VLOGI OKRAJHIH SVETOV ZA NOTRANJE ZADEVE
(Nadaljevanje s 3. strani) je naloge, da so zajeli probleme mnogo širše in da so bile druž-bene sile mnogo bolj zainlere-sirane na obnavnavanju mnogih pcrečih vpiašanj. Pokazalo se je tudd, da so v mnogih večjih mestih, na sedežih okrajev vlo-žili precejšnja gmotna sredstva sami okraji, da bi Ljudski mi-hci ter kriminalističntm \n dru-gim službam omogočili čim boljše iu čim učinkovitejše po-slovanje.
Poudariti pa moratn, da je bilo nekaj, resda zelo nialo okrajev, katerih sveti niso po-sloval! lako uspešno. Ti sveli se sestajajo zelo poredkoma, njihovi članl se ne pogiobe v probleme, na drugi strani pa jim aparat notranjih zadev ne pripravi potrebnih analiz, do-kumentacije in poročil. Posle-dica taikšnega nopravilnega dela je, da obravnavajo posamezne probleme počasneje in da se ljuriaki odbor; premalo zanimajo za težave v poslovanju svojega aparata za notranje  posle.
Ko govorim tu o družbenem upravljanju na tem področju državne uprave, bi rad opozoril še na eno obllko delovanja predstavnikov družbe v obrav-navanju kočljivega družbenega vprašanja. Ko smo se zanimali za Ijudi, ki so prišli po prestani kazni iz zaporov, zlasti če je bila kazen daljša, s^o ugotovili, da čaka mnoge izmed njih cela vrata vprašanj In problemov, o katerih roorajo neposredno ukre-pati, če se bočejo znajt; in pri-lagoditi    rednemu    žvljenju   na
prostosti. Razen težav grnotne narave jih čakajo tudi mnoga družinska in druga vprašanja. Ta problem je precej težavnejšl pri mladoletnikih in ženskah brez družinskega okolja, kl bd j:h sprejelo, in brez določenega po&lica.
Stoječ na stališču, da mora družbena skupnost, zlasM pa neposredno okolje skrbeti za te ljudj tudi potem, ko pridejo iz kazensko poboljševalnJh usta-nov, in s tem preprečiti vzro-ke, ki bi jih utegnili znova za-peljati v skušnjavo, smo leta 1951 upostavili pri sekretariatih za notranje zadeve okrajnth ljudskih odborov odbore držav-ljanov, katerih naloga je, po-magati Ijudem, fc; so prišli ix kazetisko poboljševalnih usta-nov. Iz ciljev in nalog teh od-borov državljanov je videti, da je treba v njihovem delu akti-vizirati čim večje število pred-stavnikov družbenega okolja Ustega področja, jn sicer lz večjega števila raznih družbe-nih organizacij, družbenih služb in državnih organov. Ce pogle-danno sestavo' sodelovanja dr-žavljanov v delu teh orttorov, pa vidimo, da so zasnovani res dokaj široko, kajti v 107 okrajih v naši državi sodeluje 1272 državljanov. Od teh je samo 42 predstavniikov družbenih orga-nizacij ter družbeno političnih delavcev, 942, to se pravi veči-na, pa je uslužbencev. Menim, da je prav takšna sestava tudi vzrok nekaterih pomanjkljivosti, ki se pnjavljajo v <le!u teh od-borov in k^ preprečujejo, da se
ta koristna ustanova' ne mora razviti tako, kakor je bil naš namen, ko smo uveljavila za/ko-niti predpis o njeni ustanovitvi. Ti odbor; so postavili težišče svcjega delovanja v glavnem na denarno pomoč vsem Ijudera, v mnogo manjši meri pa na pri-zadevanje, da bi jim širše ia bolj pomagali. Denarna pomoč je nedvomno koristna in učin-kovita oblika pomoči, toda če je edina, tedaj je jasno, da se dejavnost adborov državljanov ne more širše razvijati. Ti od-bor; naj bodo koristne posveto-valnice teh državljanov, posa-mezni njihovi član; pa naj imajo kot družbeno socialni delavcl stike s t!st;mi, o katerih odbor meni, da se po prestani kaznl niso znašli bod; zaradj psihične potrtosti, bodi zaradi drugih težav, kot posledice raznih dru-žinskih in drugih razlogov. Vi takšni povezanosti je treba spo-znati tistega človeka, se mu pri-bližatj in skupaj z nj.m sodelo-vati, kadar ima o-praviti s pri-stojnimj organi in ovganizacija-mi. Takšna pomoč je zlasti po-trebna ženskam in mladoletni-kcrm. Ce bomo lako usmerlll delo teh odborov, sem prepri-čan, da bodo mnogo bolj aktivni in koristnejšl. Tedaj se bo v njih zbiralo več socialnih de-lavcev ter predstavnikov druž-benih in družbeno političnih organizacij, s tem pa bodo tudi neprimerno bolje upostavili so-delovanje In stalno povezanost z ustrezniimi družbenimi služba-mi jn organizacijami, ki delu-jejo v podobni smexi.