Prvo dejanje
(]graiiLLe je na vrtn blizu travnilioT pri  ?asi. Aaička tn Lenica gtojite na vrtu yvi klopi pod hruško.)
Anifka.   Kako prijctno jc v uMlniei; koliko lepega so tam ntimo!
ienica. Di, res je; ali si si upainetila, kar ao nam gospod učitelj pred pmzoici pripovedovali ?
Anifka. Slenim, da vse. Bekli so. cla monuno tuili mi otroti biti usini-Ijcni proti ubogini.
Lenica. Bekli »o ttidi, da-si smo šp majbeni, vender lehko aže mnogo dobrega siorimo siromakoni.   0, da bi jai bila bogata ?
AnUka. Gospod učitelj bo tudi dejaJi. da se z maliio lehko muogo do-brega stori. Mislim, da bi tudi medve časi lehko kaj prihranilc. in ubogim dale.
Lenica. Lepo govoriš, Anička Ijuba, vaak dan bi si lehko kaj od jcdi pritrgale in ubogim dale.
Aniika. Vilasti ?.daj n prainioih, ker imave toliko dobrih refi. Ravnokar sem mislilii. da bi zdaj prav lehko kaj dobrega storile. (ilej, stari Jaka je ubog mož ; kako bi biJ vpsoI. čc bi te praznike iinel kaj dobrega.
Leiriea. Da. da, sestrieft Ijuba, stari Juka je res siromak; pravijo da je uže devot in osemdeset let star, a nima nikogar, ki bi inu kaj postregel. Naj-starejSi mož je t fsej fari, tako rad lnoli in vsak dan je v cwkvi pri bv. insši.
Anttka. Veseli me. da si mojih misli, Ijfiai«i druga: takoj denes mu lehko kaj nesevi: jaz sem nže v tole ko^iarico nokaj zložiJa; ^idiA tukaj pod kJop sem jo sknia, da bi je uihee ne videl. Vsaj \ei, da so nam r oiibiici rekJi, da ui treba. da bi drugi znali. ako iomu kaj dobrega storimo.
Lenica. Ijep6 jo tako ; denes «i ti koiarico napolnila. jutri jo hoi-oin ja2; pokaii mi. kaj imaš v košariei: (ptegtetiuji! po kosarici); »j. kos pognf«, pol ldo-base, kos povitice in ilva pirnha !   Kakii bodi" sironmk Jaka vesel!
Amlka (oglodsvsi od daleS svojega brata.) Lenica! daj hitro koSarico! (V?.uue jo ter jo zopet skrije pod klop.) MnHjček gre, on ne smc Tedeti, kaj imavi skupaj; Sioijal ))i .« ll»mil.   (Otideti po stezi na desno.)
DEUGI PBIZOR.
MaHjiek. (Pride po Btezi na levo pod liružko.) Bad bi zna). kaj ima(i moji sesti-ici denes toliko govoriti s seboj. Kako liitro sta odšli, ko sta menc ug]e-
67
dali: uiar se me bojiti? — Bea je, Sasi jima rad malo ponagajani, a nc iz hudobije. T rokah sti imeli neko košsrico. a s soboj jp nista npsli. Xaj malo pogledam. morda 8te jo prpd mano kam skrili. (Gleda okolo sebc, Blednjk> najde kosuico pod klopjo) A — to jp »kriTDost! Zdaj uže vem: hoteli sti tukaj jesti. a jaz splu jll motil. (Dene košarico pod klop ter jo s perjetn pokiije.) Žal mi je. da sem ju ustrasil. — Gk*j, kakor ualažč pride stoa iia«a mala pastirica : moram jo niaio podražiti.
Metka.   Dober (lau, Matijček !
Matijldi.   Dober lian, Metka!   Ali (ienoa ne imeš ovac na pažoV iletka.    Kaj pa misliš!    Deiies je velikono&a nedelja,  orec  so dobile v liJevu jesti.   Zdaj pridem \i cerkve.
Maiijltk. (Oilonii ^ejo i dretm.) VidiS Metka, s to le \ejo zuam čariti. Ako ieliS, tudi tebv naujini farati ? —
Me&a. Kada bi so nnuoila, ali žal mi je, da m vom. kaj inači bPscda ^čarati.-
Matijček. Poslužaj teda.)! Ako to vejo v povzdignenej roki držiš ter govoriš beseds. katcre ti jaz povem. dobiš lehko vee, česar si želiž. naj si bode kar koti.    ('esa bi n\ t\ zdaj oajbolj žetela?
Metka. Dcnes sino tako dobro jedli; rada bi ridela, ko bi jutri tudi kitj tiiccga na pafei imola.
MatijčeJc.   Kaj pa ti je bilo denes tako vžeč?
Metka. DobiJa sem lope rndeie piruhe. belo štraco, klobaso in tako dobro povitico.   Ali se ii»do tudi take reii naiaratiV
MatijCet. Poskusiva! Vzemi to vejo v roko ter goTOri za menoj besede, kuterc bodem jaz govoril, a varuj se. da se ne zmotiš ali celii zasmejeS. Go-vori teilaj:
.,Tindel tandel Cukerkande! Križe kraže Babje vraže."
Vidi8 Mctka. hiko sp i'ara ; zdaj pa tukaj okolo poglej, da so sama ]>rc-priča«, ako sva dobro čarala.
Melka. (BJe jiovaod okolo aebs. nsposled nsjde koSarico pod klopj«.) Matij&k. tnkaj je lepa koJiarita; o jej \ v njpj je vsp. f-esar sem si želpla. 0 ti pa Tes ziiaS dobro farati. Šlu bodom k sleppj Miei ter jej povpdala. daj jpj bodeš vid nazaj prifaral; ubop stari Jaupz. ki mcli v perkvi goni. jp hrom; stari Očaknv nie vpč lpt v postelji skhicen lcii. in koliko drazih Ijiidi je še boleknih; li vsfm leliko pomagaS.
ifatijfsk. Molfi! nikoimir ne »mei niti besedice povodati o tem. kar si vidt-ta: ako jjoveš. takuj tplii začarem. da bodpš gloha. slepa in tir6ma.
Metka, 0 joj. tegu pa ni'. Matijfok ! Nikomur np povem niirasr; kaj bi začola jaz ulioipi »irota. ako bi bila gluha slppa in hrdma. Prosim daj mi samu vejo. da si bodeni siina na paši fontla.
Matijlek (jej da wjo.) Tukaj jo imaš : ali zapomni si, ako koinn po»eš, ila sera U: jaz Sarati nauHl, hikuj bodpš glulia. slppa in hroma.
Metka. Xe. ue boj w>, nihce ne bodp od niene tega izvedeJ. Z Bogom. Matijepk !    Hvala lcpa za vsp !
TRETJI PJUZOR. (Ofie Šitaenec, Anioka Ul Leoic*.)
Oče šimettee.    Kain sto zdaj iti bteie? jrf      Lesiica.   Nt* tltilee. or<> Ijold. doli v vas svt* bo nuniemli1.
Oče (Stmenec. 'Ne v«m. kaj bi ve ilve itneie opraviti ilene« v viai. AiiiOkfl povpj. fcajn sU* namenjt:ini ?
Anif-ka. *h*e ljubi, stari Jaku j«1 bolan: tem pri Lnkovffln -lanezii luži; Iintolt* svc iuu noftti malo doiffih jtnli. ker svp jih dencs toliko doblle; baj ae, (ia naiuii t» riovolito. Y
O«'c Šimenec. K'aj tA<'«^a vama nifednr hranil no bmtem ; fe Tiwlf me, da v obilisd uhezih ne pozabite. Tak« jc lejio. I^? vodno take ostanitp. Kaj mu pa boeote nesti ?
Lenica. Tnkaj porf klnpjo jj»ST<> košiiricfl skrito. (]55e je, a »e morp je najfci.) Anifka! kosjirii/c ni vol- tukaj! (totovojo jp vzpI 5latijčtik, ki je xa nama iirišt?! tu »«m. 0 kuliko dobr^H je bilo notri: piruhi, pofitica. kos kloba^e iit po-•rače. a zdaj uimavc nifeosaa'.
Aničlca. Tako lepd svo si bile vse pripravil^, a zdaj morave s pruznimi rufcami k nj«mn iti.
Oce i§tmo«fic. Nikakor ne, jaz vama hofem dati stfklpnitro vioa. da jo poaesete JaJru ; tudi kos poritiee jdh bodete neale, tia jo Jc vinu prigrizne. Vino je starim Ijudem zdravilo. Matijfeka pa bodem dobro okregal. kadar izvera, kaj jl> z Tašimi rpSmi v koftarici tmredii.