KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 109 j RIBNICA IN DEŽELNOZBORSKE VOLITVE 1861 — 1913 VASILIJ MELIK S februarskim patentom 26. 2. 1861 in nje- go\ami prilogami so dobile avstrijske dežele svoje deželne rede in deželne volilne rede, ki so pomenili temelj volilnega sistema za ves čas do propada habsburške monarhije ob kon- cu prve svetovne vojne. Kranjska je dobila deželni zbor s 37 poslanci. Eden je bil vsako- kratni ljubljanski škof, 10 so jih volili velepo- sestniki, 2 člani trgovsko-obrtne zbornice, 8 prebivalci določenih mest in trgov, 16 pa pre- bivalci ostalih, pretežno kmečkih občin. Vele- posestvo so vseskozi predstavljali poslanci nemške stranke, v mestih sta si bili v šestde- setih in sedemdesetih letih nemška in sloven- ska stranka približno enako močni, šele pozne- je je prevladala slovenska. Le v kmečki kuriji je vseskozi gospodovala slovenska stranka. V šestdesetih in sedemdesetih letih so se bili ostri boji med obema narodnostnima stranka- ma za večino v deželnem zboru: dvakrat po šest let je bila ta večina nemška. Tako je bilo v prvem deželnem zboru (1861—1867), ko slo- venska stranka pri volitvah še ni organizira- no nastopila, tako je bilo v šestem (1877 do 1883), ko je avstrijska nemško-liberalna vlada pritiskala z vso silo na Slovence, misleč, da bo mogoče njihovo narodno gibanje zatreti. Ta- affejeva vlada, ki je 1879 sledila nemško-libe- ralni, je priznala Kranjsko za slovensko deže- lo. Odtlej so imeli navadno Nemci 11 manda- tov, Slovenci pa 25. Glede na število prebival- stva je bil delež nemških poslancev mnogo prevelik, saj je bilo Slovencev 93 "/o, Nemcev pa le 6 »/o (1880); nazadnje celo le 5 «/o (1910). Volitve na ozemlju današnje ribniške občine so bile posebej zanimive zaradi tega, ker js bilo tako v kmečki kot v mestni kuriji to po- dročje združeno z nemškim kočevarskim ozemljem v enem volilnem okraju. Meje kmečkim volilnim okrajem so v vseh naših deželah leta 1861 določili po mejah po- litičnih okrajnih glavarstev, kakor so nastala leta 1849. V kočevskem okrajnem glavarstvu so bili združeni trije sodni okraji: Velike La- šče, Ribnica in Kočevje. Prav tako so bili ti sodni okraji (razen Kočevja in Ribnice, ki sta volila v mestni kuriji) povezani v enem volil- nem okraju kmečke kuri je. Ne upravna ne volilna razdelitev nista upoštevali narodnostne meje. Kočevarsko ozemlje ni bilo v celoti v kočevskem okrajnem glavarstvu. Posamezni deli nemškega ozemlja so bili še v sodnih okrajih Žužemberk (občina Smuka), Novo me- sto (občini Poljane in Crmošnjice) in Črno- melj (občina Planina). Tudi kočevski sodni okraj ni bil v celoti nemški: tu sta bili še slo- venski občini Kostel (pozneje razdeljena v občini Banja Loka in Fara) in Osilnica ter me- šani občini Trava in Draga. Drobec kočevar- skega ozemlja je segal v ribniški sodni okraj (vas Grčarice). Kočevski volilni okraj je imel skoraj dvotretjinsko slovensko večino (63 "/o). Vlada torej, ko je sestavljala volilne okraje, ni izrabila prilike, da bi ustvarila poseben nemški volilen okraj, ki bi mu bilo jedro ko- čevarsko ozemlje in ki bi imel nemško večino, pa bi bil tako edini nemški kmečki volilni okraj na Kranjskem. Vladina naravnanost v noi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 nemško korist se je videla v dveh drugih re- čeh. ^Kočevskemu volilnemu okraju sta bili dodeljeni dve poslanski mesti, kar je bilo z ozirom na število prebivalstva preveč, saj sta bila kamniški, zlasti pa novomeški volilni okraj večja, pa sta imela le vsak po enega poslanca. Drugič pa je imela središčno lego v političnem okraju Ribnica in bi bila zato tudi najbolj naraven sedež okraja, vlada pa se je kljub temu odločila za Kočevje. Podobno favoriziranje Kočevja je bilo tudi pri oblikovanju okrajev mestne kuri je. Lju- bljana sama zase je volila dva poslanca, Idrija (ki je bila takrat drugo največje mesto na Kranjskem) sama zase enega, vseh drugih 13 mest in trgov pa je bilo razdeljenih na pet volilnih okrajev. Notranjska tri (Postojna, Vrhnika, Lož) so volila v enem, gorenjskih pet v dveh (Kranj, Škof j a Loka v enem, Tržič, Radovljica, Kamnik v drugem), dolenjskih osem pa tudi v dveh, toda tako, da sta volila v enem samo Kočevje in Ribnica, vseh ostalih šest (Novo mesto. Višnja gora, Črnomelj, Me- tlika, Kostanjevica, Krško) pa so stlačili v drugega. Na ta način je bil kočevski volilni okraj najmanjši (2295 prebivalcev leta 1869), novomeški pa za Ljubljano največji (6063). Ker je bilo Kočevje sedež volilnega okraja, so njegovi volilci volili doma, Ribničani pa so morali priti volit v Kočevje. Vse to je bilo Kočevju v prid, vendar pa še nikakor ni zago- tavljalo nemške zmage v kočevskem mestnem volilnem okraju. Vedeti moramo tudi, da se- stavljalci volilnega reda leta 1861 niso imeli še nikakršnih pravih volilnih izkušenj (razen delnih iz leta 1848), pa zato tudi še niso mo- gli ustvariti kake prefinjene volilne geome- trije, tudi če bi jo hoteli. Le načelno in na splošno so poskrbeli za to, da bo sistem pred- vsem v prid veleposestnikom, nato meščanom, da bo ščitil premožne — vse to pa j,e na Kranjskem pomenilo več dobrega za Nemce kot za Slovence. Mestni in kmečki kočevski volilni okraj, ki sta skupaj sestavljala celotno ozemlje kočev- skega okrajnega glavarstva, sta razpolagala s tremi mesti od 24, kolikor sta jih imeli mest- na in kmečka kurija na Kranjskem. Ta de- lež (12,5 "/o) je bil zelo ugoden, če računamo, da je glavarstvo po štetju leta 1857 s 40779 prebivalci štelo samo 9 "/o prisotnega civilne- ga prebivalstva dežele, po štetju leta 1910 pa z 41708 prebivalci celo samo 8 "/o. Kmalu po začetku ustavnega življenja se je začel boj med nacionalnima meščanskima strankama, slovensko in nemško. Na ozem- lju kočevskega okraja je bila slovenska stran- ka prej in bolje organizirana in je pritegnila še del kočevarskih volilcev, tako da je imela januarja 1867 v rokah vsa tri poslanska mesta. Toda kranjski deželni zbor je bil zaradi svo- jega protivladnega nastopa (adrese in volitev v državni zbor s pridržki) razpuščen in pri volitvah marca 1867 se je začel vladni pritisk proti slovenskemu narodnemu gibanju, pri- tisk, ki je krepil nemško, tako imenovano ustavovemo stranko. Mestni kočevski mandat je takoj osvojila, leta 1877 pa še enega od kmečkih. Vladnega pritiska je bilo konec leta 1879, ko se je Taaffejeva vlada v parlamentu naslonila na slovanske narode in nemške kon- servativce. Slovenska stranka na Kočevskem je zdaj postala močnejša, je pa poskušala v začetku z blagim nastopom in je šele leta 1887 posegla tudi po mestnem mandatu, tako da je imela, kakor januarja 1867, spet v rokah vsa tri poslanska mesta. Toda slovensko-nemški spopadi so se zdaj brž umaknili v ozadje, v ospredje pa so stopili notranji slovenski. Slo- venski meščanski tabor se je proti koncu sto- letja razcepil na dve stranki: liberalno (na- predno) in klerikalno (katoliško). Na ozemlju kočevskega okraja se je to zgodilo že pri vo- litvah 1889: tu so odtlej nastopale tri stranke. Za dobo 1889—1901 (deloma 1906) je bila zna- čilna liberalno-nemška koalicija: Kočevarji so podpirali slovenske liberalne kandidate na kmetih, slovenski liberalci pa niso nastopali proti nemškemu kandidatu v mestnem okraju. Deželnozborska reforma leta 1908 je v mestni kuri j i ločila Ribnico od Kočevja in tako zago- tovila mestni mandat nemški stranki. V kme- čki in splošni kuriji so Kočevarji pri zadnjih volitvah pred prvo svetovno vojno (1913) ve- činoma glasovali za gospodujočo stranko na Kranjskem, za Slovensko ljudsko stranko. Po tem splošnem uvodu si poglejmo razvoj volitev v vsaki kuriji posebej ! Volitve v kmečki kuriji so bile vse do leta 1898 posredne, to se pravi, da so v vsaki ob- čini volili volilne može, po enega na 500 pre- bivalcev. Večina občin kočevskega okraja je volila samo po enega volilnega moža, nekatere po dva, tri, štiri ali več, največ nekaj časa ob- čina Kostel (7). Za volilne može so bili voljeni uglednejši kmetje, večkrat tudi duhovniki, sem in tja drugi inteUgenti (uradniki, učite- lji). Izvoljeni možje so morali na določen dan in uro priti v Kočevje k poslanskim volitvam. Somišljeniki so se dobili in dogovorili o gla- sovanju že prej, navadno vsaka stranka v svo- ji gostilni. Volitve so se začele ob napovedani uri, navadno v kakem večjem uradnem prosto- ru. Najprej so izbrali volilno komisijo, nato se KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 111 i je začelo glasovanje. Najprej so glasovali čla- ni volilne komisije, potem pa so brali imena volilnih mož po vrstnem redu, kakor so bi- la zapisana v volilnem imeniku. Vsak poklica- ni je moral »z natančno oznako« imenovati ti- sta dva, ki ju je želel za poslanca. Nihče ni bü vezan na prej postavljene kandidate. Ko je bil imenik prebran do konca, so prišli na vr- sto zamudniki, ki so se med tem nabrali na volišču. Ko so vsi navzoči oddali svoje glasove, je predsednik zaključil glasovanje, sledilo je še štetje glasov in razglasitev izida. Volilna udeležba pri volitvah ni bila visoka. Največja je bila pri prvih volitvah leta 1861. Tedaj je znašala na vsem Kranjskem 30 Vo. V sodnem okraju Velike Lašče je prišlo od 937 volilnih upravičencev glasovat 336 ljudi (sla- bih 36 "/o), v sadnem oikraju Kočevje od 1810 upravičencev 381 ljudi (21 *>/i)). Za ribniški sod- ni okraj nimamo podatkov.^ Januarja 1867 so prišli v celem kočevskem volilnem okraju 604 volilci (18 "/o), marca istega leta 469, leta 1870 416, leta 1871 245. Od teh 245 jih je bilo 109 iz ribniškega sodnega okraja, tu jih je torej prišlo volit 15 "/o, 52 iz laškega okraja (9«/oi) in 84 iz kočevskega (7 "/o). Leta 1877 je udeležba spet porasla na 627: 22«/o v laškem okraju, po 18 "/o v ribniškem in kočevskem. Zatem je spet padala od volitev do volitev: 602 1883, 503 1889, 462 1895,= ko je znašala pra- volilna udeležba 19 "/o v ribniškem sodnem okraju, 18«/o v laškem, 8«/o v kočevskem. Zgodilo se je tudi, da je od vseh upravičen- cev v občini prišel volit en sam pravolilec. Tako je bilo na Gori leta 1870 in 1871. V obči- ni Lužarji v sodnem okraju Velike Lašče (ob- čina je imela 949 prebivalcev in je zato voli- la dva volilna moža) sta leta 1871 od 55 upra- vičencev prišla volit dva in se sama izvolila za volilna moža. Pravolitve so bile nezanimive, ker so jih imeli za formalnost — vedelo se je, kdo naj zastopa občino. Včasih je sicer pri- šlo do sporov in sta se nenadoma pojavila dva nazorska ali osebna tabora. Takrat je v občini volilna udeležba tudi narasla. O taki »visoki« udeležbi lahko govorimo v občini Dolenja vas leta 1870, ko je prišlo glasovat 66 od 143 upra- vičencev, v občini Velike Lašče (28 od 43) in Podgora (30 od 67) leta 1877, v kmečkem delu občine Ribnica leta 1883 (26 od 62), v občini Velike Lašče leta 1889 (35 od 66) in leta 1895 (38 od 70). Za kandidate v kmečki kuriji so postavljali inteligente in kmečke ljudi. Vodilni politiki so bih iz vrst inteligence, volilci pa so želeli imeti med poslanci svoje ljudi. V časih politič- nih stisk in kriz se je večalo število kandida- tov-domačinov iz kmečkih vrst. To so bili obi- čajno veljavnejši in premožnejši kmetje, ki so imeli razen kmetije tudi še gostilno, trgovino, mesarijo, mlin ali kaj podobnega. Iz volilnih proglasov in seznamov poslancev to navadno ni razvidno, saj so vse večinoma navajali le s splošnim nazivom »posestnik«, ki se je zdel tedaj prav ugleden. Kjer jo je kandidat imel, so radi navajali še župansko funkcijo, znak veljave in pomembnosti: »župan in posestnik« je bila najbolj tehtna navedba. Volilni okraji z dvema poslanskima mestoma so imeli ugod. no možnost delitve: eno poslansko mesto kmečkemu človeku, eno poslansko mesto in- teligentu. Tega načela se je držala v kočev- skem okraju slovenska stranka vse od leta 1873 naprej, pozneje pa tudi katoliška stran- ka skoraj brez izjeme. Seveda je bilo želeti, da bi bil kandidat iz vrst inteligence na nek način povezan z okrajem, v katerem je kandi- diral: da je tam doma ali v službi. Manj po- trebno je bilo to, če je stranka dobro obvla- dovala volilce in se zanašala na njihovo disci- plino. Vladna stranka, kar je do leta 1879 pomeni- lo nemško liberalno stranko, je zlasti v za- četku zelo rada kandidirala okrajne glavarje. »Cemu ravno silijo okrajne glavarje kandi- dirati?« je razlagal Klun v deželnem zboru 11. oktobra 1878: »Zato, ker vlada z njimi najložje prodre. Veliko županov, načelnikov krajnih šolskih svetov je z okrajnimi glavarji v vedni zvezi. Ti jim zmorejo storiti veliko ljubav, ali pa jih tudi hudo nadlegovati, zato, misli si vlada, si bo vsak vdilec premislil, preden se bo hotel zameriti okrajnemu glavarju«.* Ob prvih volitvah 21. marca 1861 nobena stranka še ni bila organizirana. Z dvotretjin- sko večino sta bila izvoljena kočevski okrajni predstojnik Pinder in Franc Kromer, doma iz ribniškega okraja, tedaj sodnik v Celju, pozne- je v Gradcu. Zanju so složno glasovali domala vsi slovenski in nemški volilni možje kočev- skega in ribniškega sodnega okraja, z duhov- niki, ki so bili volilni možje, vred — po svoje in drugače pa so volili volilni možje iz laške- ga sodnega okraja. Pinder ni v deželnem zboru igral nobene vloge in je že 6. marca 1863 od- stopil, Kromer pa se je pokazal kot eden naj- bolj strupenih nasprotnikov slovenske stran- ke. 30. aprila 1863 so bile po Pinderjevem od- stopu nadomestne volitve. To pot je s sloven- ske strani kandidiral Luka Svetec, doma iz Podgorja pri Kamniku, 36 let star, tedaj urad- nik na kočevskem okraju, že znan slovenski kulturni delavec. Isti slovenski in nemški vo- lilni možje, ki so bili dobri dve leti prej gla- 112 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 sovali za Kromerja (novih niso volili), so zdaj glasovali za Svetca. Nekaj dni pozneje so Svet- ca v Kočevju izbrali še za častnega meščana. V deželnem zboru pa je del nemške stranke v verifikacij ski debati zelo ostro, dasi brezus- pešno, nastopil proti potrditvi Svetčeve izvo- litve, češ da ob času volitev ni bil stalno na- stavljen državni uradnik in da zato ni imel aktivne, potemtakem pa tudi ne pasivne vo- lilne pravice.* Pri naslednjih volitvah sta si stali slovenska in nemška stranka v ogorče- nem boju nasproti. Na volitvah 26. januarja 1867, 26. 3. 1867, 27. 6. 1870 in 12. 12. 1871 sta zmagovala slovenska kandidata Svetec in Pe- ter Kozler, znameniti avtor zemljevida Slove- nije, član kočevarske rodbine, ki je bila do- ma v Kočevski Reki, pa je v prejšnji genera- ciji obogatela, se ukvarjala s trgovino in dru- gimi gospodarskimi dejavnostmi, kupovala velika posestva, grad Ortnek (1820) in Cekinov grad pri Ljubljani (1866), ustanovila v Ljub- ljani veliko pivovarno, poznejši Union (1867). >Naravna« opredelitev bi bila, če bi slovenski volilni možje glasovali za slovenskega, nem- .ski pa za nemškega kandidata, vendar ni bilo nikdar povsem tako. Nekaj volilcev s te ali one strani se ni hotelo strankarsko oprede- liti, pa so glasovali kompromisno: za enega slovenskega in enega nemškega kandidata. Takih je bilo posebno veliko januarja 1867, kar 16 od 92, in sicer 13 iz nemških in me- šanih občin, 3 iz slovenskih. Nekateri vo- lilni možje niso prišli na volitve: taka absti- nenca je bila praviloma večja na nadomestnih kot na splošnih volitvah, največja pa je bila marca 1867, ko ni prišlo volit kar 12 volUnih mož. Nekaj volilnih mož je običajno potegnUo 7. nasprotno stranko. V začetku je bilo takih več na nemški strani: januarja 1867 jih je 8 glasovalo za slovenska kandidata, marca samo še eden, pozneje pa nobeden. Zdaj se je začel kazati nemški pritisk. Marca 1867 so se trije slovenski volilni možje obrnili na nemško stran, leta 1870 eden, leta 1871 šest, leta 1873 štirje, leta 1877 pa pet. To je že precej ogro- žalo slovensko zmago, ki je bila v letih 1867 do 1870 še kar znatna. Posamezni kandidati so dobili glasov: Ko so se 12. decembra 1871 zbrali volilni možje k volitvam, je kazalo, da jih bo 45 gla- sovalo za slovenska, 44 pa za nemška kandi- data. S slovenske strani dva volilna moža nista prišla, šest pa se jih je obrnilo na nemško stran (iz Loškega potoka. Dan in Jurjevice); najpremožnejšega kmeta iz Jurjevice, Simona Pakiža, so si Nemci celo izbrali za svojega kandidata. Ob tako majhni razliki enega same- ga volilca je bilo za nemško stranko silno vab- ljivo poseči še po enem orožju: osporavanju pravice do glasovanja. Volilne komisije so pri- puščale volilce k glasovanju in odločale o ve- ljavnosti ali neveljavnosti glasov. Sestavljene so bile iz treh volilnih mož, ki jih je izbral vo- lilni komisar (uradnik, ki je vodil volitve), in štirih, ki so jih izmed sebe izbrali volUci sami, preden so začeli voliti. Volilci so na volitvah, ki jih zdaj opisujemo, izbrali po dva iz vsake stranke, okrajni glavar, ki je bil volilni ko- misar, pa je vse svoje tri izbral iz nemšike stranke, iki je na ta način imela večino v vo- lilni komisiji in je lahko odločala po svoji vo- lji. Da bi pomagala svoji stranki do zmage, trem slovenskim volilnim možem ni pustila glasovati, češ da nimajo voline pravice: dvema ker ju ni bilo v volilnem imeniku občin, ki sta ju izvolili, tretjemu, ker še ni bil trideset let star. Starosti 30 let zakon ni zahteval za volilne može ampak za poslance — volilna komisija je postopala torej nepravilno, toda njeni odločitvi se je bilo treba pokoriti. Zmaga nemške stranke 44 ; 42 se je zdela zagotovlje- na. Toda tudi slovenski volilci so se znašli. »Pogledamo vsakega volUca nam nasprotnega tabora prav pod nos,« piše dopisnik v Novicah, »in najdemo med njimi dva, ktera na videz nista mogla še imeti 30 let. Hitro ju pokliče- mo pred komisijo in prosimo g. Fladunga (vo- lilnega komisarja), naj pošlje v konskriptions- kancelijo, pozvedet starost teh dveh volilcev. In res! Pokazalo se je, da eden je bU star šele 26 let, enemu pa je manjkalo 22 dni do 30. leta«.5 Volilna komisija, ujeta v svoje lastne zanke, je morala tudi tema dvema vzeti vo- lilno pravico. Ker sta potem še z nemške stra- ni dva volilca zapustila volišče, ne da bi gla- sovala, je slovenska stranka zmagala z 42 : 40. 23. septembra 1873 je Svetec sredi najhuj- šega liberalno-klerikalnega razkola v sloven- skem taboru odložu svoje poslanstvo. Pri nadomestnih volitvah 7. novembra 1873 je sta- roslovenska stranka prvič v kočevskem volil- nem okraju kandidirala kmečkega človeka. To je bil Primož Pakiž, mlinar v Zamostecu v občini Sodražica. Zmagal je z dvema glasovo- ma večine (39 : 37). Poslanec je bil odtlej nad trideset let, vse do svoje smrti 28. oktobra 1905. Naslednje volitve so bile 7. julija 1877. Svetec, ki se je zdaj po štirih letih spet vrnil v deželni zbor, ni več kandidiral v kočevskem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 113 i okraju, saj z njim tudi, odkar je bil 1864. leta premeščen iz Kočevja, ni imel več posebnih stikov. Poleg Pakiža je zdaj kandidiral Dra- gotin Rudež, graščak v Gracarjevem turnu in solastnik ribniške graščine. Te volitve za slo- vensko stranko niso bile več tako uspešne ka- kor dotedanje. Iz slovenskih občin dva volilna moža nista prišla glasovat, pet se jih je obr- nilo na nemško stran (iz Osilnice, Dan in Tur- jaka), toda to bi še vedno pomenilo zmago 46 : 43. Dva izmed slovenskih volilnih mož (eden iz Loškega potoka, eden iz Jurjevice) pa sta gla^ sovala kompromisno, za slovenskega kandi- data Pakiža in za nemškega kandidata DoU- hoffa, kočevskega okrajnega glavarja. Ta dva sta bila tudi izvoljena, Pakiž s 46, Dollhoff s 45 glasovi, propadla pa sta Rudež (44 glasov) in drugi nemški kandidat(43). Ob teh volitvah je slovenska stranka protestirala zaradi šte- vila volilnih mož v okraju. Na podlagi objav- ljenih rezultatov štetja iz leta 1869 so izraču- nali, da bi moralo biti volilnih mož 78, ne pa 91, da bi jih torej moralo biti v celem okraju 13 manj, od tega 10 v kočevskem sodnem okraju, predvsem v kočevarskih občinah. Po njihovem računu bi imela ob pravilnem šte- vilu volilnih mož Pakiž in Rudež 43 in 41 gla- sov, nemška kandidata pa samo 35 in 33. Nem- ška stran je odgovarjala, da je bilo volilnih mož tudi že pri prejšnjih volitvah 91, ne da bi bil kdo protestiral, in da se sklicuje sloven- ski protest na prisotno prebivalstvo, po vo- lilnem redu pa da je določiti število volilnih mož »na podlagi domačega prebivalstva, izka- zanega pri zadnjem ljudskem štetju«.* To je bilo tudi res. Domačih prebivalcev je bilo se- veda več kot prisotnih, ker so zraven spadali tudi odsotni domačini, teh pa je bUo ravno med Kočevarji veliko. Z volilno reformo le- ta 1884 so vzeli za podlago izračunavanju šte- vila volilnih mož prisotno prebivalstvo. S tem je število volilnih mož v kočevskem volilnem okraju padlo na 81, delež volilnih mož ko- čevarskih in mešanih občin je padel z 42*/o, kolikor je znašal v sedemdesetih letih in pri volitvah 1877, na 38 "lo. To je zmanjšalo mož- nosti na uspeh nemških kandidatov — toda v novem političnem položaju po nastopu Taaf- fejeve vlade število volilnih mož za merjenje slovenskih in nemških sil ni bilo več važno, pač pa bi utegnilo staro število volilnih mož koristiti slovenskim liberalcem, ko so dobiva- li kočevarske glasove. S Taaffejevo vlado je ponehal nemški pri- tisk in slovenskih volilnih mož niso več silili nemško glasovati. 9. junija 1883 sta zmagala slovenska kandidata spet z veliko razliko (60,53 :35,28). Zdaj poleg Pakiža izvoljeni Ru- dež pa je že 21. januarja 1885 umrl, star šele 51 let. Njegov naslednik, izvoljen na nado- mestnih volitvah 25. avgusta 1885 s 56 : 23 glasovi, je bil Jakob Hren, doma iz Begimj pri Cerknici, tedaj sodnik v Celovcu, ki pa je os- tal poslanec samo do naslednjih volitev. Te so bile (4. julija 1889) v kočevskem volilnem okraju že v znamenju ostrega boja med slo- venskimi liberalci in klerikalci. Skupni slo- gaški volilni odbor je sicer še deloval, toda za kandidata je postavil samo Pakiža, drugo me- sto pa je pustil odprto. Toda tudi za Pakiža niso vsi glasovali. Zanj so bili samo klerikal- ci, ki so si poleg njega izbrali za kandidata še Jurija Drobnica iz Sodražice. Liberalci so gla- sovali za kandidata iz vrst inteligence. To sta bila Franc Višnikar, okrajni sodnik v Ribnici, in Niko Lenček, notar v Velikih Laščah. Libe- ralni tabor je bil mnogo šibkejši, zanj je gla- sovalo le 7 volilnih mož iz občin Turjak in Dolenja vas, razen tega pa je 8 volilnih mož iz Dolenje vasi, Ribnice, Jurjevice, Gore in Loškega potoka glasovalo kompromisno, za enega liberalnega in enega klerikalnega kan- didata. Klerikalci so imeli na svoji strani 35 volilnih mož, toda odločilo je 31 kočevarskih volilcev, ki so glasovali za slovenska liberalna kandidata. Tako sta bila izvoljena liberalni Višnikar (45) in klerikalni Pakiž (42), propa- dla pa sta liberalni Lenček (38) in klerikalni Drobnič (37). Na naslednjih volitvah 21. no- vembra 1895 so postavili klerikalci poleg Paki- ža za svojega kandidata kanonika Karla Klu- na, svojega vodilnega politika starejše, kon- servativne smeri, ki je bua zdaj že v zatonu. Klun je bil dotlej poslanec na Gorenjskem, zdaj pa je nastopil v svojem domačem okolju, saj je bil doma v Prigorici v občini Dolenja vas. Na teh volitvah, ki so na Kranjskem po- menile popolno zmago katoliške stranke na kmetih, so postavili liberalci v kočevskem ok- raju enega samega kandidata, dotedanjega po- slanca Višnikarja. Kandidirali so ga proti Pa- kižu, Kluna pa so sprejemali. Tak način kandi- diranja je bil preračunan na nebojevite, kom- promisa željne volilce, ki naj bi jim bUo všeč glasovanje za po enega iz vsakega tabora. Na- črt pa se ni posrečil. V slovenskih občinah je glasovalo za Višnikarja (in Kluna ali pa samo za Višnikarja) le 6 volilcev iz občin Velike Lašče, Kompolje, Velike Poljane in Loški po- tok, liberalno je glasovalo tudi 34 kočevar- skih volilcev. Vendar je bilo to premalo proti 44 klerikalnim glasovalcem za Klima in Pa- kiža, ki sta bila tudi izvoljena. Sredi nasled- njega leta je Kluna na zasedanju delegacij v 114! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Budimpešti zadela kap v 55. letu starosti. Do- polnilne volitve 29. oktobra 1896 so spet pri- nesle zmago s Kočevarji povezanim liberal- cem. Višnikar je znova postal poslanec, toda to pot je poleg 30 kočevarskih glasov dobil tudi nekaj več slovenskih kot dotlej: bilo jih je 14, med njimi vseh 6 volilnih mož občine Turjak. Toda to je bila tudi zadnja liberalna zmaga, pa tudi zadnje glasovanje po volilnih možeh. Odslej naprej so glasovali vsi volilni upravičenci direktno, ustno glasovanje pa je bilo zamenjamo s tajinim, pisnim, z glasovni- cami. Prve volitve po novem so bile 12. septembra 1901. Klerikalni kandidat je bil poleg Pakiža Franc Jaklič, pisatelj, doma v Dobrepoljah, kjer je bil tudi učitelj in navdušen organiza- tor kmečkih zadrug. Višnikar, ki je bil spet postavljen za edinega liberalnega kandidata, zdaj proti Jakliču, s sprejemanjem Pakiža, je dobil ob udeležbi 67 »/o 1089 glasov (41«/»). Zanj so spet glasovali Kočevarji, v ribniškem sodnem okraju pa je dobu samo 155 glasov proti Jakličevim 598. To je bil zadnji uradni nastop narodno-napredne stranke v kočev- skem kmečkem volilnem okraju. Odtlej so na- stajale na kmetih nove neklerikalne politične grupacije, ki niso hotele biti liberalne in ki so odklanjale vsako zvezo z meščansko narodno- napredno stranko. Nastopale so z geslom »kmet za kmeta« kot zastopnice kmečkih te- ženj in koristi. Kandidati teh so se pojavili v volilnem boju kot »samostojni kmečki kan- didati«, ustanavljati pa so se začele tudi raz- lične »kmečke« in »samostojne kmečke« stran- ke. V kočevskem kmečkem volilnem okraju se je ta nova smer pokazala na nadomestnih volitvah po Pakiževi smrti 4. januarja 1906. Klerikalni kandidat je bil to pot profesor Fran Šuklje, dvomi svetnik, nekdanji liberalni po- litik, ki pa je bil nekaj let prej (1903) izvolj.eii za državnega poslanca katoliško-narodne stranke in se je zdaj po enajstih letih odsotno- sti vračal tudi v deželni zbor. Ob njegovi kan- didaturi se je, kakor je pisal Slovenski narod, rodUa v kočevskem volilnem okraju kmečka stranka. V njej so se spojili najrazličnejši ele- menti. Njen organizator in glavni predstavnik je bil Ivan Rus s Hriba v Loškem potoku. V njej je bil »glavni steber slovenstva ob ko- čevski meji« Turk iz Drage. V njej so bili mmogi, ki so pri prejšnjih volitvah glasovali za klerikalno stranko." Mednje je spadal tudi kandidat nove kmečke stranke, nekdanji dol- goletni župan občine Sodražica Jurij Drobnič, ki je bU pred dobrimi 16 leti klerikalni kandi- dat. Suklje piše v svojih spominih, da so »v tej volilni borbi... soglasno... nastopili;< proti njemu »nemški Kočevarji«, vendar pa to, kakor kaže, ni čisto točno: med Kočevarji je bilo zelo veliko abstinence.^ Ob nizki volil- ni udeležbi (48 "/o) pa je dobila kmečka stran- ka razmeroma zelo veliko glasov, 807 proti klerikalnim 1063, torej 43 "/o in je ogrozila zmago katoliške stranke bolj kakor pri kate- rih koli drugih volitvah z direktnim glasova- njem. V ribniškem sodnem okraju je dobil Drobnič 372, Suklje pa 407 glasov." Ob nasled- njih splošnih volitvah 21. februarja 1908 se je Suklje preselil iz kočevskega volilnega okraja, s katerim itak ni imel nobene zveze, v črno- maljski okraj, odkoder je bil doma njegov oče in kjer se je tudi on sam vedno počutil domačega.'" Poleg Jakliča je bil zdaj kleri- kalni kandidat Franc Bartol, novi župan v Sodražici. Kmečka kandidata, ki sta bila obe- nem kandidata kratkotrajne »slovenske go- spodarske stranke« (z glasilom Nova doba), sta bila Ignacij Merhar, župan v Podgori, in Ivan Rus. Udeležba je znašala samo 51 "/o. Ko- čevarji se volitev niso udeležili, liberalno pa je glasovalo 26 */o volilnih udeležencev (525 od 1997). Naslednje in zadnje volitve v kmečki kuriji so bile 9. decembra 1913. Med- tem je z novim občinskim volilnim redom leta 1910 precej poraslo števUo volilnih upravičen- cev: v kočevskem volilnem okraju od 3879 (1908) na 4751' (1913) ali za 22 »/o. Druga no- vost je bila v tem, da je bila uvedena volilna dolžnost. Volilcu, ki bi brez opravičenega ra- zloga ne prišel glasovat, je grozila kazen od' 1 do 50 kron. Za opravičljive razloge so šteli predvsem bolezen volilca ali bolezen v njego- vi družini, neodložljive rodbinske zadeve, prometne ovire, uradne in neodložljive poklic- ne dolžnosti in potovanje izven dežele. Močno dolžnosti volilna udeležba stoodstotna ali blizu stoodstotni. Po podatkih statističnega letopi- sa'^ je znašala v kmečki kuriji na Krómjskem leta 1913 83 »/o. Višji ali nižji odstotek je bil odvisen v veliki meri od sestavljanja volilnih imenikov, ki je bilo lahko zelo površno, tako da so bili imeniki polni umrlih ali odseljenih prebivalcev, prav tako pa tudi od večjih ali manjših migracij prebivalstva, ki jüi je bilo prav na Kočevskem zelo veliko. Zato je bUa udeležba v kočevskem volilnem okraju še pre- cej manjša od povprečne: 74 »/o. Ker so Jakli- ča zdaj »premestui« v splošno kurijo, sta bila oba klerikalna kandidata nova: Karel Škulj, doma iz Dobrepolj, zdaj kaplan v Ribnici, in Anton Lovšin, posestnik v Jurjevici. Samo- stojna kmečka kandidata sta bila Ivan Pu- cci j, mesar in posestnik v Velikih Laščah, po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 115 : znejši vodilni politik Samostojne kmetijske stranke in večkratni minister med obema vojnama, in Franc Andolšek iz Velikih Poljan. Dobila sta vsak nekaj nad 400 glasov, kar je pomenilo 13 "/o volilnih udeležencev, poleg te- ga pa je bilo 425 neveljavnih glasov. Med te- mi je bilo veliko praznih, veliko pa razveljav- ljenih. Protiklerikalne glasove so volilne ko- misije s klerikalno večino rade proglašale za neveljavne. To je bil takrat zelo priljubljen način uničevanja nasprotnikovih glasov. Za neveljavne so zlasti radi proglašali tiste gla- sove, ki niso »jasno označevali« kandidata. Če je kdo na primer napisal na glasovnico samo Fianc Andolšek, je bilo tak glas zelo lahko razveljaviti, češ da ni razvidno, kdo je to, kaj je, odkod je. Treba je bilo napisati »posestnik v Velikih Poljanah«, čeprav je seveda volilna komisija prav dobro vedela, kateri Andolšek je bil poslanski kandidat. GlaAma značilnost deželnozborske volUne reforme iz leta 1908 je bila ustanovitev nove, pete, tako imenovane splošne kuri je, v kateri je veljala splošna volilna pravica za vse pol- noletne moške (polnoletnost je bila tedaj do- sežena s 24. letom) in v kateri so še enkrat lahko glasovali tudi vsi volilci kmečke in me- stne kuri je. Število deželnih poslancev so dvi- gnili na 50 (49 voljenih), z reformo pa je po- stalo že naprej jasno, da bo Slovenska ljudska stranka kot zmagovalec v kmečki kuriji (Iß poslancev) in v splošni kuriji (10 do 11 poslan- cev) postala absoluten gospodar kranjskega deželnega zbora, v katerem bo predvidoma poleg njenih še 12 liberalnih in 11 nemških poslancev. Za splošno kurijo so razdelili ozem- lje Kranjske na 11 okrajev. V kočevskem so volili, kakor v kmečkem volilnem okraju, pre- bivalci sodnih okrajev Velike Lašče, Ribnica in Kočevje, toda v celotnem obsegu, torej s tr- gom Ribnico in mestom Kočevje vred, zraven pa še prebivalci sodnega okraja Žužemberk. Vsega prebivalstva v tem volilnem okraju je bilo 51089 (1910), od tega po občevalnem jeziku 28 Ve Nemcev. Volilno pravico je imelo 19 "/o ljudi. Volitve so bile dvakrat: 14. decem- bra 1908 in 1. decembra 1913. Prve so imele prav nizko volilno udeležbo (34 */o). Ker so bili malo pred tem v Ljubljani »septembrski do- godki«, ko je streljalo vojaštvo na slovenske demonstrante, sta obe slovenski stranki skleni- li narodno premirje in v Ljubljani ni bilo kle- rikalnih kandidatur, drugod pa ne liberalnih. Kočevarji se volitev niso udeležili. Izvoljen je bil dr Vladislav Pegan, doma iz Vipave, ad- vokat v Ljubljani. Na drugih volitvah je ve- ljala volilna dolžnost in je glasovalo 72 */» vo- lilcev, torej še nekaj manj kakor v kmečki kuriji. Kandidat Slovenske ljudske stranke Franc Jaklič, ki je bil dotlej poslanec v kmeč- čki kuriji, je dobil 5487 glasov, samostojni kmečki kandidat Franc Andolšek 983, socialni demokrat Ivan Tokan 62 (od tega v Ribnici 14, v Kočevju 41),'3 razen tega pa je bilo še 214 razcepljenih in 291 neveljavnih glasov, med njimi večina praznih. Kočevarji so pri teh volitvah (kakor tudi v kmečki kuriji) ve- činoma glasovali za SLS, gotovo pa je bilo med njimi tudi največ abstinence, saj je velja- lo, da so pozimi vedno skoraj vsi odsotni.'* V mestnem volilnem okraju Kočevje-Rib- nica sta bila pri prvih volitvah 26. 3. 1861 dva kandidata: Ivan Kozler, ortneški graščak. Pe- trov brat, ki pa se je v nasprotju s tem pozne- je v deželnem zboru opredelil nemško, in lju- bljanski advokat dr. Franc Zupančič (Suppan- tschitsch). Kočevski volilci, ki jih je prišlo glasovat 47, torej nekaj nad polovico (52*/o), so večinoma glasovali za Zupančiča (28 : 19), toda odločila je deseterica Ribničanov, ki je prišla v Kočevje na volišče: ti so vsi glasovali za Kozlerja, ki je tako zmagal z enim glasom večine (29 : 28). Za druge volitve 30. januarja 1867 so se Slovenci dobro pripravili: zvišali so število volUnih upravičencev v Ribnici od 44 na 96, tako da jih je bilo več kot kočevskih 71. Kako je bilo to mogoče? Občine so imele pra- viloma tri volilne razrede, le občine z manj- šim številom volilnih upravičencev (davko- plačevalcev) in majhnimi razlikami med dav- čnimi obveznostmi posameznikov naj bi imele dva volilna razreda. Deželnozborski volilni red je dajal v občinah s tremi volilnimi raz- redi (taki sta bili tudi ribniška in kočevska) deželnozborske volilno pravico (poenostavlje- no rečeno) vsem tistim, ki so plačevali več kot 10 gld letnega davka, v občinah »z manj kot tremi volilnimi razredi« pa prvima dvema tretjinama občinskih volilcev (razvrščenih po višini davka), kar je pomenilo precej večje število volilnih upravičencev. Ribniška občina je bila velika in je razen trga obsegala še pre- cej vasi. Te so volile v kmečki kuriji, trg sam pa v mestni. Slovenska stranka je pri sestav- ljanju volilnega imenika za januarske volitve 1867 uporabila metodo, ki so jo v podobnih mešanih občinah poznali že drugod: ker ce- lotna občina nima volilne pravice v mestni ku- riji, so proglasili vse trške volilce za posebno enoto z »manj kot tremi volilnimi razredi« in so vpisali v volilni imenik prvi dve tretjini. Na ta način je dobUo deželnozborske volilno pravico nad 50 ljudi, ki so plačevali manj kot 10 gld davka, in možnost zmage nad kočevski- 116) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 mi volilci je postala zelo realna. Na volišče v Kočevje so spravili 71 Ribničanov, ki so glaso- vali za slovenskega kandidata, ljubljanskega trgovca Franca Ksaverja Souvana. Nemška stranka za svojega kandidata sploh ni oddala glasov, saj je bil poraz očiten. 33 kočevskih volilcev je glasovalo za Souvana. Nove volitve 27. marca 1867 so se končale popolnoma dru- gače: oblast je proglasila ribniško metodo vpi- sovanja volilcev za nedopustno in znižala šte- vilo ribniških volilcev na prvotno višino, tako da je bilo kočevskih spet več (72 : 42). Nemška stranka je zmagala s 44 : 40. Enako je bilo tudi pri naslednjih volitvah v času vladnega protislovenskega kurza (28. 6. 1870, 14. 12. 1871, 22. 11.1873,10. 7.1877). Nemška zmaga je bila zagotovljena, ker je bilo v Kočevju ves čas več volilnih upravičencev kot v Ribnici, ker je bilo v Kočevju tudi več uradnikov in ker so Kočevci volili doma, Ribničani pa so morali potovati v Kočevje. Slovenci so leta 1870 še postavili svojega kandidata, potem pa so pre- puščali sovražniku zmago kar brez boja. Pod Taaffejevo vlado se je položaj spremenil. Naj- prej so Slovenci poskusili s kompromisom: Kočevarji naj bi glasovali za slovenska kandidata v kmečki kuriji, Slovenci pa za nemškega kandidata v mestni. Ta kompro- mis naj bi pred vsem svetom pričal, »da slovenski in nemški prebivalci na Kranj- skem med seboj v lepem porazumljenji žive in da se Nemcem pri nas ne /godi krivica, kakor po veliko-nemških listih trobijo nemški hujskalci«.'^ Toda dogovor ni obveljal. Na volitvah v kmečki kuriji je gla- sovala vsaka stranka po svoje, v mestni pa Slovenci 12. junija 1883 niso prišli na volitve. Po odstopu izvoljenega nemškega kandidata so pri nadomestnih volitvah 26. avgusta 1884 Slovenci prvič po 14 letih nastopili s svojim kandidatom, ljubljanskim trgovcem Francem Fortuno, ki pa je ostal v manjšini (48 : 81). Pri naslednjih nadomestnih volitvah 22. no- vembra 1887 pa je slovenski kandidat, rib- niški sodnik Fran Višnikar zmagal. Ker je z volilno reformo 1884 vsak kraj postal tudi vo- lilni kraj in se je znižal cenz od 10 gld na 5 gld, so glasovali Ribničani zdaj v Ribnici, pa tudi število ribniških volilcev je poraslo. Kočevje je imelo zdaj 106 volilnih upravičen- cev, Ribnica 90. Udeležba je bila zelo visoka, v Ribnici 88 "/o, v Kočevju celo 91 */», odločilo pa je to, da so v Ribnici vsi glasovali za Viš- nikarja (79), v Kočevju pa je dobil nemški kandidat 81, slovenski pa 15 glasov. Toda ta slovenska zmaga, ki je spravila vse mandate m.estne kuri j e v slovenske roke in znižala nem- ško zastopstvo v deželnem zboru na 10 vele- posestniških poslancev, se ni več ponovila. Na vseh treh naslednjih volitvah (8. 7. 1889, 25. 11. 1895, 19. 9. 1901) so nastopUi samo nemški kandidati in dobili vsakokrat nadpolovično ve- čino. Kakor so Kočevarji glasovali za sloven- ske liberalne kandidate v kmečki kuriji, tako so tudi slovenski liberalci v mestni kuriji pod- prli nemškega kandidata ali vsaj niso nastopi- li proti njemu. Ta podpora je bila različna: le- ta 1889 je za nemškega kandidata glasovala večina ribniških voUcev (56 od 93), leta 1895 je dobil v Ribnici 51, leta 1901 pa samo še 37 glasov. Ob volitvah 28. februarja 1908 te zve- ze ni bilo več. Zato se je tudi v kočevskem mestnem volilnem okraju znova pojavil slo- venski liberalni kandidat, isti Višnikar. Toda razmere so bue zdaj precej drugačne kakor v času slovenske zmage pred dvajsetimi leti. Med Ribnico in Kočevjem je bila po štetju 1890 le neznatna razlika v številu prebival- stva: Ribnica je imela 1014, Kočevje pa 1169 ljudi. Tudi razlika v števuu volilnih upravi- čencev je bila majhna, leta 1887 je znašala 16 ljudi. Leta 1910 pa so našteli v Kočevju 2531 prebivalcev, v Ribnici pa skoraj nič več kot pred dvajsetimi leti (1062). Tudi volilnih upra- vičencev je imelo zdaj Kočevje znatno več. Ob udeležbi 78 "/o je dobil Višnikar leta 1908 v Ribnici 83 glasov, v Kočevju 7, nemški kandi- dat pa samo v Kočevju 148, v Ribnici pa še enega. Mestni volilni okraj Kočevje-Ribnica je bil za Slovence izgubljen. Toda to so bile tudi zadnje volitve v njem. Deželnozborska volilna reforma, uzakonjena 26. avgusta 1908, ki je dvignila število deželnih poslancev na 50 in ustvarila splošno kurijo, je razbila dote- danji kočevski mestni volilni okraj. Ribnico je priključila že tako velikemu novomeškemu, kjer je volilo že šest dolenjskih mest, Kočevje pa je volilo odtlej samo zase enega poslanca. Ribnica je odtlej volila v deželni zbor še en- krat, 16. decembra 1913, v času splošne kleri- kalne ofenzive na mestno kurijo, ki je bila do- tlej skoraj brez izjeme v liberalnih rokah. To ofenzivo je omogočala zlasti reforma občinske volilne pravice leta 1910, ki je avtomatično da- la tako rekoč vsem davkoplačevalcem tudi de- želnozborsko volilno pravico. Med novimi, rev- nejšimi volilci je bilo število tistih, ki so jim bile klerikalne misli in zasnove simpatičnejše od liberalnih, precej večje. V vsem dolenj- skem mestnem volilnem okraju je še zmagal liberalni kandidat, v Ribnici pa je dobil kle- rikalni profesor Bogumil Remec en glas več kot liberahii Julij Mazelle (80 : 79).!» Od 217 volilcev jih je volilo 173 (SO«/»), torej kljub KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 117 1 volilni dolžnosti manj kakor pa ob slovenski zmagi leta 1887. Volitve 16. decembra 1913 so bile zadnje deželnozborske volitve na ribniš- kem področju pred prvo svetovno vojno. OPOMBE 1. Podatki o številu volilnih upravičencev, o volilnih udeležencih in njih glasovanju so izra- čunali ali prevzeti iz originalnega volilnega ma- teriala, ki ga hrani Arhiv SR Slovermje v Ljub- ljani. Podatke o volilnem sistemu in volilne re- zultate glej v knjigi V. Melik: Volitve na Sloven- skem 1861—1918, Ljubljana 1965. — 2. Tako lizra- čunano po originalnem volilnem materialu; po Statistisches Jahrbuch der autonomen Landesver- waltung 1, 1900 438, tako tudi v Volitvah str. 359. — 3. Obravnave kranjskega dež. zbora 19, str. 195. — 4. Obravnave, seja 2. 3. 1864, str. 6. — 5. Novice 20. dec. 1871. — 6. Obravnave 19, str. 23, 194. — 7. Slovenski narod 2. jan. 1906. — 8. F. Suklje: Iz mojih spominov, III. del, Ljubljana 1929, str. 101; Slovenski narod 5, 9, 10. jan. 1906. — 9. Slovenski narod 15. jan. 1906. — 10. F. Suklje: l7 mojih spominov, I. del, Ljubljana 1926, str. 1. — 11. V obravnavah 49, priloga 1 in prav tako v Volitvah, str. 359 je navedeno 3675 volilnih upra- vičencev, kar pa je manj kot leta 1908 in zato po vsej verjetnosti napačno; mnogo bolj verjetna se zdi v Statdlstisches Jahrbuch der autonomen Land- desverwaltung 12, 1914 navedena številka 4751. — 12. Statistisches Jahrbuch der autonomen Landes- verwaltung 12, 1914. — 13. Slovenec 1, 2. dec. 1913. — 14. Slovenski narod 5. jan. 1906. — 15. Slovenec 12. jun. 1883. — 16. Slovenec 16. dec. 1913.