« Oene-ralni vikar je obljubil, dia se hoče podaitd v Dvriopo in da bo ui&tnio obvestil kralja o vseh teh rečeh. To je tudi storil in od kralja izposlovai več odlokov proti uradnikom in zoper njih oderuštvo. Sveltnik se je nato podal (v Kambajo k namest-nikiu, kaltenemu je razložili vsa groziodiejstva krvoločnega kralja v Manar-u. Kraljev namestnik je poslali proti knvdočnežu dve viojski, kli nialj bi se združili v Nagaipatanu. To podjetje se je pa takrat poniesreöüio. Še-le petnajst lleit kasneje iso Portugalci krvoločnega itniinoga premagali. Mej tem se je svetnik spet podaä v Kočin in odltod v Nagapatan. Iz Nagapatana je odjadral na Kravji ottok. Tu je obudil mrtvega mladenič a v življenje. S Kravjega otoka sie je podal v Manar, kjer Je na njegovo tridnevno priprošnjo odnehala strašna kugia me|j ljudstvom. Vsied' tega se je dalo skoraj vse pogansko ljudstvo krstiti. Nato se je Frančišek podal v Miljapor, mesto sv. apostola Tomaža, ki je tam umri. Iz Miljapor-a pa je odšel v Malako. V Miiljaporu je bila plemenita deklica, M je od hüde mirzMce že umäiralai Obupana malti je prav tisti čas gledala skozi okno, ko je šel svetnik po ulici. Brž je tekla k njemu prioseč ga za hčer blagoslova in pomoči. Vstopivši v sobo, kjer je ležala u- tndrajooa deklica, začne sivetnik tolažiti domače, ki so jokali. Nato se pr^iibliža k positelja in naredi bolnici znamenje sv. križa. Deklica je takoj vsitala in bila popdnoma zdrava. Tisti čas, ko se je Frančišek viozi po morju od mesta do mesita, se je dogodil (tudi ita-le čudež. Na ladji je neki berač proisil svetnika olja, kli ga je ta dobil lod vernikov. Svetnik namigine svojenw tovarišu, naj mu da olja. Tovariš pa pove, da ga nii več kapljice in da ije s svojimi rokami obrnil sitekilenSoo na robe. Toda Frančišek mu ukaže: »Pojdi in poglej še enkrat!« Toivariš gre pa se vrne veis vesd rekoč: »Stekllenica (je polna.« ^— »Dobro,« reče svetnik, daj torej ubogemu miloščinlo in bodi bolj dairežljiv!« Neki itrgoivec, ki je imel odpiottovati v Mallako, ■se je podal prej k o. Frančišku s prošnjo, na|j bi mu dal kaj za spomin. Svetaik vzame od svojega vratu venec naše ljube Oospe in miu ga izroči rekoč: »Ta vas bo rešil na morju, da se ne potopite.« In res! Ladja, na kalteri se je vozil tngovec, se je razbila ob skalah. Trgovec in še nekaj dlrugSh se rešijo na neko skalo. Toda tu bi bili morali od la-koifce umreti. Zložili so torej skupaj nekai plavajiočih desk ter se na njih izročili valovom. Trgovec je skrbno k sebi tiščal podeljeni venec naše ljube Qo? spe. Pet dni in pet noči je bil na vodi kakor izgubljen. Peti dan pa dospe do suhega, ne da bi vedel, kje se nahaja. Ljudje mu povedo, da je blizu Naga-patana. Bil pa je sam. Vsi drugi so se najbrže plo-topili. Povsod, koder je svetnik hodil, je veliko molil. Slišali so ga večkrat, da je v nezgodah in neprilikah klical: »Le še. Gospod, le še!« v srečnih in veselih trenotkih in ganotjih pa: Povsod, koder je svetnik hodil, je veliko molil---- .••Dovdlj, dovolj, o Gospod!« Na morju so ga potniki večkrat videli, kako je bil od polnoči do zore ne-preftrgfoma uitopljen v ipreiiiišljevainje. Prijatelji so ga večkrat opazovali po nooL V sobi je imiel maJo mizo, na mizi božje razpelo in brevir. Za ležišče je imel trdo posteljo, za vzglavje kamen. Skloraj celo noč je klečal ob postelji, dvigali roke proti nebu in premišljeval trpljenje Kristusovo. Talko \se je pripravljali za sv. misiijon. 15. — Sv. Frančišek in grešnik. Ko je sv. Frančišek odšel iz Miiljapoira v Malako, kamor jie prišel meiseca 'septembra 1. 1545., ij e b li 1 n a ladjii z svetnikom tudi niekd vojafc, ki je bil velik grešnik. Začel je igrati, ddkler ni z igro zapraivil vsega imetja. Nato je začeli straš>no proMinjaltii Boga. Sv. Fnančišek se mu približa in mu ponudli denarja, da bi še enkrat poskiusil srečo. Res, zdaj je bil srečen in je vse izgubljeno imietje spet pri-döbil. Tako je bogiolklleitnež začel limati zaupanOe v svetinika in ga spoštovati. Ko so prispeli do pnvega pristattiišča, se je ipodal s svetnikom v oerkev pred mestom, kjer je opravil vdiko sipoved. Toda kako se biogoklettnež zavzame, ko mu svetnik naloži pnav majhno pokoro! Po opravljeni molitvi zapazi grešnik, da je svetnik izginil. Ko gre za njim, ga najde v nekem gozdiču, kjer se je neusmiljeno do krvi bičal za njegove grehe. Ta prizor je grešnika tako presunil, äz je tekel k njemu, mu vzel orodje in se šam začel do krvi bičati. Od itisitega dne je bil grešnik ves premienjeoi to ije- dajal vsem lep zgled pravega krščanlskega življenja. Na ladji je bil s svetnikom tudi neki vojak, ki je bil velik grešnik.... 16. - Delo v Malaki. v Malaki so živeli Portugalci in ajdje v največjih hudobijah. Spoved je shoraj popolnioma pre« nehala. Sv. Frančišek sd pridobi kmalu srca vseh. VeliklO' grešnikov se s(pet k Bogu obrne in veliko ajdov in mohiamedanov se pokristjani. Toda v nobenem kraju ni toldko čudežev sfJoriii ko m. Kdor se je le njegovega oblačila dotakni, mu roko poljubil ali dobil od mjeiga le sv. blagoslov, je ozdravel. V mestu jie bival üudoviskä učenik ali (rabin, ki je Frančiška zelo sovražil. Sv. Frančišek pa se nrni je nekega dme sam povabil na obed in se mied obedom tako prijazno vedel z rabinom, dk' se je ta kar čudil. Ko je svetnik odhajal, mu rabin kar ni hotd vrat odpreti, diokler mu ni obljubil, da se bo še vrnil. Ko se je pa vdrugič vimil, ga je začel nagovarjati z verskimi resnicami. Dokazal- mu je zlasJfci, da je mesija že prišel. Rabina je miilostt božja obšla, da se je spreobrnil in dal krstiti. Za sabo je povlekel veliko število rojakov — judov. Frančišek Lopez AJmeida je v smrHnem hoju izgubil že zavest. Svetnik je položil le roko na nje« govo glavo in umirajoči je takoj ozdravel. Na besedo svetnikovo je biil ozdraivljen tudi petnajstleitni deček Anton Fernandez, ki je bil izgubi že zavest. Umrla je neka dekUcai, hči kristjane, ki se je bila pred kratkim spreobrnila. Sv. Frančiška slučajno mi bilo takrat v Malaki. Dekflico 9o pokopali. Ko se Frančišek vrne, gre marti jokaje k svetniku in mu reče: »Oče, ko bd biM vi tukaj, moja hčerka ne bi bila uma-la, a jaz verujem, da vi lahko Izprosite od Boga, da hčerka oživi.« Svetnik se obrne z očmi proti nebu in r^ materi: »Pojdite, vasa hčerka živi!« Toda mati reče oboitavljajioč se: Sladko je umreti za Jezusa Kr. »Hčerka je bila že pred tremi dnevi (pokopana.« — »Nič ne de,« odgovori svetnik, »pojdaite in odprite grob, ker vaša hčerka živi.« Šla je maiti in ž njo velika množica ljudi. Ko so odpri grob, stopi hčerka vun in objame žaJujočio maiter, ki' jb vsa iz sebe od veselja vede domoiv. Vsa množica je strmela. Po takih čudežih iin. po neumornem oznanjevanju sv. vere, se je mesto poboljšalo, kafti v njem je bdla ob njegovem prihodu strašna spridenotst. Mlada dekleta so hodta v moških oblačilih sama po mestu in se gizdavio lišpala, da sio mladeniče in može zavajala k nečednositim. Sveltnik je proti temu nastopal z vso močjio iin dosegel lepih uspehov. Vendar se mnogi niso poboljšali. 17 - Ha otoku: Amboins. Iz Malake se je sveltnik podal najprej na otok Bainda, potem pa na Amboino, kjer |e bilo sedem vasi sprejelo pred kratkim sv. krlst. Rer je pa diu« hoivnik umrl, so osftali noviokrščenoi čreda brez pastirja. Sveltnik je kristjane potrdil, naivdušiiil lin veliko poganov krstili. Pri tem delu ga je spremljal, mali ManoeJ Hative, kli je nosi' svetniku ' plašč, brevdr in je zvesto poslušal vse njegiove nauke. Dvanajst let potem so mohamedanl napadli kristjanske vasi in so hoteli kriiisitjane prisiliiti, da bi odstopili lod 9v. vere. Toda kristjani so se jim u-prli. Njim na čdu pa je stal' nekdanji učenec sv. Frančiška Manoel Haltiive. »Odstopite lin vdajte se!« so vpili mohamedani oMegainim kristjanom v Kdlang-«. »Nikdäjr! DoMeir živi Matioel Hative, ;'nikd(arf« so odgovarjali krilstsjanS. Manoel Hative je vztragal, dokler niso prišli Piortugalcd na pomioč. Kar se iz vode prikaže rak, ki je držal v kleščah izgubljeno naprsno božje razpelo.... »Kaj vam' je diajalo tak pogum?« je vpiiašal potem neka misijonar neustrašnega načelnika. Manoejl' odgDvar^: »Jaz ' sem nevedeoi oitrok divjih gozdov ambodnskih. Toda eno reč vem, ker sem be je naučil od očeta Firamčiška in ita mi daje pogum, daj€ namreč sladko umreti za Jezusa K r i s t u s ai.« Prigodllo se je londi tudi, da sio vojniM španskega ladjevja za kugo hudo mrli. Vsi so se jih ogibali, le Frančišek jie bil trpečim na pomioč in jim je veiko dobrega storil. Portugalec Arausio je sveitmiku pomagal z dovažanjem živeža in zdravil. Nekega dne ga poprosi svetnik vina m bolnike. Arausio, M nli maral (kti vina, odgovori, da je to zadnje, ki ga ima od njega upattli. Ko sliši Frainči^ šek te besede, reče v sveti gorečnositi: »Kako more Arausio ivlino zase obdržati in ga udbm Jezusa Kr. odreči, on, Id bio kmalu lumrl in čigar vse pres moženje se bo potem mej uboge razdeüio?« — In res! V malo dneh se je ta prerokba natanko izpolnila. Araiusiio je) umrl in vse mjegiovo limette se je razdelilo mej siromake. 19. — Izgubljeni naprsni itrižec. Sv. Frančišek (se je z otoka Amboina ipodiajaJ tudi na bfližnje otoke, da bi oznanjeval sv. vero. Ko se je vozil ma otok S e r a n, nastane na morju velik vihar, da je bila ladja v veiM nevamiasti. Svetnik izpuisti na virvidi svoje naprsno razpeta v razburkane valove s prošnjo, naj bi se morje umiiriiio. Pri tem se pa ddgodi, dia se vrvica uitrže iin razpelo izgine v valovih. Frančišek je bil žaloisten. Vihar se je polegel še le po 24 urah in itakrat sio mogli zaväti v prisitanišče ter izstopiti. Svetnik se je napotil ob bregu z nekiim mladlim vojakom Favstom R'odrdguezMom proti bližnji vasi (Tamilau). Hodila sta še?le malo oasia, kar (se iz vode prikaže rak, ki je držal v kleščah izgubi'j eno naprsno božje razpelo. Rak je plaval naravnost proti svetniku ter je tam odloždl sveti križec. Frančdšek in njeg-orv toivariš sta se ob tej izredni prikazni vrgla nia kollena ter se gioreče zahvallila Bogu. 18. — Pri ljudožrcih v Nussalaut-u. Bogata žetev na otoku Ulate. z oltoka Seran se poda Fnamčišek na otok Nus-salaut, /kjer so bivali ajdje Ailifari, pravi divjaki, ki so v wjski zirli trupla palih isioivražniikov. Svetnik se je sioer itrudil, da bi jih àzprèlobmil, toda vse zasitonj. En sam mladenič je tu sprejel sv. krst. Svetnik mu :je dal ime Franičišek rekoč: »FrančKek, zaupaj v božje usmiljenje in bod^i zvest. UmiH boš izgovarja je ime Jezus.« Ta Frančišek je ploista)! pogumon viojak. V neki biitM je bil smrtno zadet. K umirajočemu je pnitekel na pomioč Fiaiv^slt Rodriguez, ki je slišal umiraöoöega izgovarjaiti: »Jezus, Jezus, Jezus, pomagaj mi!« Piozneje se je Frančišek ivnnil na ta ottolk in je tudi tu imel obillo uspeha. Z Nussailanita se je svetnik podal na otolk Ulate, kjer ga ge čakala bogaita žetev. Otočamii so bili s kraljem vred v glavnem mestu zajeti pio sovražnikih. Zavoljo pomanjkanja vode se misMjo že vdati. So^ vražnikli so jim vse vodlotoče in studence zaiprll. Sv. Frančišku se ipiosireči, da pride v miesto. Postavi se pred kralja iin pnaA^i: »Dovodi mi, da plostavlm tukaj križ m zaupaj v Boga, katerega sem tS jaz prišel oznan§evat. Njemu je vse polkomio'. On da dežja, kadar hioče. Obljubi mi, ako nas us®ši, da boš njegovo vsemogočnost pripioznal in ise uMonil s svojimi podiložniki njegovi sveiti postavi.« Kralj obljwbi. Svetnik da postaviti križ, se vrže vpričo brezšitevil-ne minožice na tla in pnosi za Kristu'sove krvi voljö dežja ljudstvu v rešitev. Kio je mioMtev didkoiičal, prevleče se nebo z obJaki in kmalu pade tolikJo dežja, da so bili za dolgo preskrbljeni. Vsled tega nehajo sovražniki mesto oblegati, kralj pa Ln vse Ijudistvo prejmo sv. krst. Na kraljevo prošnjo je sv. Frančišek oznanjeival sv. vero cele tri mesece še drugim narodom v njegoivi diržavi, 19. — Na otoku : Ternate. Sv. Frančišek se je z Rodriguez-om vrnil na otok Amboina. Ta lotok s(o petoajst let potem zasoili kiteramski Holandcd, ki so prebivalce prisiiMli, da so ■sprejeli Lutrovo krivo vero. Rodriguez, je moral v pregnanstvo ma flipinske otoke, k j ar àe umrl v sive-tosta IV mestu Svetega Imena Jezuso(vega, sedaj Cebu. Gorečnost nli dalla sv. Frančišku miru. Hoitel je še drugim narodiom oznanjevaiti sv. vero. Zato se z Amboinie poda 1. 1546 na glarvnii moHušfci oiùoflc T e r-n a It e, kjer so imeli Plojrtugalci trdnjaivo in je imel mogočen miohamedansk! kralj svoj sedež. Tri mesece se je svetnik tnudil na tem otoku. Matì kraljeva in mnogo plemenitašev je takrat sprejelo sv. krst. Od tam je hoteil sveitnik iti na otoke, M ise ime>-nujejo M o r o t a i in so od Ternate kakih 60 milj od-dalljeni. Tam se je oznanjeval sv. ewaingetlij že v prej« šnjih časih, a je sv. vera mej Ijudstviom sedaj že sikoraj ugasla, kajti diuhovniibä so umorili. Ljudstvo itìistih otokov je bilo dlivje, ki je celo lastne staHiše pni pojedinah žrlo, ipodnebje nezdravo, dežela vedno v Ako mi proti volji božji ne daste nobene ladje, se vržem v morje in hočem do otokov plavati.... nevarnosti zavoljo pdtresov in blàiwajoaih gor. Kljubu temu je Pnančišek hotel po vsej sai tja, da bi diuše otel. Kirislt^ami v Tematu pa so ga priosiH, niaj ne gre in so celo trdnjavskega kapitana nagnili, da je Izdal prepoved, da ga nlobena ladja ne sme na Ite otoke spremljaltj. Riadd te nasilinosti se je Friančišek v cerkvi javno pritožil: »Kdo so ti ljudje, da hločeSo božji vsemiogočnositi meje postavljati in milost našega ZveJličarja s tako majhino mero meriti? So-li tako trda srca, da bi sie mogla ustanijatii moči Najvišjega, ako bi jih hotdä omečiti; da bi se mogla ustavljati tisti miočd, ki more suho drevo ozeleniltd dn iz kame^ nov narediti Abrahamove otrloke? M naj bi bia ta ljudstva izključena od najsvetejše daritve, katero hoče Kristus dä naj se damje nebeškemu Očeitu v vseh narodih? Da, aklo bi ti oitloki imefli lepo dišečega lesu ali zlaitih rudn/ihov, bä se kräisltjani s srčnostjo tja podajali; ker pa gre le za duše, zato sio take mevže in strahopetniki. Ali pa naj se ljubezen manj upa ko sklopost in lakomnoslt?« — Prijatelji so mu isvetovaM, naj vzame seboj pro-tisitrupa, ker da mu bodo divjaki mešali v jedila stnuipa. Svetnik odgovori: »Zaupanje v Bogta Je najboljši priotisitrup!« Ko je kapitan pr epovedali vsem ladjam, da ga ne smejo povesiti (tja, je Sivetnik rekel: »A k o m i p r o^ ti volji božji ne d a s t e„ n o b e n e ladje, se vržem v moirije in hočem do otokov plavati.« Nato so ga prijaltel'f sprejeli v ladjo. 20. - Na otokih: Morotai. Ko pride Frančišek na otoke MorOtaii, se mu posreči, da je v prvi vasi is svioijim ljubeznivim na? stopom vse ljudi tokloj pridobil. Večina izmed rajih so 4 Tri mesece se je trudil Frančišek v teh divjih, zapuščenih krajih .... bili že krščena, pa «e jim je o .tem le še malo sanjalo. Njih verstvo je bila zmes mohamedansitva in poganstva. Po spreiobrniM iprve vasi hodi Frančišek od iknaja do kraija pojoč na glas v malajskem jeziku apostolsko veno, Oče naš, Češčena Mainija, des^et božjih zapovedi itd. in tvelika množica ljudstva se ispreobraoaijo, križi se postavljajo iii cerkve zidajo. Tolo, iglavno mesto nia iteh oitokih s 25.000 prebivalci in Momoja ste se poipdnoma pokriistjamiH. En sam rod — Tavari — divje v dup-ljah in v gfozdih' prebivajoče ljudsitvo, ga noče poslušati in ga hoče caio kamenjati, a Bog ga po čudeži otme. Frainčdšek, ki je prav takrat giovoril množici ob bregu neke reke, poltisne nek Mod v .viodö reke in 'ta ga ikakor blisk onikraj splavi, kjer ga kamenje več ne doseže. Tri mesece se je ttrudiil sv. Frančišek v teh di v j li h, zapuščenih krajiih. Sam pa piše, da nii užival niikijeir večjih tolažb ta) tu in da je bil ta čas najsrečnejši v življenju. Tako tolaži Bog svoje apoisitole. Po treh mesecih ise je vrni spet v Temaite, kjer je sv. evangelij oznanjevai tudi kralju. Le^ta bi se bil brez dvojbe ispreobrnil h krščanski veri, da ni imel cdfe množice žena, ki jih krščansitvo prepoveduje. Spreobrnili pa ste se dve kraljevi sestri lin dive njegovi vnukinji. Petdesèt let pozneje sio mohameda-nom 'pomagal itiudi hdandski luterani, da je itam katoliška vera propala. 21. — Nazaj v Malako. Zmaga nad Ačind. Svetnik ise ije hotel podati sed'aj v Goo, da bi poiskal sodelavcev in uredil nekaitere redovne reči. Izbrali si je dvajset mladeničev s domačinov, ki naj bi se izobraziili v odgoljevališču v Goi lin se pötem vrnili domiov. Sliovo svetnikovo od mesta Ternate je bilo gittiljivo. Vise ljudstvo ga je s solzami spremljalo na ladjo. Na potu v Goo se je svetnik najprej ustavil na otoku Amboina, kSer je pridigoval, 'spio»-vedkwal, učdl krščanski nauk, poravnavali sipore in odpravljal ikonkubinalte. Od itu se je piod'ai v Makiasar, kjer je krsitil kia-Ija, noegiovo hčer Eleonoro, njegovega brata, diuge kneze in množice IjudJstva. V buli, ki proglaša Firan-čišlka Ksaverskega svetnika, beremo, da je oznanäe-val sv. vero tudi na otoku Mindanao, mej Ijmdstvi Gfeuo, mej Aoinoi, Malajci itd. Minuio je dve leti, kar je bi zapusitil Maiako, pa se je sedaj speit vrnil itja, kjer je z gonečnolsitjo na-' daljeval misijonskio dfelo. Bil je že na odhod' rv Ooo pripraivlljen, klo p'ritìadrajo nekatere ladje iz Kjine v malaško pristanišče. Na eni teh lladilj je bM Japonec Anširo, iz bogaite in plemeniite nodblne, kli je bil pa v mladiosibi razuzdanec in je v prepim enega svojih rojakov ubil. Sorlodnikii ubiiitega slo mu bili viedno' za petami, da M se mu zmaščevali. Japonec je bil že med vožnjo po morju razodel kiupcu Alvarezu, kako da ga veist grize. Alivarez ga itolaži, dia bo našel v MalaM isvtìtiega in učenega duhovna, ki mu blo nav? ■ dal popolen dušni mir. Anširlo dobi Frančiška prav takrat, ko je v cerkvi M. B. molil. TiU mu odkrije vse svoje srce. Svetnik ga niad vse prijazno ^prèjme in v krščianistvu poduči. Da'bi se pa njegova Izpre-obmitev uttrdila, odpošlje' ga z dvema njegovima služabnikoma v Goo, kamior je sam misiil kmailiu priti. Zagilizeni sovražniki mesta Malake so bili Mo-hamedani iz Ačin-a na oitoku Sumatra. Le-ti so po «oči napali mesto z miočnim ladjevjem, pa se jim napad ni posrečil. Morali so bežati. Sv Frančišek je začel sedaj oznanjevati sveto vojsko proti Ačincem. JVLalačani so ga. posiliušali in zbrali ladjevje ter jo udrli za bežečdmi Ačinci. Ludlstvo je upalo, da se ladjevje vrne že ipo spar dnevih. Toda minullo je štiiri^ deset dni in raobeoiega sluha ni bilo o oisiodi domačega ladjevlja. Ljudje so se začelli že baiti. Naslednjo n e d e 1 j o p a s e j e s v. F r a n č i s e k m e j pr i d i-gio nenadoma ustavil ter kakor zamaknjen izrekel te besede: »Mej vami so ženske, M poprašu-jejo čairovnice, kaj je z njih možmi, M so sli v vojsko in že jočejo za rajnkimi. M iste tako hudobni, da amate talko malo zaupanja v Boga? Zahvaljujte se raji Bogu, ker smo premagali sovražnika in kmaJu boste slišali veselo vesit o zmagi.« In res ! Že po kraitkem času se je ladjevje vrnilo z bogatäm plenom. Prav tisto uro, klo je svetnik ves zamaknjen govoril tiste besede, se je bia lodliočiiilna bitka, v kateri so bili Ačinci popolnoma premagani. 22. - Strogost sv. Frenciška. Svetnik bi bil rad poslal patra Mansiglia, ki je deloval med Pairavi lin v Travankoiru z veMko gorečnostjo, na moluške otoke. Pisal mu je iz Malake pismio, v katerem mu razodene, da ga je namenil za misijonarja v Mokikih. K Paravom so dospeli iz Ev-, rope drugi patri. Toda Mansiiglia se je Frančišku uprl in se ni hotel pokoriti. Ta trdovratna n^okor-ščdna je svetnika silno užalila. Da bi njegov zglied drugih ne pohujšal, ga svetnik ostro kaznuje: Izključi Iga iz družbe Jezusove, dasi je bil Manisiglia drugače goreč in poln talientov. 25. — Pred odhodom na skrajni vzhod. Svetnik je odjadral iz Malake proti Kočinu. V cejlonski morski ožinii zajme ladjo silen vihar, ki tri dnii zapored buči in razsaja. Frančišek spove vse, M Naslednjo nedeljo pa se je Frančišek mej pridigo nenadoma ustavil ter zamaknil.... so biili na ladji in opominja k molitvi. V trenotku pa, kio drvS vihar ladjio proti morskim pečinam in že vsi mislijo, da jo zdajci razdrobi v drobne kosce, stopi Frančišek naprej in zakMče: »Veliki Bog, Oče, Sin in sv. Duh, usmili se nas!« Pri (teh besedah ladja kar obstojii, vihar se poleže im utihne. Dne 21. 'januarja 1. 1548 je svetnik prispel v Kocin, od koder je pisal po sodelavce v Evropo. Nato se poda na ribiško obrežje, kjer g^a Pairavi, njegovi prvi učenci, z nepopisltivim veseljem sprejmejo. Na oejloniskem otoku spreobrne kandijiskega kralja. Dne 20. marca 1549 dospe v Qoo. Ker ni našel tam kraljevega namesitnka, se je podal k njemu v Bazaim. Kandijski krall j je namreč prosil Rontugalce pomiočii proti nevernikom in sv. Frančišek je moral Zìa to pomoč posredovaiti. Kraljevi namestnik mu v vsem ugodi. Podjeitje je namireč djetalo v verskem oziru obilo sadov. V Goi je Frančišek pred vsem poduoeval Japon« ca Anšira' in njegova dlvia služabnaka v svetó veri. Na Hinkošitni praznik je vse tri krstil. Ansino je dobil ime Pavel, ker se je zaviod v Goi imenoval Zavod sv. Pavla, služabmika pa srta dobiila ime eden Ja« nez drugi Anton. Anšiiro je razodeval toliko pobiož-nosit, da se v Frančišku obudi želja, zanesti luč sv. evangeffija tudi na Japonsko, ker je imel že pri prvem Japoncu tako lepe uspehe. Tudi ne prezre, da mu je previdnosft poslala Anšiiira za každpoita. Zavoljo neugodnega letnega časa pa je inorai tìsto pole« tje ostaiti v Goi. Da bi se okrepčal za nadaljne apostolsko delo, se vda noltranjemu življenju odtegniv-ši se vsemu svetu v neko samoito, kjer ga je Bog z velikimi tolažbami naivdaljaL Iz Goe je poslal v Malako očeta Frančiška Pe« Tez-a in brata Roka Oliviera, ki sita tam ustanovila jezuitski zavod, ki je skrbel za vse' tiste vzhodne kraje. Za te dobe je prišlo iz Evrope v Gao pet jezuitov. Svetnik gim odkaže pokrajine, v kaiterih naj hi delovalli. Poda jim v 30 točkah potrebne nauke in odide potem najprej k Parajviom, iki jih je dlivji narod Badaži nepresitìanio napadial. Takrat ise je bila raznesla v Gai vesit, da je bil ubit tudi oče Framčišek. Žalost, M je vsled te vèsfti zavladala, se je kmalu spremenila v veliko veselje, ko se je sveitnik vrnil v Goo. Tja je prišlo takrat znova pet jezuiitov iz Evrope Frančišku v pomoč. Tudi tem oe odkazal pokrajine, potem se pa odpravil naSprej v Kočiin. Tu je kr« stil kralja otokov M a 1 d i v e in je ozdravil s samim znamenjem sv. križa dečka, ki je bili smrtno bioJan. Iz Kočina se je podal v Bazain, kjer je prosil kraljevega namestniika, naj bli izdal ukaz gflavarju v Maialili, naj bi mu (preskrbel ladjo, na kated bii se podal na Japonsko. Ko se je vrnil v Goo, je določil očeita Pavla Camerina za svojega namestnika v Indliji in je vse uredil za odhod na daljno pot. Frančišek je smatral spreobrnitev Anscira in mjeigoivih dveh služabnikov za klic božji na Japonsko. Ob tej prüki je pisal sv. Ignaciju: »Trdno sem prepričan, da se bo nawk Kristusov na Japonskem ukoroninil, da bo imel veike uspehe in da bo obrodil veliko sadov.« Do ladje so sveitnlka spremijai tovariši dn veliko ljudstva, ki je jokalo ob slovesu. 2 njim so odšli oče Kozma Torres, Pavel Anširo, njegova diva isiljužab-nika Janez in Anton in oče Alfonz Castra, katerega je svetnik namenil za mduške otoke. Ustavili so se nekoliko v Kočinu in meseca maja 1. 1549 dospeli v Malako. 24. — Na Japonskem. v Malaki je Frančišek izvedel, da je eden ja-ponsitóh kraljev odpraml poslancev v Indijo, ki naj bd pridobili krščanskih uoendkov. Vsled tega se je z odhodom podvizal ter se že dne 24. juinija 1. 1549 odpeljal s Pavliom Anšinom in njegovima služaibniikoma Janezom in Antoniom na kitajski ladji v Japionijo, Po doilgd in viharni vožnji so dospeli dmie 15. avgusta 1. 1549. v japonsko m^esto Kaigošima, ki je bilo noj^ stno mesto Pavd'a Anšira. Mej vožnjo se je Frančišek učiil od Pavla Anšira začetnim pravlillom japtom-skiega jezika. To učenje je nadaljeval na Plavlovem domu še štiridieset dni ter je mej tem vso njegovo družino spreobrnil in krstil. Razmere na Japionskem — pioffibične ta zlasti verske — so bile nad vse žaliosifcne. Razen navadne poganske duhovščine so dmdi tudi vrsto redlovni-kov, ki so se imenovali bonci. Ti sio sicer ljudstvu oznanjevaili stroge muke, sami pa živeli razkošno in nesramno. Brž po prihodu v Kagošimo sei je Paviel Anširo E>odal k svojemu kralju ali kraljiču v Sazzumio, kaj t» sedanje japonsko cesarstvo je bilo takrat razdeljeno v približno šetstinšestdeseit malih krialjeviin. Kralj ga prijazno sprejme in radovedno vpraša: Kakšna je dežela, od koder prihaja, kakšni so ljudje, kakšno vero, kakšne šege in navade imajo? Pavel g&vori zlasti o krščanski veri in videč, da ga na dvoru radi posliušajo, pokaže lepo podobo Miarije z detedom Je* zusom v naročju, katero mu je Frančišek podaril. Krailj, ki ga milost božja prešine, pade pred podobo na kolena. Pred njo padejo tu(M vsi dvorndki in ko pride na to kraljeva mati, se vrže istotako vsa ginje-na pred njo rta kolena. To so bili prvi na Japonskem, Predniku Ninšitu niso dale več miru besede svetnikove: Tvoja duša je neumrljiva.... ki so molili dete Jezusa doi počastili presvedJo Devico. Pavel začne nato prüpovedlavaitii malten kraljici vse zgiodbe iz Jezusovega življenja, kS so se jej zdele nad vise pirijeitne lin lepe. Ko se je Pavel Ansito vrnil v Kagiošimo, je mati kraljica poslala za njim dvomi-ka s prošnjo, naj bi zanjo kak slikar preslikal plodo« bo M. B. z deiteitom Jezusom. Ker pa ni bito dobiti pripravnega slikarija, sio na dvor poslali obširen zagovor krščanske vere. Paivel Arišino ije s svoJO' gorečnostjo veliko dosegel. Mej tem ipa se je Frančišek pridno in neumorno učil japonskemu jeziku, Ikair mu je bilo težavno deSia V nekem pismu v Evropo pravi svetnik, da se mu je zdelo na Japonskem, da (je ikio kip, ki ne more nič delati nič govoriti, ker ni znal jezika. Zato pa se je z vztrajno voljo učil in tudi priučil, da je mogel o-znanjevati božjo besedo. 25. - Sy. Frančišek in Ninšit. v Kagošimi so bonci imeli samostan in njih p r e d in i k j e b i 1 N i n š i t, ki je Frančiška) parkrat k sebi povabil. Frančišek bi bil rad pridobil bonce, da bi miu ljudstva ne dražili, pa je bilo vse zaman. Prvo premišljevanje v tem budističnem samostanu je hiilo: »Kaj ostane za človekom, ko mu odsie-čejo glavio?« Odgovor se je gksil: »Nič, kajti s teleksom umrje tudi duša!« Sv. Frančišek pa jih je podu« čM: »Telo umrje in razpade, toda duša živi. Ako je človek dobro delal, bo dobil večno iplaoik), ako pa slabo, večno pogubo!« Predniku Ninšit-u niiso dale več miiru bqsede svetnik o ve: »Tvoja duša je neumrljivla!« — Nekega dine mu je svetnik rekel: »Ko bi vam bilo dano na izbir, feaij bi si izbrali: mladost aH starost?« »Mladost!« je odgjovoril Ninšit, «ker v mladosti dela človeJc lahko, kar hočel« Frančišek pa mu reče: »Kaj je mornariju bolj všeč: ali čas, bo je na odprtem morju v vrtincu viharja aii čas, ko prijadra v mirno iprisitamišče?« Ninšiit je žalostno odlgiovioril: »Razumem, razumem, toda 10 memi to ne velja, ker ne vem, kam sem namenjen!« In ni se mogel odločiti za Kristusa! Ko je Frančišek zapustil Kagošiimo, je Ninšiit zatrjeval drugim miisijonairjem, ki so prišli tja: »Jaz zaničujem sedaj Budo in Amido (najvišje budistično božamsitvo) in molim le pravega Boga.« Pri vsem tem pa se nd upal sitoriti odločilnega koraka in sprejeti sv. krsta. Na smrtni postelji je sicer klical katoliškega duhovnika, a ta je prtšel, ko je bil Ninšit že mrtev... 26. — Sv. Frančišek pred kraljem in pred kraljico, v šltiiridesetih dneh se je Frančišek tako priučil jeziku, da je v njem že lahko razlagal apostolsko vero. Na sv. Mihaela dan se toreij poda po Pavlovem priporočilu na dvior v Sazzumo. Kralj in kraljica ga sprejmeta z vso častjo in isie ž injim razgovarjata dolgo v trdo noč. Ne mioreta se načudiil, da so Frančišek in njegovi tovariši le radi tega zapustili domovino in prišli s itollikiimi težavami in nevarnostmi v Ja-ponijo, da bi učili pravi pot v zveličanje. Pri tej priliki izreče kralij znamenite besede: »Le dobrlo shranite sivoja sv. pisma, zakaj če je vaša postava praiva, uprli se bodo vsi hudobni duhiovi zoper njo in od njih zlobnositi se vam je vsega bati.« Na to dia isveitnikju dovoljenje, da sme po vseh njegovih deželah pridigati in razgilasi javnio, da smejo podložni brez strahu sprejemati krščansko vero. 29. — Frančišek med japonskim ljudstvom. 29. — Frančišek začne sedaj neute-gomia pridiigati v Kagošimi. Najprej raz« loži ljudstvu prvi člen apostolske vere. Nauk o troje-diinem Bogu in vsemiogiočnem Stvarniku nebes in zemlje, napravi sitrašans(ki hrup, kajtó Japonci so bili pogreznjeni v najostudnejše malikovanje. Delo je bilo zdo težavno in trdö, ker so mu povsod nasprotovalli bond. S prvega so se ljudje tej novli rvieni posmiehbvali, ummejši pa So razmišljal in sklepali, da je skonaj neverjetnlo, da bi napravil tujec, ki ne išče gmotnih dbbičkov, takio dolgo pot le z na-mienom, da bi jim pravljice dopovedoval. Zato so se svetniku približali in mu svolje dvome razodeli. Fran» čišek j(im vse talko jaanio razloži, da jih že v malo dneh mnogo pristopi k sv. krstu. K diobremu uspehu je veiliko pripomoglo brezmadežno, in ositro življenje sv. Frančiška, največ pa oudežii, ki jih je delal. Veilik hrup je vzdignil zlasti ta-le dogodek: Hči nelkega plemieniltašia umiilje v najlepših mladih leitih. Oče je zanjo sitoril tisoč obljub malikom, pa le nii bil uslišan. To ga spravi v divji obup. Dva ispreobmjenca ga skušalta utolažiti svetlovaje mu, naj se lobme na sv. Frančiška s prošnjo, naj bi miu hčerko tobudül v življenje. Žallbstni oče Miti k svetnikiu, mu pade k nogam in ga roti s solzami -v očeh, naj mu obudi hčerko v živ-lijenje, ker da hoče poftem sprejeti, krščansko vero. Frančišiek, glnjen po očetovih prošnjah in želieč po-magalti nesrečnemu ajdovskemu ljudstvu iz maiiko» vavstva, moH s svojim tovarišem Fernandeoem go» reče zia rantvo hčer. Spoznavši po božjem navdihu, da je prošnja uslišana, vsltane od molitve lin reče očeltu: »Pojdi,tvoSahči živi!« Japonec odgovori: »Kako je to, jaz sem svojo hčer mrtvo zapustil, on pa pratvi, da živi!« Ves zamišljen gre dlomov, a že na potu mu pri- Frančišek začne sedaj neutegoma pridigati v Kagošimi.... de naproti sliužabnik, ki mu veselo zaMiioe, dia njegova hčerka živi lin da je ipopiolnoma zdrava. Zdaj še-Ie se Jaiponec podviza domov. Ko pa stopi v hišo steče mu hčerka v niaHočje in na vprašanje, kdo jo je smrti otel, pripoveduje, da sita jo rešila dva čaštitljiilva mo« ža. Japonec se sedaj brž vrne s hčerk» k sv. Frančišku, dä hi se mu zahvalil. Ko pa ugüieda hčerka sv. Frančiška s forvarišem, zavpije: »Oče, to sta tista dva moža, ki sita me iztrgala peklu.« Ho izrekši pade na kolena pred svetnika in se mu srčno zahvali. Tako tudi oče. Oba prejmeta potem poduk v krščanskih resiuicah im se dasta krstiti. Po mjunem zgledu storijo tako Vsi, ki so bii v hiši in tiudi mnogo drugih. Neka malti je prineisla k svetniku isiinčka, hudo bolne-giaj, po vsem telesu zateklega. Svetnik je nad njim le rekel: Bog mj te blaigosloivi! in takoj ijie bil zdrav. K drugemu holnilki-gobiavcu je poslal le svojega tovariša z naročilom, naj.ga vpraša, ali hoče postaiti icri^ stjan. Ako obljubii, da hoče, naj naredi mad njim sv. . križ. Tako se je zgodilo lin ©obavec je popolnoma ozdravel. Vsled teh čudežev nastane po. cel krajini velik hrup in sv. vera se začne čvrsto razširjati. Prav to ipa je vzbudilo v honoih velik strah, da ne bi izgubili časti in dohodkov. Zato sklenejo sv. Frančiška — evropskega bonca, kakor so ga zvaJli — pogubiti. Zmerjajo ga, mečejo nanj kamenje in gredo naposled h kralju, naj hi iga izgnal. 'Okoliščine so Jim bile ugodnie. Kralj je bil prav taknat nevoljen, da so Portugalci ostali tisto leto pri njegovih sovražnikih v fi« randskem prisiiianišču, dočdm so prej vedno zahajali v Kagošimo. Bal se je, da ne hi kupčija škodo trpeila. Mislil si je, da bi bili to misijonarji lahko preprečili. Radi tega je bonoem odgovoril, da ni mislil nikdar vere v dleželi preminjaitl, da se oe pa misiijonarjem kazai priijaznega, ker je upal, da bo stem kupčijo po- vzdignffl. Kmalu nato je lobjavil odlöHc, s katerim je misijonarjem prepovedal oznanjevati Krliistusovie nauke lin je podlložnim s smirtnjo kaznijo zapreitil, da ne smejo nove vere sprejema/ti Sv. Frančišek se brž poda h kralju hloteč ga ipregovioriti. Zatiijeval mu je, da ni o vsem tem nič vedel In da se hoče v bodoče pe-trudilti, dia se Portuigalci vrnejo. Toda kralj, ki so g-a WM bonci prestrašili, je ostal pri svojem sklepu, Frainčišek uredil malo krščansko lobčino v Kangošimi zapustivši jej Pavla z lastinoriočno mu spisainim ka-tefldzmiom in se podla v kralljestvo Fiirando. Krščanska (Oböinia v Kagošimi je ostala zvesita. Čeprav so bonci Pavlla pregnali. V itrinajstih' lettih iso kristjani sami še 500 miallkovavcev spreiobmMl in je sam kralj bdi vesel njih zvestobe, da jie pisal jezuitskemiu provincdijalu v Indijo, naj pošlje nioivih misi/jonarjev. 30. — Sv. Franžišek zapusti Kagošitno in gre oznanjevat sv. vero v druge krm zlasti v Mlako. Zaipuštivši Kagošiimo v septembru 1. 1550, se je ustavi na več klraijih, kjer je povsod z giorečnostjo oznanjeval sv. nauke in usttanavljal poivisiod malb krščanske občine. Ko je prišel v Flrandb, so ga Portugalci sprejeli nad vse sijajno in ga z veiliko sloves-nositjo spremljaJii na dvor h kraljiu, M mu je podieÜl ' oblast, da sme po vsem kraljestvu oznanjevaiti krščanstvo. V dvajsetih dneh jih je tu več krstil kb v Kagošimi v enem celem letu. Tu je pusti ločeta Tor-res-a in sam odipotoval v Jamaguši, glavno mesto nangatskeiga kraljesttva, Id je bilo pravia Sodoma na Japonskem. Celo lotrooi so metal za njim kamenje in blatio in ga za-smehoivali. Vse to so delali, ker so bonci dražili piloti nijemu ljudsitvio. Kralj ga je poklical k sebi m ga je z viisokega prestola vprašali, kdo da je in s kakšnim namenom je prišel iz tako odda- Ijenih pokrajin im Japonsko? Sivetniik mu je odgovoril: »Jaz sem poslanec vsemiogfočnega Boga in sem prišel oznanjevat jaipoaiskemu IjiudSitvu njegovio postavo.«. Nato kralj: »Kdo je ta Bog in kakšna je njegova poisitava?« Svetnik začne na dolgli pripraiviti, da bi bil zasedd konja. Tako gredo iz spoštoivanja do njega vsi peš. Prišedši na krasno 'ozaljšamo ladjo sprožijo štirikrat vse «toipove, da bi oznanili bližnje» mu mesifju posebno prigodbo. Sam kralj pošlje enega svojih dvornikov igledalt, kaj da je? Gama odgoi-vori, da se praznuje prihiod Frančiška Ksaversfcega, ki je imeniten in svet miož, katerega tudi kralj portugalski visoko spoštuje. Dvortnik se nad tem začudi, kajti bonoi v Jamaguši so bili po Funaju raztro-bili, da je Frančišek maliovreden človek, ki je s hudiči v zvezi in tak izviržek, da se stadi še golazni, kältere je ves živ. Nadailje pa pove dvoirnik, da je njegov gospodar - kralj isdlno umien mož, ki se v sodbi ne prenagli in če ga Portugalci zagotovijo, da je Frančišek brez graje, jim bo gotovto več veroval kakor boncem, o katerih pač dobro !ve, da so nevoščljivi hudobci. Sedaj začne Gama naštevati dvorniku vsa dobra delia Framčiška Ksaverskega, njegove zasluge in čudeže. Dvoimik je vse to sporočil krailju. Kralj odpošlje v Fiži enega izmed prvih vitezov v spremlsitvu s tridesetimi jezdeci, da bi svetnika čimipreje izvabili v Fuinaj na dvor. Vitez izroči Frančišku kraljevo pismo, ki se je glasilo: »Prosim na kolenih vašegia Boga (ki ga priznavam za Boga vseh bogov in za najbolljšega mieS vseraii najboljšimi, ki žiivijo v nebesih); mai] bi po molitvah vaše vere dal razumeti prevzetoežem, kako dragto-ceno je vaše življenijie in viaše uboštvo, da bi sinovi (tega ljudstva, ki jih 'slepijo igoijufivei ojDjjube tega sveta, nie osfcaili v zmioitah. Naznanite mi, kako je z vašim zdravjem?« Nato obljubi svetnik, da se hoče v kratìcem podaitii v Funaj. Kraljevega odposlanca je najbolj presunilo uboštvio sv. Frančiška. Rekel je:. »Resnično veMk mora biti krščaniski Bog, ki si izbira v sviojjio slavo Ijudii tako vdikega ubošltva.« Gama in tovariši so Sklenili, da hočejo spremljati svetnika h (krailiju z vsem sijajem, da hi Japonoi izvedeli, Ikalkio časti Eviiopa svojo duhoivščdno. Frančišek isei ie na njih prošnje oblekel v ipraznionio obleko. Napravili so ladje lin odpluM pio reki Fiži, ki deli mefsto Funaj na dva dela. Vse mesto se je zbralo na bregu. Na ladjah so imeli Portugalci tudi godbo, kar je slovesnost povečalo. Ko so izstopili, je biiilo za svetnika že pnipraivljeno nosilo, ki je je poslal kralj. Frančišek je to ljubeznivo odkliotììl rekoč, da hoče iti peš. Talko so hoddlii pio ulicah z vsem sijajem. Pred sprevodom je jezdil kapitan Gama. Ko so pnišM na dvor, ije knalj pričakoval svetnika istoje im mu je šel naproti, ko ga je zagledal. Kralj sam se mu je tnikrat dò tal poklonil, čemur sio se vsi čudili. Ponižni Frančišek je hlatel krdju noge poljubiti, a kraij mu tega ne diovoli, ampak velli, naj se usede poleg njega. Po kratkem pogovoru prevzame svetnik s svojo Ijubeznivostjio kralja tako, da mu je vse zampali kakor kakemu staremu znancu. Svetnik zasuče igovio-rico na sv. vero in razloži kralju in njegovemu 'spremstvu poglaivitne resnice. Kralj ga posluša z iiii'/uuiuuuiiuuui-iuuubìi liiiiiiniìiiiliÉ Tako so hodili po ulicah z vsem sijajem .... veseljem in z radovednostjo, potem reče svojemu bratu: »Ali more biti kaj lepšega iin višjega, ikafcor smo pravkar sli§aiM? Ali je kaka reč, kii bi bila bolj po pameti ? Naši bonci nam le basni pripovedujejo in ne morejo govoriiti, da ne bi sami sebi ugiovarjaili ; njih vednosit je le zmeda.« Pri teh besedah je vstali edan ■izmed pričujočih boncev: Fajšaindono in je začel proti Frančišku in pnoti kraliju surovo razsajati, da so ga miorali odstraniti. Sveitmk je smehljaje se rekel kralju: »Take reoi je dobrio zapomniti si za čas, bo mine jeza in se bo ta človek zavedel.« Naito je kralj Frančiška in Portugalce povabil na obed. Od tisitega časa je svetnik večkrat zahajal s tovariši na dvor. Svetnik je nagovarjal krailja pred vsem, naj bi se vse pogamske nesramnost d, ce ilo sodiomitske niečednositi, ki so jih na-rekovalibonci, od dvora lodpravile, kajiti vedel je, da ne morejo rasti tam žlahtnie cvetke krščanske vere, kjer poganjajo poganske nečiisite strasiti. To se Frančišku z božjo milostjo poisireči. Drugo, ikar je hoitel svStnik dbsečli' od kraja, so bili o b li 1 n li m i 1 o-d a r i ubogim, ker je upal, da ho s tem prej dosegeT milost sv. vere. Kralj je tudi v. to privolil', daisi sio ga bonci učili, da so uboge ljudi bogiovi zapuistili. Fram-čišek pai je polleg tega pridnio učili tudi po hišah in trgiih. Pri tem m/u je naklonjenost kraljeva veliko "pomagala. Obilna množica je priosila sv. kršita. Nekega dne pridiguje na (velikem mestnem itrigu, kljer se do malega snidejo skoraj vsi prebivalci. Tu stopi nenadloma maprej najbolj učenii in čislani izmed boncev, po imenu Qiran iz Kanafame, kii ise je s Frančiškom že večkralt prej o veri razgiovarjal, da bi jaiponskio vero očitno branil. Toda svetnik ga o resnici sv. vere tako jasno in trdno prepriča, da je Oiran 'predenj padel na kolena in s povzdignjenimi rokami an ves objiokan začel "tako-Ie očitno spoznavati: »Tebi, o Jezus Krisitus, edinorojeni Sin pravega Boga, se vdajam, Tebe spoznavam s srcem fa z usimi za svojega Stvarnika, Gospoda in Odlrešeni-ka. Čuj, japonsko lljudstvo, čiujte, bonci, bratje mioji! Jaz spoznavam, da je bfilo vse, kar sem govioril in učil, sama laž im dia ni drugega Boga razen tega, ki gia oznanjuje ta sveti mož. Pnosim vas v vsej ponižnosti. odpustite mi, da sem vas dosihmal goljufal. Rotim vas, oznanite vsemu svetu, da sem svoje zmote spoznal in od sedaj naprej niobene vere za prarvio ne spozmavam kaklor krščansko, ki se Vam tni oznanjuje.« Ta nenadna spneiobnnjtev napravi v mestu veliko hrupa, pa tudi tolik poitreis v srcih, da jih je še tisti dan naprosilo petsto sv. krsta. .Svetnik krsti Oiran-a in še mnogo drugih, ki so bili že dovolj poduoeni v veri. Vsi dru^i so se mioiriaii prej dlobro podučiti. Zaradi Giranove spreobrniitve se bonci silno raztogiolte in že premišiljujejo, kaiklo bi mog'li apostolskega mioža in vse Poriugailce pobiti. Nekega dne so privedli najbolj učenega bonoai, M naj hi se preü kraljem prepiral s Frančiškom in ga osmešil. Bonec vpraša svetnika: »Ali me ne poznaš več?« Svetnik odgovori, da se ne spominja, da bi ga bil kdaj videl. Bonec na to: »Tovariši! Ta človek ne bo veliko prida, ker se ne spominja, da bi me ploznal, čeprav je stokrat občeval z mefioj.« Poitem je pogledal svetniku v obraz dn mu dejal: »Ali limaš še kaö žide, ki si mi jo prodajal pred tSsoČ in petsito leti.« Svetnic mu odgovori, da ni nikdar v svojem življenju trgoval in da ne razume, kako bi bila mogla biti pred tisoč in petsto leitii iskupaj, saj niima nobeden izmed njiju niiti sto let. Toda bonec začne sedaj razlagaftd neumni nauk, da se duša po smrti preseli v drugega človeka, ■ ki se takrat rodi. Ko je honec končali, je sv. Frančišek razložil krščanski nauk o neumrljivosti duše, o sodbi, o plačilu in kazni, o vstajenju mesia itd. Bonec je začel tako vpiiiti, d)a ga je moral kralj odpraviilti iz dvorame. Osramočeni bonci pa so se hotei maščevati. Na ukaz najvišjega honca zapro vse templje in nabiijejo ma vrata naznanio, da je prepovedano nm-likom darovati, dokler niso Portugalcii izgnani iz dežele. To iima uspeh. Razdraženi pogani prihrurae nad bonoe, da naj jim templlje lodpro. Ko pa vidijo, dia se to me zgodi, hočejo Poritugalce napasitii. Že jih dlere na 'tisoče proti pristanišču. Portugalci se umaknejo s čolni na morje. Tedaj se Oama domisli, dia äe svetnik ostal v mestu, kjer je izpostavljen smrtnemu sovraštvu. Vrniivši se v mesto, ga najde v borni koči, kjer je kristjame navduševal k mučeništvu. Oama ga začne roitiiti, naj mesto zapusti in naj si reši življenje, toda vse zastonj. Svetnik mu odgovori: »O gospod kapitan in brat molj! Kaj bi jaz maral, da bi me zadelo, kar Mi imenujete nesrečo, da bi bil umor j an zavoljo Jezusa Kr.! Jaz nisem niti vreden, da bi mi Bog podellill.itako milost. Da pa ne piosibanem še bol^ nevreden, se močem zatečii za nobeno oenio na ladjo niti kam drugam od tu. BUo bi veliko pohujšanje za mlado kristjamsitvo, ko bi bežal. Videlli bi, da slabo izpolnjujem to, kar sem jih učil im bi jim to bilo povod, da bi tudi sami začdli iprelamljati obljube, dane Bogu. Ako smatrate vi za svojo dolžnost, da branite potnike, Id so vam plačali voznino, lalli naj jaz ne smaitram za veJiko večjo dolžnost, da umrjem za neskončno usmiljeneigia Boga, M ijie dal svoje življenje na križu, da bi meni pridobil živlijenje?« Nato se je podal Oama k svojim ljudem in jih začel pregovarjati, naj bi se vrnili in hranili očeta Frančiška in dali za sv. vero tudi življenje, če bi bilo treba. Fran- čišek je imel z bonai na dvoru več javnih razgovio-rov, pri katerih je bilia resničniosit sv. vere sijajlnio dokazana, nauki neukih boncev pa osmešeini. Upor proti kristjanom je kralj z vojaki popoJnomia udjitšil. Na Japonskem .se fe na pros'njo sv. Firanoiška dogodiJio mmogo čudežev. Naj jih omenimo le dvoje: Nekega dne so privedli k svetniku slepega tr-giovca, ki ije milo prosil pomoči. Svetnik mti naredi na očeh znamenje sv. kniža. Pri itej ipniči ije tngovec spregledal in šel veselo domov, od koder je ves vesel privedel svojo družino, ki se je dala krstiti. V nekem japonskem mestu je razsajaila kjuiga. Ko pride svidtiniik tja, mu je bilo mILlo, ko jis videl, kaklo umiirajo poganii. Začel ije moliti lin goreče ro-tM Boga, naj bi šibo lodvrnil. In Ikar nenadloma je kuga (prenehala. Nekoč je bil svietmiik na moiriju v sitrašnem viharju. Vailioivi so pljuskiaili v ladjo. Nekateri so spa« stili čol.niič v morje in ga privezali h krmilu llaà'je. V čohiiču jie o&tallo petnajst! oseb, ki nisio nadi silnega viharja mogiß več prestopitii v ladjo. Nesreča je hiotela, da se je vezilb luitrgalo in vihar je zagnal čolmič daleč proč od ladje iter ga mieital siem-tentja. čolnič je izgini, da ga niso več vliddi. Vsii so bili v strahu, da se je gotiovio potopil. Frančišek se je zaitieikal k mjolitvf. Pio mlolitvli Ste naznanil, da se bo čolnič srečno vnniil. Čakalii iso- več dni. Bili so prepričara, da se je oolllniič potiopiil in da je v silnem viharju nemogoče, da bi se virnil. Kar v naiglici pa zavdilje deček, ki ije stal ob jam= boru: »Čudež, čudež, glejte, čolniič se vrača!« In v iravni črti jo je čolnič sekial pnolti ladji. Vsi, ki so bftli v njem so Be rešil in se srečno vrnili v objem svojih sorodnikov, ki so jih v ladlji že težko pričakovali. Veselje je biilo nepopiisno'. Fran- čišek pa se je moral skriti v kapiitainiovo siobo, da se je izognil pnoslavljanju in zahivaljeivanjiu. Tistii, ki ISO bffi v čolnu, sio trdii, da je blil ž njimi tudi Frančišek. Tlodla drugi, ki so bil v ladja, so dejali, dà je to nemogoče, Ikajiti Frančišeflč je bil ves čas na ladji. Ta= ko so se priičkalii. SpoznialM so, da je bil sveMk po božji vsemogočnositi hkrati na dveh krajih.*) Ta čudež je nagnili dva poganska sužnija, ki sita bila z dru-gimii v čolnu, da sta takoj zapiiosiila sv. krsta. Frančišek je moral zapustiti Japonijo, ker je bil poklican v Indlijo. Dne 20. novembra L 1551 je stopil na ladjo in odrinil lod brega jiapomske deželie, kjer se je itrudil dve "leiti in štiri meiseoe. Slovo pri kralju v Funaju je bilio tako giinljivo, da ise je kralj jokal. Le preveč pa je bil še vdan poželjivositi, da bi se Ml do dobregia spreobrnil. Zgodiilo se je to sedem in dvajset let pozmieje). Talkrat je sprejel sv. krst in začel živeti resničnio krščansko in je v tem tudi sitianoivitein osital do smrti. Dobil je ime Frančišek. Za njim' je sprejelo sv. krst 70.000 plodložnikov. Japonija je kmalu šitela- okoli 700.000 vnetih kristjanov in preganjanje, ki je trajalo 250 lelt, ni moglo uničiti mlade japonske cerkve. 34. — Z Japonskega v Goo, iz Goe na Kineško. Na potu z Japonskega v Goo iso prišli v kineško pristanišče Sančan. V Frančišku je doaore-vaila misel, da bi se podal (tudi mej Ikineško Ijiud-stvo, ki je ječalb v ipogamski temi. Imel je že prt« prarvlljen katekizem- v fcineiškem jeÄu. Upal je, da se s Mneškim cesarstvom spreobrne ves vzhod h krščanski oeirkvi, tudi vse japonske dfežele, kajti Japoncli in drugi nailodli ma vzhodu so sprejemiali O To se je večkrat dogodilo, kakor beremo v njegovem životopisu. vero im zakone od Kttajcev. Iz Sančania ao odšli prloiti Mailaki, l šaH, ali pojde še pozdraviti kapitana je odgovoril: »Bog čuvaj, da bi šel pozdraviti sovražnika Kristusovega! Kakšno pohuj« sanje bi bilo to! Videli se bomo pred sodnim stolom.« Diegu Pereiri je pisal: »Najboljše maščevanje je to, če prosimo za nasprotnike milosti božje in jim vse dobro izkazujemo, kar moremo.« Tri dni je Ile jokal po Sinčku. Tu se mu priblKa Frančišek. Mohamedàn mu s solziami v očeh obljubi, da hoče posttati kfiisitöan, če mu Bog vrne ljubega sinčka. Predten tretji d&ra solnce vzide, stoji otrok zdrav na pallubi. Na vprašanje očetioivo, kje da je bil in kako se je vrnil, ni vedeli drugega po? vedati, ko da (je v morje padel. Kaj se je poltemi ž njim zgodlilo, mu je bilo popolnoma neznaino. Oče je bil ves iz sebe in se je dali z ženo in z oltrokom vred krsitiiti. 35. — Na otoku: Sanian. Viožnja do lotoka Sančan j^e tramala še 23 dni. Na item otoku so Plortiugalcii kufpöevali s Kitajci, ker se niso upali stopiti v notrianjost Kanitonsice dežele. Sančan je pust in nerodovilten oljok nasproti kineškemu meisitu Kanton. Portuigaliskli kupci so si tu zgradili koče iz fesu, da so v njih sitanioviald, ker jim Olà bilo dovoljeno zidati si hiš iz kamena. Ko je stotpil Frančišek na Sančan, je pred vsem poskrbel, da ISO napravili mialo cerkvico iz desk in lesenih sitebroiv. Tu je maševaH vsaiki dan, tu je pridi-goval. Mej ondlotnJimi portugalskimi kupci ije bil tudi neki bogatinec Veglio, dober in vesel človek, svelt-niku naklonjen že iz Japonije, kjer ga je spoznaiL Le-ta je dajal ohilnio milošSino, ki jo je sveitnik rabil za uboge. Nekega dne je potrebovial Frančišek denarja za dolto uboigi siroti, ki bi bik Icmailu zapravila nedolžniosit in poštenje. Gre k Vegliju, ki ga) dobi pri igri. Bä je namreč straistten igralvec. Veglio sé pokaže liiz šale nejevoljnega in reče: »0= če Frančišek, kedar igra slabo izteka, ni moigioče veliko dati; razumni ste, a si- niste iz violili «sodnega časa.« Sveitnik odgovori: »Za dobro delo je zmeraj ugoden čas, in če ije komu denar v rolki, kakor vam isedaj, ije najboljši čas dati vbloigajme.« Kupec mu reče: »Tu imate ključ do moje blagajne, vzemite, kolikor Hočete.« V blagaijni je bilo 45 itisoč dolarjev v zlatu. Frančišek vzame le 300. Kmalu piottem prešiteje Veglio isvoj denar, a najde vseh 45 tisoč, kakoT poprej. Mislil je za trdno, da ni Frančišek nič vzel. To mu o neki priiložnostt tudi očita. Svtìtnik mu lodgoviori: »Imel si dobrio voljo, podariti Gospodu poloviico. On ti bo porvrnil. V njegovem imenu ti smem obljubiti, da ti časnega premoženja ne bo nikdar manjkalo in da ne boš umrl nepreviden.« Tako se je itudi zgodilo. Pred smrtjo je razdfelil svioje premoženje med svoje oitrioke itti uboge, prejel skesano sv. Sakramente in /umrl v Bogu. 2iviotopis pravi, d'a ijie tu siv. Frančišek obudili mrtvega dečka v življenje. 36. - Ne na Kineško! Ko so Portuigalci na Sančanu izvedeli, da hoče Frančišek v Kino, so ga iskušali nia vse mogtoče načine zadržati. Povedali so mu, da sio bili pried letom dinii portugalski mornarji, M jih je vihär vrgel na suhiO', z biči razmesarjeni in pahkijeni v temne ječe, kjer še sedaj zdihujejo, ako niso že visi pomrli od bede. Toda Frančišek je hlotel s sivojim načrtom naprej. V zadnjem piismiu dò piaitra Frančiška Pe-rez-a piše, da je odločen naprej, kajti po belsedah Kristusovih ni pripraven za nebeško kraljestvo, kdor je prejel za ora/Io pa se ozira nazaS... Portugalci po-šiljejo tudi kSitajskih kupcev k njemu, ki naj bi mu predočili, kako ostre so kineske kaznS. Toda ti Kitajci so bili previdini možije, ki mu celo svetujejo, naj 6.1 grte v Kino, fcer je cesar še pred malo časom razposlal učenih miož, ki naj bi poizvedel! o vseh raziličnih var:ah> in njih razločkih. SveMk je bil teh vesti zielo vesel in se je začel resno pripraivljalti na odhod. Kfer je njegolv kineški spremljevalec Anton, ki je Ml vzgojen v Goi, znal le meko kdneško narečje iin je bil še to sfeonaj plozabill, moral si je FranSišelk poiskati drugega tolmača, Iki je bolje poznal lepi kineški jezäk. Z nekim kiitajskim kiupcem pa se je po« godil za 250 zlatih dollarjev, dia bi ga na suho postavil in v svoji hiši prikrival, diokler bi se ugodina priložnost ne ponudila spraviti ga pred kantonska vrata. Frančišek mii ije pa morali priseči, da ga ne bo izdal za nobenio oenio. 36. — Bolezen in isveta smrt. Ze je bilio vse zia odhod na Kineško pripraivlje-no, kar napade Frančiška nenadoma huda mrzlica, ki itraja 14 drfi. Mej item so vise ploltuigalske ladje odjadrale, pa tudi oni kineški kupec jie odšel za svojimi opralvili to odšel je itudi novi tolmač. Ostala je le portugalska ladja Sv. križa, kli je na oijej prišeil Frančišek iz Malalve, na kateri so bili njemu siovraž-ni mornarji, večinoma pristaši malašikega guvernerja Alvara Ataidie?a. Frančišiek zaide v naljvečjo bedo, da se ile s težavo preživlja. Hodeč ivečkrat ob bregM obrača žalosten očli na ljubljeno Kino, kalkor svoj čas Mojzes v obljubljenlo deželo. Sedaj isMši, da misli sijamskil knalj lodpraviiti sijajno poslanisitvo h kineškemu cesiairju. Brž sklene vmiiltli se v Malako, da bi s temi poslanci pilišel v Kimio. Toda dne 20. novembra 1552 ga spfet napaidb hbda mrzlicaj tn Bog mu razodene dan in uro ločitve od tega sveta. Od takrat óe bil zamišiljen le v večnio domačijo. Ves obnemogel lod mrzlice se umakne iv prostore ladije, ki iso bili odločeni za blolne mionnarje, da bi ondi ubožec umrl. Aili vedno gibanje ladijie mu piriizadene tolike bolečine v glavi, da že drugi dan poprosi, naj ga zaneso na suhlo. Kruiti momairji ga ipopuiste na bregu izposftavljeniega raezigodam ostrega zimskega časa in mrzlim severnim, siapam brez podsitrešja. Tu bi bil gotovo umrl, da se ga nli usmilil Portugalec Jurij Alvarez dn ga prenesiel v svojo bomo kočo, M je imela stene iz vejevja in podstrešje iz islarae. Hudi mrzld se pridružijo še bodljaji v prsih in močnie iteisniobie na sapi. Alvarez pokliče ladijskega zdravniklai, ki mu pri jppščartju knVi rani neko ouitniao', Ikair mu nakloni omledjlte-vioe in božjast. Ko mu mevešči in neriodni zdravnik drugič pušča, se bolezen poostri. Bolniku, ki je do sedaj užival le nekoliko mandeiljev, ki mu jih je iz Msmijenja podari ladSjstó kapitan, se začnejo stu? dilti vse jedi. Onemoglost postaja od dne dIO' dne večjia. Obličje pa mu je bilo vedno eniako veselo. Iz njegoviih uisit inlii bilo tožbe. Sedaj je pogledoval v nebo, siedaj na božje razpelo. Polgofvarjaje se ljubeznivo z Biogom je pretakal obilne solze. K i n e š k i mladenič Antion je bil ves čas p nič a tega, kar jei sv. Frainčišek delal in govorili v smrtni bolezni. Dne 28. novembra se je bolezen shujšala. Začel je blesti. Mej ■tem bledeinjem ije prisrčno goivoriil le o Bogu in o •Kineški. Ko se spelt zave, izgubi giovorico in napadejo ga take slablosti, da so vsi od treniotka do tre-notka pn-ičakiovaii smrtì. Začetkiom decembra se mu je nekoiko zboljšalo, dk je ziačel spet govoriti. Po pričevanju mladeniča Antona je v laitinskem je^ zilkiu izgovarjal molitevce: O sanatissima TrinStas ' presvetai Trojiica)! lesu, fili David, misierere mei Kineški mladenič Anton je bil ves čas priča tega, kar je sv. Frančišek delal in govoril v smrtni bolezni.... (Jezus, sin Davidioiv, usmili se me)! in: Monstra te esse matrem (Skaži se, da sti naša mati)! V nooi od petika na soboto^ od 2. dee. do 3. dee. 1. 1552 malo po polnoči upre oČi v bložje razpdo in izgavari ljubeznivo besede: »V tebe, o Gospod, sem zaupal in na veke ne bom osramočen.« Pri teh besedah mu zasveti na obrazu zveličanski mlir lin rajsko veselje, njegojva sveita duša pa se preseli v nebeško domačijo--------I ; : _ 37. — Pogreb. Sv. Frančišek je živel le 46 let, poislednijiih dleset let in sedem meseceiv v Indijah, kjer je tolJiko Ijiudi spreobrnil »kolikor je zvezd na nebu in peska ob bregu mioirja,« Ikakor se izraža bida siv. Očeta, s katero Iga pirogllaša za svetnika. Po telesu je bil nekoliko visoke positiave, krepke narave, živahen, ljubezniv a hkratu vedno dostlojen, oči je imiel nekoliko sinje, čello obilno, birado in lasi gosite in čmoko? stanjeve, ki so pa v Japoniji po silnih naporih osivele, kiožo belo in g'ladko. V nedeljo, dne 4. dee. so ga položili brez vseh sliovesnositi po mašniško oblečenega v zaboi, napolnjen z neugašenim apnom, da bi truplo prej sprfi-nelo in bi potem čiste kosti prenesli v Malako. Pokopali so ga n^ pobočju hriba, ki se strmo dviga iz morja. Pni poigrebu so Mli navzoči le kineški gojenee Anton in par dnugih. Niti mornarji tisite ladje, na kateri se je siveitnik vozil, niso prišlii. Rq dveh mesecih je kapdtan Svetega križa dal znamenje, da bo ladja odpluHa. Ukazal je pregledati truplo sv. Frančiška, dia bi ostanke prenesli v Ma-'ako. Dne 17. februarja 1553 odprejo zaboj, odgire= bejo apno in se prepričajo, da je še ives presen in lepo rdeč kakor zdrav človek v sladikem spaniju. Da bi se do dobrega prepričali, odrežejo od noge kosec mesa lin piri tej piriči se kri pooedi iz noge. Na to spomočilo prifvnre velika množioa skupalj, da bi vidleli truplo svetnlikovo, ki ga apno v dveh mesedli in pol ni razjedlio in ki je prelepo dišalo. Od tod odvedejo iTuplo v Malakio, kjer je Ikuga, M je tam že nekaj tedn'ov hudo razsajalla, kar naglo ponehala. V Matei-ki ga pokopljejo zunaj cerkve, kjer je tiiuplo ostalo-od meseca marca do aivgusta. Taikrait so ttruplo s(pet odgrebli. Našlli sio je povsem neiizipremenijenio^ Sedaj so je deli v drugo bolj dragoceno rakev in je od^i^edli v Goo. Med vožnjo je bila ladja večkrat čudežno rešena. V Goo so prispeli dne 15. miairca 1. 1554. Truplo so položili k počitku v cerkvi zavoda sv. Pavla. Leta 1636 je dal naprarviiti misijonar Marcel Mastrilli z darovi, ki jih je nabral v Evriopli in Indiiji, srebrno rakev. Pokrov te ralkve ima obliko krone in je istotaiko iz čistega srebra. K itej rakvti, v kateri počiva sedaj truplo sv. Frančiška v cerkvi Dobrega Jezusa, se neprestano zatekajo velikanske množice indijanskih romarjev. Ko M hoteli pisati o fvseh čudežih in milostih, ki jih prejemaijio verniki po sv. Frančišku, bd napolnili celo knjigo. 38. - Po smrti. Indäjanci in Japonci so začeli precej poi smrti častiti Frančiška za sveltnika. L. 1619 ga je papež Pavel V. prištel mej zveličane, papež Gregor XV. leta 1621 skupno s siv. Ignacijem mej svetnike. Leta 1744. predšoe nadškof v Goi na ukaz portugalskega kraiüa truplo in je njajde še vedno presno. Sušiti se je začellio še le v zackijem času. Njegovo desno roko so 1. 1615 odločili od trupla in prqnesM iz Goe v Evropo v cerkev o o. Jezu s ove družbe v Rimu. O tem se pripovedujejo te-le okolnosti : Ko so izvoljeni redovniki iz pokoršalne pnistop^Mi, da bi roko odsekali, začutili so v cerkvi velik potres, da so s strahiom odstopili. Ko so vdrugič pristopilli, so tako-le molili: Frančišek, ti sii ball v življenju vedno pokoren, daj nam tudi sedaij iz nebes prdkiraseri zgled pokorščine in diovoH, da odločimo roko od trupla, da razveselimo Evropo, kii je zavidna Indiji za predragoceni zaklad. Nato je pogumen brat roko odisehal in še^ takriat so se pokazale kapljice žive krvii. Vseh šest patrov pa, 'ki so bili navzoči pri- odseku, je umrlo še tisito leto in pogumni brat, ki je roko odsekal, je postal slep in bil slep do smrti. Tako pripovedka. Nekoliko svetih ostankov sv. Frančiška so prenesli 1. 1680 tudi v jeziuiitt&kio cerkev v Lucern. kjier Iga goreče časitijo za svojega paltrona. Tiudii mesto Ooinica je poisivečeno sv. Frančišku Ksaver-skemu. Lainsko leto so njegovo desno roko nosili v sprevodih po vseh velikih miestih v Evropi. Ta sreča je zadela tudi Gorico in Trst. Sv. Frančišek je bil mož molitve in mož dela — prav li zgled žntvujočega se pro-sveitnega krščanskega delavca. Poi-dučiil iin krstil je do 700.000 ajdov, sipreobmäl veliko hudlobniih krisitlianiov in obudili 25 mrtvih v živ« Ijenje. Mož, ki se je zavioljo Boga popolnoma odpo^-vedail svetu in posvetni časti, je dosegell, da ga v Bogu vies isvet časti in slavi... Takih zgledov potrebuje modemi materialistični in sebični svet. Frančišek, dvigni iroko nad mlliačno in speoo Evropo, da se vzdramimo za nadaljevanlje tvojega pno« svetnega miisijonslkega dela mej poganskimi narodi! Njegovo desno roko so 1. 1615. odločili od trupla in prenesli iz Goe v Evropo v cerkev op. Jezusove družbe v Rimu____