dobrodošli na desnem bregu Mure <£KX)t rshIIH I— ..I v ■ ^ Funkešnica glasilo Obč ine Veržej : : l eto VII : : številka 3 : : september 2014 županova beseda občinski utrip L:: razpisi in projekti turisti ni utrip :: kultura in literatura :: šolski utrip :: utrip marijanišča in župnije naša dediščina :: društveni utrip :: športni utrip :: izobraževalni kotiček :: razvedrilni kotiček :: napovednik : županova beseda SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Spoštovane občanke in občani, poletje, ki ga skoraj ni bilo, se je neopazno poslovilo in že je tu jesen, ko kmetje pobirajo sadove svojega dela, pridne gospodinje pa bogate pridelke svojih vrtov. Tako tudi prihaja čas, da se oceni letina, ali je bila slaba, povprečna ali pa dobra. Tudi pri delu občine je tako, saj se projekti, ki se izvajajo, navadno zaključijo pred zimo. In če bi ocenjeval letošnjo občinsko letino, lahko z zadovoljstvom ugotovim, da je bila dobra. Gradbišča v naši občini se počasi poslavljajo. Tako smo že zaključili projekt izgradnje Murske kolesarske poti na visokovodnem nasipu ob reki Muri. Z veseljem ugotavljam, da številni občani novozgrajeno pot z veseljem uporabljate za rekreacijo, bodisi za kolesarjenje, tek ali pa samo sprehode. Na drugi strani pa sem toliko bolj razočaran, ko na stezi vidim sledi štiriko-lesnikov, motorjev, traktorjev in konjskih kopit. Žalostno je, da ne vemo ceniti naših skupnih pridobitev in jih z nestrokovno uporabo uničujemo. Zato želim še enkrat povedati, da gre za pot, ki je namenjena kolesarjem in pešcem, vsi drugi deležniki v tem prostoru pa lahko uporabljajo preostale ceste in poti na in ob nasipu. Tudi investicija v ureditev cestne infrastrukture v trškem jedru je že zaključena. Ureditev cest, meteorne kanalizacije in ulične razsvetljave pomeni izboljšanje bivalnih pogojev in predvsem varnosti vseh občank in občanov, ki so udeleženci v prometu. Celovit pristop, tudi z ureditvijo kanalizacije za optične priključke za internet in izgradnjo zemeljskega nizkonapetostnega omrežja, nam je uspel tudi v tem delu in bo ostal standard obnov in ureditev v prihodnje. Investicija v izgradnjo vodovodnega omrežja v naši občini se počasi končuje. Montažna dela v Veržeju so končana, v Bunčanih pa se izgrajujejo navezave za hišne priključke. Sledi še dokončna obnova poškodovanih cest. Zaključek te investicije našo občino postavlja v sam vrh kakovostne in varne oskrbe občanov s pitno vodo. Mogoče JSKrvJ^ se tega v tem trenutku še ne zavedamo, vendar nam prakse iz H nekaterih drugih okolij kažejo, y da voda postaja izjemna dobri- HH^C^k^ M na. Za varnost oskrbe je najpo- f membneje, da je ta dobrina javna, ^^^mer dostopna vsem po primerni ceni, da je sistem korektno voden in prav to omogoča dokončana izgradnja vodovoda v naši občini. Pri pripravi dokumentacije velja izpostaviti izdelano projektno dokumentacijo za celovito energetsko sanacijo osnovne šole, kjer pričakujemo, da bomo jeseni pridobili gradbeno dovoljenje in nato skupaj z ministrstvom za šolstvo našli najhitrejšo pot za uspešno izvedbo investicije, ki bi našim otrokom in zaposlenim omogočila bistveno boljše bivalne in delovne pogoje. Ker se zaključuje moj drugi županski mandat, bi se želel zahvaliti vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k hitrejšemu razvoju naše občine. Hvala vsem, ki ste delovali v občinskem svetu in odborih, tistim, ki ste s sugestijami, nasveti in rešitvami iskali najboljše možnosti. Hvala tudi vsem, ki ste bili kdaj kritični do našega dela, prepričan sem, da je bilo to v želji iskanja boljših in ugodnejših rešitev, ki pa včasih niso tako enostavne za realizacijo. Zadnjo nedeljo v mesecu septembru bomo tudi letos ob farnem žegnanju pripravili Miholov sejem. Prireditev iz leta v leto raste, tako po kakovosti organizacije, kot tudi po prepoznavnosti, vsebini in obisku. Letošnji sejem bo potekal v okviru projekta Prlekfest, v okviru katerega smo skupaj z občino Križevci pridobili prireditveni šotor, ki ga naša društva s pridom uporabljajo. Tudi letošnji sejem bo specializiran rokodelski, v spremljevalnem programu bo kar nekaj zanimivih dogodkov, zatorej vabljeni, da se sejma udeležite v čim večjem številu. Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej ZAPIS Z 22. IN 23. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Člani občinskega sveta so se sestali na zadnjih dveh sejah v svojem mandatu. 22. redna seja je potekala 14. maja 2014 in je bila po vsebini ena od najbolj obsežnih, saj je obsegala kar 22 točk dnevnega reda. Člani občinskega sveta so obravnavali letno poročilo Zdravstvenega doma Ljutomer. Uvodna pojasnila k tej točki je podal mag. Tomislav Nemec, direktor tega javnega zdravstvenega zavoda. Povedal je, da je bilo leto 2013 za Zdravstveni dom Ljutomer uspešno in da so z varčevalni- dobrodošli na desnem bregu Mure Fiinkešnica issN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Mateja Žalik Rus (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. foto na naslovnici Petra Ivančič. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom &Graf. založnik Občina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni NAPRODAJ.Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si. Občina Veržej TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej Puščenjakova 1, 9241 Veržej T +3586 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 y ^ T + 386 2 585 12 69 T +386 51 654 778 E obcina.verzej@sio l.net S www.verzej.si E ticverzej@gmail.com S www.centerduo.si/tic : občinski utrip mi ukrepi, predvsem pa z napori in razumevanjem zaposlenih finančno pozitivno poslovali poleg nemotenega zagotavljanja zdravstvenih storitev. Nivoja storitev za občane niso le ohranjali, pač pa so ga postopoma zviševali, saj so število referenčnih ambulant povečali iz dveh na štiri ter pridobili dva dodatna tima fizioterapije. Občinski svetniki so pri tem podprli tudi nadzidavo zgradbe zdravstvenega doma, ki ga sofinancirajo vse občine soustanoviteljice, z nadzidavo pa bi se pridobile 4 referenčne dvorane, predavalnice za preventivno zdravstveno vzgojo občanov, uredil bi se dostop za invalide (dvigalo), uredile nove sanitarije, primerne tudi za invalide, čakalnice, s preselitvijo nekaterih dejavnosti in služb pa bi se sprostili prostori za izolirni-co na otroškem - šolskem dispanzerju. Branko Petovar, direktor Centra za socialno delo Ljutomer je predstavil predlog spremembe cene pomoči na domu za leto 2014. Dan je bil predlog za znižanje cene te storitve iz 16,79 na 15,68 EUR na uro, pri čemer pa cena cvetličarstvo Hiacinta, ki je koncesionar za pokopališko in pogrebno dejavnost ter vzdrževanje pokopališča v občini Veržej. Branko Žnidarič, sekretar Športne zveze Ljutomer in direktor Javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer, je predstavil Strategijo razvoja športa Športne zveze Ljutomer. S tem dokumentom želita civilna športna sfera in lokalna skupnost postaviti trdne temelje za nadaljnji razvoj športa na našem območju za obdobje prihodnjih 10 let. Ta dokument hkrati izraža tudi javni interes v športu, ki ga bodo udejanjali izvajalci letnega programa športa, in sicer športna društva, športna zveza, Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer, vrtci, šole, lokalne skupnosti in ostali zainteresirani z jasnim ciljem - s športom soustvariti optimalne pogoje za zdrav življenjski slog prebivalcev. Uvodna pojasnila k predlogu Elaborata 2014 s poročilom za leto 2013 in planom za leto 2014 za izvajanje javnih 1 za uporabnika ostaja v enaki višini 4,10 EUR, pri čemer ostalo razliko pokriva občina iz svojega proračuna. Medobčinska inšpektorica Olga Lukman je predstavila poročilo o delu medobčinskega inšpektorata in redarstva za leto 2013. Povedala je, da je v občini Veržej bilo obravnavanih 62 inšpekcijskih zadev, od tega 1 na komunalnem področju, 24 na področju cest, 3 na področju obračunavanja in plačevanja turistične takse, 1 na področju neurejenosti parcel, 2 zadevi zaradi divjega odlagališča, 29 pa na področju kanalizacije. Člani občinskega sveta so se seznanili s poročilom o vzdrževanju pokopališča Veržej ter o prihodkih in odhodkih pogrebne in pokopališke dejavnosti v letu 2013, ki ga je pripravil Dušan Bratuša, s.p. - Pogrebna dejavnost in služb oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in drugih storitev, ki so povezane z javno službo, je podal direktor Javnega podjetja Prlekija, d.o.o., Davorin Kurbos. Občina Veržej vse od 1. 5. 2006 ni spremenila cene za odvajanje in čiščenje, kar pomeni da je ta cena bila v veljavi 8 let, v njej pa ves čas ni bil zajet strošek amortizacije. Na tak način je občina v lanskem letu vsem občanom zagotavljala 100 % subvencijo v višini 80.000 EUR, če pa k temu dodamo še izgubo kot posledico premalo zaračunane cene čiščenja in odvajanja za leto 2013, je to dodatnih 20.000 EUR, kar je bremenilo občinski proračun. Poleg elaborata in poročila je tako občinski svet potrdil nove predračunske cene omrežnine na področju oskrbe s pitno vodo v občini ter na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode. 3 Funkešnica 3/2014 : občinski utrip Člani občinskega sveta so se seznanili tudi z elaboratom o cenah javne gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov za leto 2014 ter sprejeli poročilo o izvajanju gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov na območju občine Veržej za leto 2013. Oba dokumenta so pripravili v Komunalno-stanovanjskem podjetju Ljutomer, d.o.o., ki je koncesionar za opravljanje te javne službe na območju naše občine. Zdravko Leba-rič, predstavnik družbe koncesionarja je posebej pohvalil občane, ki na izvoru opravijo ločevanje odpadkov kar v 52,03-odstotnem deležu, za kar občani plačujejo tako le zbiranje in odvoz do zbirnega centra v Ljutomeru, preostali delež odpadkov pa se pobira in odpelje v zbirni center v Puconce, za kar pa občani plačujejo prevoz, obdelavo in odlaganje ostankov obdelave. Člani občinskega sveta so sprejeli Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Veržej za leto 2014. Proračunski prihodki so znašali 1.228.586 EUR, odhodki pa 1.101.907 EUR. S proračunom je občina zagotavljala finančna sredstva za izvajanje različnih nalog, ki jih je dolžna izvajati v skladu z zakonodajo in sprejetimi sklepi občinskega sveta Občine Veržej. V celoti so bile izvedene naloge na področjih otroškega varstva, socialnega in zdravstvenega varstva, oskrbe v domovih, osnovnošolskega izobraževanja, zagotavljanja varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljanja materialnih pogojev za razvoj športa in rekreacije ter zagotavljanja pogojev za delovanje društev in nevladnih organizacij. Tudi na področju investicij so bili sofinancirani projekti kot npr. oskrba s pitno vodo Pomur-ja - sistem C, rekonstrukcija javnih poti v občini Veržej, izdelava projektne in lokacijske dokumentacije za bodoče projekte, sofinanciranje adaptacije župnijske cerkve, sofinanciranje ureditve slačilnic v Bunčanih, sofinanciranje izgradnje zbirnega centra v Puconcih, sofinanciranje zbirnega centra v Ljutomeru, sofinanciranje nakupa zaščitne opreme za gasilska društva v občini, sofinanciranje investicijskega vzdrževanja v športu, sofinanciranje nakupa oblačil za moško vokalno skupino in za vokalno skupino Leščeček, sofinanciranje nakupa omar za shranjevanje folklornih oblek in za nakup kontrabasa, sofinanciranje izgradnje Murske kolesarske poti - 1. faza ter sofinanciranje investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme v osnovni šoli in v vrtcu Veržej. Marija Rauter, predsednica nadzornega odbora Občine Veržej je podala pojasnila k zapisniku in poročilu o pregledu zaključnega računa proračuna Občine Veržej za leto 2013. Nadzor je bil opravljen z namenom, da se preveri namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna. Nepravilnosti niso bile ugotovljene, nadzorni odbor pa ocenjuje, da je občina v letu 2013 z javnimi sredstvi ravnala racionalno in gospodarno. Člani občinskega sveta so se odločili, da za leto 2014 na svečanosti ob občinskem prazniku podelijo dve pisni priznanje, in sicer Antonu Petovarju za dolgoletno uspešno predsednikovanje Prostovoljnemu gasilskemu društvu Bunčani ter gospodarski družbi Malus, d.o.o., Veržej za prispevek k razvoju gospodarstva v občini. Za odgovornega urednika javnega glasila Občine Ver-žej Funkešnica je bil za novo petletno obdobje imenovan Janez Krnc, ki je to vlogo opravljal že doslej. Občinski svet je v svet Javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Osnovna šola Veržej s strani soustanovitelja Občine Veržej imenoval Branka Gregorinčiča ter Matija Galundra. Zadnja, 23. redna seja, tega občinskega sveta je potekala 15. septembra 2014. Na tej seji so člani občinskega sveta potrdili Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Veržej. Občina Veržej je k pripravi prvega programa opremljanja pristopila leta 2008, le v letu 2012 pa ga je prenovila in na njegovi osnovi sprejela Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Veržej. Občina Veržej je v januarju 2014 sprejela nov občinski prostorski načrt občine in pripadajoči Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Veržej. Zaradi tega se je občina odločila, da pristopi k prenovi programa opremljanja stavbnih zemljišč in pripadajočega odloka. Polega obstoječih investicij ima občina v načrtu razvojnih programov občine Veržej za leto 2014-2017 predvidene tudi nove investicije izgradnje komunalne opreme, ki jih je potrebno vključiti v prenovljeni program. Z rebalansom proračuna Občine Veržej za leto 2014, ki so ga člani občinskega sveta sprejeli, je Občina Veržej vključila dejanske vrednosti nekaterih investicij, ki so bile načrtovane že pri pripravi proračuna in dejanske vrednosti realiziranih prihodkov. Člani občinskega sveta so prisluhnili prošnji Osnovne šole Veržej ter sveta staršev Osnovne šole Veržej po sofinanciranju dodatnih ur učiteljic v kombiniranem oddelku 6. in 7. razreda. Starši so bili mnenja, da je sočasno izvajanje različnih učnih dejavnosti v kombiniranem oddelku za učence moteče in lahko negativno vpliva na koncentracijo pri delu, izmenično delo učitelja z učenci posameznega programskega razreda pa pomeni tudi manj časa za učiteljevo poglobljeno razlago in dodatna pojasnila. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport po svojih normativih in standardih namreč omogoča v kombiniranih oddelkih le 7 dodatnih ur za ločeno poučevanje, Občina Veržej pa se je tako odločila, da bo financirala še dodatnih 7 ur za kvalitetnejše izvajanje pouka v tem kombiniranem oddelku. Občinski svet Občine Veržej je v uredniški odbor javnega glasila Funkešnica imenoval nove člane, ki bodo to funkcijo opravljali naslednjih 5 let. Župan Slavko Petovar se je na koncu seje zahvalil članom občinskega sveta za tvorno sodelovanje pri delu občine v iztekajočem mandatu. Bojan Ferenc, Občina Veržej 4 Funkešnica 3/2014 :: občinski utrip INTERVJU: DAMIR SKUHALA_ V jesenski številki Funkešnice vam predstavljamo 19-letnega občana Damirja Skuhalo iz Banovec, ki je v zadnjih letih s svojo zagnanostjo in marljivostjo dosegel že marsikateri visoko zastavljen cilj. Pri svojem delu stremi k popolnosti, kar se izraža na njegovih dosedanjih rezultatih. Zlati maturant, vodja ekipe goKART SPTŠ, animator, fotograf in še kaj. Pogovor z neustavljivim mladeničem je bil nadvse zanimiv. Vabljeni k branju. Pa se najprej osredotočiva na tvoj zadnji projekt, katerega ste se lotili štirje sošolci Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota v sklopu izdelave maturitetnega izdelka. Kako je sprva sploh prišlo do te ideje? Projekt goKART SPTŠ je projekt na katerega sem od vseh dosežkov najbolj ponosen oz. mu dajem največjo težo. Ta projekt je dokaz, da smo mladi lahko tudi ambiciozni, da se nismo ustrašili večjega izziva, s tem projektom pa smo zagotovo izstopali od povprečja. Izziva smo se lotili štirje sošolci; jaz, Benjamin Kosi, Boštjan Lubi in Jakob Šadl, ki smo idejo o tem, da bi izdelali gokart, mentorju sporočili že konec tretjega letnika, sama ideja se je sicer porodila že v sredini šolskega leta. Projekt je bil zelo zahteven, saj smo sami bili odgovorni praktično za vse, od organizacije, zbiranja sredstev, kontaktov s sponzorji, pa tudi same izdelave in predstavitve, vloga mentorja prof. Roberta Balažica pa se je najbolj videla pri samem konstruiranju in iskanju rešitev, kjer so do izraza prišle njegove izkušnje. Vložili smo ogromno truda in preživeli dolge ure v šolski delavnici in za računalnikom, vendar je končani gokart v trenutku poplačal ves trud. Kako so se na vaš projekt odzvale druge ustanove, organizacije in podjetja? Ni skrivnost, da smo imeli težave pri zbiranju finančnih sredstev, nekoliko manj pri iskanju sponzorjev, ki so nam bili pripravljeni pomagati z materialom in storitvami. Občasno smo bili prijetno presenečeni, bilo pa je tudi veliko razočaranj, ne samo s podjetji, tudi z dobavitelji ... Trenutna gospodarska situacija podjetjem ne omogoča razmetavanja z denarjem, vendar se podjetja (v našem primeru iz strojne branže) morajo zavedati, da je potrebno najprej v mlade nekaj vložiti, da se jim bo v prihodnosti to povrnilo. Želeli bi si tudi več podpore s strani šole kot celote, manj sovražne nastrojenosti med oddelki na šoli, smo pa veseli, da smo s projektom dobro predstavljali šolo. Medijsko je bil sam dogodek ob predstavitvi gokarta kar precej odmeven tako na lokalni kot tudi nacionalni ravni. Kakšne izkušnje poleg tehničnih ti je projekt še prinesel? Zaradi dobre priprave na samo predstavitev in tudi dobre predstavitve smo uspeli naš projekt zelo dobro predstavili medijem, skupno smo se pojavili v več kot deset medijih, tudi v največjih nacionalnih medijih. Lahko bi rekli, da smo pred kamero že domači (smeh). S projektom smo nabirali dragocene izkušnje, teh se je skozi projekt nabralo kar nekaj. Poleg tehničnih bi izpostavil izkušnje s področja timskega dela, organizacije, gospodarstva, ekonomije, komunikacije, nastopanja . skratka življenjsko pomembne izkušnje. Skozi razvoj smo se pogosto podajali v za nas nepoznan svet, se srečali z nešteto problemi, a smo premagali vse ovire in od projekta odnesli mnoge nove kompetence, poznanstva in kontakte. Prijatelji te poznamo tudi kot izredno preciznega mladeniča. Med drugim si ravno zaradi teh kvalitet letos postal tudi zlati maturant z vsemi možnimi točkami, ob čemer ti v uredništvu glasila iskreno čestitamo. Zanima me, za kateri študij si se odločil in kaj te je pri tem najbolj prepričalo? Zlata matura z vsemi možnimi točkami je bila lep zaključek srednješolskega izobraževanja in sem nanjo zelo ponosen, čeprav menim, da so ocene tekočega šolskega leta mnogo boljši pokazatelj realnega znanja. Dobro opravljena matura je tako logična posledica štiriletnega sistemskega dela. Osebno mi nikoli ni bilo žal, da sem se odločil za izobraževanje za strojnega tehnika, in ne za gimnazijo, saj mi je SPTŠ nudil znanje strojništva, kar je pripeljalo do projekta goKART SPTŠ. Ker me strojništvo zelo zanima, ni presenečenje, da sem se odločil nadaljevati šolanje v tej smeri. Vpisal sem se na strojno fakulteto v Maribor na dodiplomski univerzitetni študij strojništva. V tej stroki so možnosti zaposlitve zelo 5 Funkešnica 3/2014 : občinski utrip široke, hkrati pa je znanje cenjeno, zato je možno tudi sa-mozaposlovanje. Bralci Funkešnice smo lahko v preteklih številkah večkrat občudovali naslovne fotografije, ki jih je skozi objektiv zaznalo tvoje oko. Katera tematsko področje ti je najbližje? Fotografija je zame prvenstveno zelo resen hobi, je pa fotografija, podobno kot strojništvo, izjemno široko področje. Zajema ogromno različnih področij, sam se najbolj najdem v fotoreportažni fotografiji, to zajema predvsem pokrivanje različnih dogodkov, kjer je predvsem pomembno, da si ob pravem času na pravem mestu, da ujameš tisti trenutek. V prostem času si aktiven tudi kot animator v različnih programih za otroke, ki jih prireja SMC Veržej. Kaj je zate največji izziv pri delu z otroki? Kaj je tisto, kar te še naprej spodbuja, da svoj čas rad podarjaš mlajšim? Za sodelovanje v mladinskem centru Veržej še vedno najdem čas. Programi se večinoma izvajajo v mojem prostem času, vendar gre tu za odlično izkoriščen prosti čas. Delo z otroki je prav posebno, saj zahteva spet neke druge kompetence, zato je to zame izziv. Največjo nagrado za to delo vidim v osebni rasti, saj šele čez čas spoznamo, da s tem ko pomagamo drugim, dejansko največ storimo zase. Trenutno si na zasluženih počitnicah. Kako si preživel to poletje? Ja, letos imam kar dobre tri mesece počitnic, ki pa se končujejo zelo hitro. Definitivno sem si napolnil baterije in vsaj začasno pozabil na šolski stres. Če bi pristal na samotnem otoku ... Katere 3 stvari bi vzel zraven? Ležalnik, senčnik in mrzlo pivo. Kaj bi ob začetku novega šolskega leta zaželel vsem mladim, ki so vstopili med šolske klopi? Naj se le pridno učijo in širijo svoja obzorja znanja, da čim prej ugotovijo in se zavedajo, da se učimo celo življenje, da naj sledijo svojim sanjam, ter za uresničitev le teh pridno delajo. Neuspehi naj bodo le dodatna motivacijo za uresničitev končnega cilja. Obenem pa naj tudi uživajo življenje. Mateja Žalik Rus A DEWESoft1 mpasurement innovation "Vse foto: osebni arhiv 6 FGnkešnica 3/2014 :: občinski utrip 15. OBČINSKI PRAZNIK IN OSTERČEV VEČER soboto, 31. maja, je v Domu kulture v Veržeju potekala osrednja slovesnost ob praznovanju 15. Občinskega praznika Občine Veržej, kjer so podelili občinska priznanja in izvedli tradicionalni Osterčev večer. Besedilo Danilo Ivančič, fotografije Foto Tivadar Ljutomer Zbrane je nagovoril župan Občine Veržej Slavko Petovar, ki je predstavil že izvedene naložbene investicije v občini Veržej, ter katere še čakajo na realizacijo v letošnjem letu. Sledila je podelitev občinskih priznanj. Pisno priznanje Občine Veržej sta iz rok župana prejela Anton Petovar za dolgoletno prostovoljno sodelovanje v Gasilskem društvu Bunčani in je zaslužen za velik napredek gasilstva v tej vasi, ter podjetje Malus d.o.o. za dosedanji prispevek k razvoju gospodarstva v Občini Veržej. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil prof. dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani, ki je občini čestital za praznik in pohvalil prizadevanja za razvoj naselij Veržej, Bunčani in Banovci, ki jih izvaja občina Veržej. V kulturnem programu sta sodelovala flavtistka Katja Fe-renc, učenka Srednje glasbene šole Lendava, in kitarist Aljaž Ferenc, študent Akademije za glasbo Ljubljana. Po koncu slovesnosti ob občinskem prazniku je sledil še tradicionalni Osterčev večer. Pevke in pevci mednarodno priznanega Komornega zbora Orfej iz Ljutomera, ki letos slavi 25-letnico svojega delovanja, so z izborom pesmi iz slovenske glasbene zakladnice pripravili pevsko poslastico za navzoče v kulturni dvorani. 7 Funkešnica 3/2014 : občinski utrip V VERŽEJU ODKRILI POMNIK BRANITELJEM SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI Občina Veržej in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ljutomer, sta v petek, 6. junija, v Veržeju, pripravili slovesno otvoritev Pomnika braniteljem slovenske samostojnosti v osamosvojitveni vojni leta 1991. Dogodek, ki je bil simbolno povezan tudi s 70. obletnico izkrcanja zaveznikov v Normandiji, je poleg domačinov, v park Bratstva in enotnosti, privabil številne goste, med njimi general majorja Ladislava Lipiča, predsednika ZVVS, general majorja Alojza Šteinerja, predsednika ZSČ, Draga Ribaša, predsednika policijskega veteranskega združenja Sever za Pomurje, predstavnike pomurskih veteranskih in častniških združenj, pripadnike pontonirskega voda TO in poslanca in predsednika Odbora za obrambo DZ RS Franca Jurša. Prisotne in goste je uvodoma pozdravil in nagovoril župan Občine Veržej Slavko Petovar. Slavnostni govornik ob odkritju, general major Lipič, je v svojem govoru med drugim izpostavil posebnost slovenske osamosvojitvene vojne, ki je bila posebna zato, ker »pripadniki TO, do včeraj še v sestavi jugoslovanskih oboroženih sil, so se uprli lastni vojski in bili pripravljeni za uresničitev na referendumu izražene ljudske volje, žrtvovati tudi svoja življenje. Zato, ker se je celotna Slovenija kot en človek, postavila v bran svoji ideji, zato, ker smo vojaki in miličniki na pameten, predvsem pa human način, s po- gajanji, preprečevali, da bi se spopadi razširili do obsega, ko več ne bi bili obvladljivi. Ker je celovit sistem civilne obrambe, vključno s slovenskimi mediji, opravil svojo nalogo z odliko. Zato, ker smo imeli dovolj poenoteno politično vodstvo, ki je s takrat nastajajočo slovensko diplomacijo, vedelo izkoristiti ugodne politične in družbene razmere v Evropi, predvsem pa v takratni Jugoslaviji. Zato naj bo ta osamosvojitev last vseh nas, celotnega slovenskega naroda, brez kakršnegakoli prilaščanja zaslug kogarkoli in komurkoli«. Pomnik braniteljem slovenske samostojnosti sta odkrila župan Slavko Petovar in Ladislav Lipič, ter nato skupaj poveljnikom pontonirskega voda, pred obeleležje položila še venec. Prireditev je bila prepletena z bogatim kulturnim programom, katerega so izvedli člani Godbe na pihala DU Ljutomer, učenci OŠ Veržej in glasbena družina Ivančič iz Veržeja. V avli občinske stavbe je bila na ogled tudi priložnostna razstava o dogodkih leta 1991. Branko Košti j*_ foto: Bojan Feren Narava nam je v preteklih dneh spet pokazala svojo moč v obliki ^^ silovitih poplav in deževja. Zelo hitro smo lahko ugotovili, da smo vsi, tako Občina kot velika večina občanov z nepremišljenimi dejanji v preteklih letih vzpostavili v naših naseljih takšno stanje, ki lahko povzroči katastrofalno materialno škodo in potencialno tudi nevarnost za življenja ljudi. K iskanju strokovnih in dolgoročnih rešitev bomo morali pristopiti skupaj. Potreben bo razmislek vsakega j posebej in vseh skupaj, da najdemo rešitve, ki bodo stanje izboljševale, ne pa ga le še poslabševale. Ob tej vodni ujmi pa se je zopet pokazalo, da tudi v najbolj kritičnih trenutkih lahko računamo na pomoč gasilcev, ki so več dni in noči neumorno črpali vodo in branili stanovanjske objekte pred zalitjem vode. Prav obranitev stanovanjskih objektov pred poplavami je velik uspeh in zasluga, ki gre strokovnemu in požrtvovalnemu pristopu in delu gasilcev. Zato se v imenu Občine Veržej, verjamem pa, da tudi v imenu vseh prizadetih občanov, zahvaljujem gasilcem vseh treh društev za opravljeno delo. Z uspešno opravljeno intervencijo ste še enkrat več dokazali, da ste gasilci prostovoljci najbolj zaupanja vreden člen sistema zaščite in reševanja. Slavko Petovar, župan : občinski utrip SPREJEM ŽUPANA ZA UČENCE OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ Kot je to ob koncu šolskega leta že običajno, je župan Slavko Petovar tudi tokrat pripravil sprejem za učence Osnovne šole Veržej, ki so v minulem šolskem letu dosegli izjemne uspehe na tekmovanjih iz najrazličnejših področij. Ta uspeh so dosegli naslednji učenci: Neja Zrinski, Lara Jelen, Staša Poštrak, Nastja Borko, Nastja Novak, Nejc Kuzma, Niko Mladenovič, Dominik Čer-njavič, Bea Potočnik, Luka Vozlič, Teo Kapun, Valentina Osterc, Klara Movrin, Tadej Raj, Diana Šterman, Sara Vajs, Maša Mau-čec, Danilo Kerec, Lara Rozma-rič, Nina Klement, Ana Marija Magdič, Romina Erjavec, Gašper Rudolf, Ivo Marinič, Pia Lotrič, Ajda Mouh, Bine Brunec in Jure Šterman. Z izjemnim učnim uspehom v vseh devetih letih šolanja pa se lahko ponašajo Neja Zrinski, Lara Jelen, Staša Poštrak in Nastja Borko. Sprejema so se udeležili tudi ravnatelj Borut Casar, vodja šole Marija Ferenc ter mentorji Marijan Šadl, Zalika Horvat, Vlado Bratkovič, Samo Zanjkovič in Anton Šterman. Bojan Ferenc, Občina Veržej SPREJEM NAJUSPEŠNEJŠIH MLADIH GLASBENIKOV PRI ŽUPANU Zupan občine Veržej, gospod Slavko Petovar, je ob koncu šolskega leta 2013/2014 in sicer konec meseca junija, pripravil sprejem za najuspešnejše mlade glasbenike, ki živijo v veržejski občini in obiskujejo Glasbeno šolo Slavka Osterca v Ljutomeru ter so v šolskem letu 2013/2014 na glasbenih tekmovanjih dosegli bronasta, srebrna in zlata priznanja. Na sprejem so bili po izboru glasbene šole povabljeni 4 glasbeniki: NIKO MLADENOVIČ (saksofon) - se je udeležil Mednarodnega tekmovanja »Davorin Jenko« v Srbiji in v A kategoriji prejel 97,75 točk ter 1. mesto. AMBROŽ PRAŠIČEK (diatonična harmonika) - se je udeležil 10. Mednarodnega srečanja mladih harmonikarjev v Beltincih in v A kategoriji prejel 88,33 točk ter 2. nagrado. MAŠA ŠKRGET in LARA SVENŠEK (klavir) - sta se udeležili 1. Panonskega festivala pianistov v Murski Soboti in obe dosegli bronasto nagrado. Župan je mladim glasbenikom čestital za izjemne glasbene dosežke in jim zaželel veliko uspehov tudi v nadaljnje. Sprejema se je poleg mladih glasbenikov udeležil tudi ravnatelj Glasbene šole Slavko Osterc Ljutomer gospod Stanislav Lašič, ki se je ob tej priložnosti zahvalil Občini Veržej za dobro sodelovanje. Ksenija Seršen :: razpisi in projekti OB ZAKLJUČKU PROJEKTA ROKODELSKA AKADEMIJA 2 Z dnem, 14. avgust 2014, smo zaključili z izvajanjem 5 let trajajočega projekta Rokodelska akademija, o katerem ste že lahko brali tudi v prejšnjih številkah. V sklopu širokega partnerstva, ki ga je sestavljalo 7 slovenskih in 3 madžarski partnerji, je Občina Veržej opravljala funkcijo vodilnega partnerja. Tako je bila odgovorna za povezovanje partnerjev, oblikovanje in vodenje projektnega tima, upravljanje s projektom, koordinacijo in nadzor implementacije aktivnosti, finančno upravljanje, nadzor in poročanje. Zavod Marianum - Center DUO Veržej se je kot projektni partner vključeval z aktivnostmi predvsem na izobraževalnem področju in področju aktivnega preživljanja počitnic z rokodelci. Tako je tekom projekta izpeljal dve 180-urni usposabljanji za pridobitev NPK za rokodelski poklic slamokrovec in lončar, 5 programov rokodelskih šol v naravi, prav tako je sodeloval pri razvijanju programov NPK ter preostalih dejavnostih projektnih partnerjev. V sklopu izvajanja počitniških paketov so pripravili in pilotno izvedli 8 programov za aktivno preživljanje počitnic z rokodelci (Kamp za otroke, Kamp za animatorje, Kamp za družine in Craftour), kjer so se udeleženci programov aktivno vključevali v rokodelske dejavnosti ter spoznavali kulturno dediščino Pomurja. Za potrebe kakovostne izvedbe programov in promocije projektnih aktivnosti, je Center DUO uredil kamp s pripadajočo infrastrukturo ter vzpostavil Promocijsko-informacijski center, v katerem lahko obiskovalci dobite vse potrebne informacije glede rokodelskih ponudnikov na čezmejnem območju. Projekt Rokodelska akademija je bil v svojem obdobju izvajanja zelo uspešen. Med večje dosežke lahko prištejemo tudi predstavitev projekta kot primera dobre prakse v okviru letnega srečanja organov upravljanja ETS, ki je potekalo 19. in 20. maja v prostorih Charlemagne building v Bruslju. Rokodelska akademija je bila med več tisoči projekti uvrščena med najboljše, ki so se izvajali na področju evropskega teritorialnega sodelovanja. Po prihodu iz Belgije nas je naslednji teden čakala še zaključna konferenca, ki smo jo s projektnimi partnerji izvedli v sredo, 28. 5. 2014, v prostorih Občine Veržej in Doma kulture. V prvem sklopu je potekala tiskovna konferenca, namenjena predstavnikom medijskih hiš, v drugem delu pa so projektni partnerji podrobneje predstavili izpeljane aktivnosti in dosežene rezultate. Predstavitev projekta v Bruslju (19. maj 2014) Tiskovna konferenca V obdobju izvajanja projekta Rokodelska akademija 2 sta Občina Veržej in Zavod Marianum-Center DUO realizirala naslednje aktivnosti: Zaposlitev fc 2 redni zaposlitvi za obdobje 36 mesecev Investicije fc Urejen kamp s pripadajočo infrastrukturo v Veržeju (Center DUO), fc vzpostavitev in oprema Promocijsko-Informacijskega centra (Center DUO), fc izdelava 2 stojnic za promocijo rokodelstva, fc nabava projektorja in dvižnega projekcijskega platna (Dom kulture), fc nabava 2 protipožarnih omar, fc oprema pisarniških prostorov (Center DUO). Izobraževalni vidik fc izvedena 2 programa 180-urnega usposabljanja za pridobitev NPK za rokodelski poklic slamokrovec in lončar fc izvedenih 5 programov rokodelske šole v naravi Turistični vidik fc pilotno izvedenih 8 izobraževalno-raziskovalnih paketov za aktivno preživljanje počitnic različnih ciljnih skupin (Kamp za otroke, Kamp za družine, Mladinski kamp, kamp Craftour), Promocija fc Predstavitev projekta na letnem srečanju organov evropskega teritorialnega sodelovanja v Bruslju, fc promocija projekta in udeležba na različnih sejmih (46. 10 Funkešnica 3/2014 :: razpisi in projekti MOS Celje, TIP Alpe Adria v Ljubljani, F.re.e München), fc izvedenih več kot 30 promocijskih delavnic in animacij obiskovalcev v okviru sejmov, tržnic, dogodkov in festivalov, fc izvedeni 2 tiskovni konferenci, fc izdaja promocijskega gradiva (4 številke projektnega glasila, vložna mapa, nosilne vrečke). Predstavniki projektnih partnerjev so ob zaključku projekta povedali: Projekt Rokodelska akademija 2 je z vzpostavitvijo pro-mocijsko-informacijskih centrov, izobraževalno-raziskoval-nim delom ter oblikovanjem in pilotnim izvajanjem novih turističnih produktov, ki temeljijo na spoznavanju kulturne dediščine, pomembno doprinesel h kakovostnejšemu informiranju in pretoku znanja ter izkušenj med različnimi ciljnimi skupinami. Verjamem, da bo vzpostavljena mreža informatorjev ter ponudnikov rokodelske dejavnosti na čezmejnem področju tudi po zaključku projekta temeljito in kakovostno opravljala svoje poslanstvo ter še naprej spodbujala zanimanje za delo na področju domače in umetnostne obrti pri različnih generacijah. Bilo mi je v veliko veselje in ponos, da sem lahko sodelovala v tako številčni ekipi projektnih sodelavcev, katere nas je družil in povezoval skupen cilj - kakovostno ohranjanje kulturne dediščine in revitalizacija starih rokodelskih obrti s poudarkom na sodobnih trendih in potrebah današnjega kupca. Mateja Žalik Rus, vodja projekta, Občina Veržej V Občini Veržej z zadovoljstvom ugotavljamo, da je izvedba projekta Rokodelska akademija uspešno zaključena. Skupaj z že izvedenim projektom Rokodelska akademija 1 smo v preteklih petih letih na območju izvajanja projekta uspeli vzpostaviti pogoje za ponoven razvoj rokodelskih dejavnosti v povezavi s sodobnimi trendi oblikovanja, trženja in povezovanja v turistične produkte. Široko partnerstvo, odlično načrtovan projekt in tudi odločno vodenje sta zagotovo zelo pripomogla k lažjemu izvajanju in tudi uspešnemu zaključku projekta. Menim, da so prav vsi partnerji pokazali visok nivo strokovnosti in odgovornosti. Prepričan sem, da so se v času izvajanja projektov med partnerji vzpostavili odnosi, ki bodo odličen temelj za nadaljevanje skupnega dela na področju razvoja rokodelstva. Slavko Petovar, župan Občine Veržej S projektom Rokodelska akademija (1 in 2) smo uspeli vzpostaviti temelje izobraževanju za rokodelske poklice. Poleg pripravljenih nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), smo pripravili in pilotno izvedli tudi nekatera usposabljanja. V kolikor želimo rokodelska znanja in spretnosti prenesti na mlade, ki jih bodo tudi v prihodnje ohranjali in svoje izdelke razvijali, je nujno, da jim ponudimo pridobivanje takšnih znanj tako v formalnem, kot tudi neformalnem izobraževanju. S projektom Rokodelska akademija 2 pa smo še posebej dokazali, da je rokodelstvo lahko tudi zanimiva turistična popestritev regije - tako za obiskovalce, ki se aktivno vključijo v naravno in kulturno okolje, kakor tudi za rokodelce, ki jim sodelovanje v turističnih produktih lahko pomeni preživetje oziroma dodaten dohodek. Janez Krnc, direktor Zavoda Marianum Veržej Projektni partnerji 11 FGnkešnica 3/2014 :: turistični utrip GIBANICA PRIJATELJSTVA Prijateljstvo je največ, kar lahko imamo in ga je težko razložiti. In letošnje poletje smo v Termah Banovci začeli spletati prijateljstva ob naši predstavi »Gibanica prijateljstva«, ki smo jo pripravili zaposleni term. Skozi poletje se je zvrstilo mnogo predstav, s katerimi smo želeli dokazati, da moramo v življenju biti odprti in pomagati ter prav tako skušali predstaviti našo kulinariko ljudem od blizu in od daleč, ki je nekaterim bolj, drugim manj znana. Spletanje prijateljstev pa se nadaljuje. Naša »Gibanica prijateljstva« si želi iti med ljudi, širiti prijateljstva in pričarati iskrico v očeh najmlajših, ko pridno opazujejo in sodelujejo v predstavi. Želimo namreč obiskati čim več šol, vrtcev, drugih ustanov in prireditev in to naše prijateljstvo širiti. V Termah Banovci pripravljamo za vsakogar nekaj, bi lahko dejali - poskrbeli bomo, da boste pri nas uživali vsi, od najmlajših do starejših. Upokojenci ob četrtkih, ko za njih pripravljamo posebno ponudbo kopanja. Romantiki se bodo sprostili v naši novi kopeli »Pri gozdni vili«. Mir in sprostitev boste doživeli v našem prleškem svetu savn. Po 15. septembru ste zopet vabljeni na savnanje s programi, kjer se boste lahko razvajali ob posebnih ritualih. Najmlajši pa se lahko ob rojstnih dnevih zabavajo z Banovičko ali gusarjem Edijem. Vsi šoloobvezni otroci se lahko v tem jesenskem času, v zameno za dve buči, kopajo brezplačno. Naj bo jesen lepa in predvsem s soncem obsijana. Petra Mertik :: kultura in literatura JAVNA RADIJSKA ODDAJA PRIZMA OPTIMIZMA V soboto, 17. maja 2014, je v dvorani kulturnega doma Veržej potekalo snemanje javne radijske oddaje Prizma optimizma. Po nekaj letih, smo imeli Verženci spet priložnost na našem odru v živo prisluhniti Big ben-du RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Krajnčanom ter odličnim pevcev. Tako se nam je predstavila mlada vokalista Ajda Stina Turek, sicer študentka Konservato-rija za glasbo smer petje - jazz, zabavna glasba. Prisluhnili smo lahko tudi vokalnemu kvartetu Vox Arsana in seveda skupinama domačega kulturnega društva. Člani Moške vokalne skupine so zapeli pesem Toti Verženci in pesem Pozvačin, tamburaši pa so izvedli pesem Tiha noč in pesem Šum dežja. Nekaj prleških verzov nam je prebral Marko Kočar, glasbeni večer pa sta popestrila tudi humorista Sašo Hribar in Tilen Artač, ter dramski igralec Evgen Car. Oddajo je vodil Milan Krapež. Ksenija Seršen 12 Fünkesnica 3/2014 : kultura in literatura ZVOK VIOLONČELA ODMEVAL V MARIJANISCU_ Poletne šole za violončelo se je udeležilo osem učenk Glasbene šole Ljutomer, Murska Sobota in Zasebne glasbene šole Parnas Domžale. Šolo je organizirala profesorica Zdenka Kristl Marinič, vodja glasbene šole Parnas. Mlade violončelistke so se v Veržeju veliko naučile, kajti delo je potekalo v dveh skupinah in sicer program za zaključni nastop ter skupinsko delo. Repertoar je obsegal od igranja resne glasbe, klasike do zahtevnejših del, kot je igranje v operi. Največji poudarek pa je bil dan učenju tehnike igranja violončela. Tako je bilo skozi cel dan in še pozno v noč iz stavbe Zavoda Marianum v Veržeju moč devet dni slišati nežne zvoke violončela. Na tej prvi poletni šoli za učenje violončela v Veržeju so si tudi dekleta sama med seboj pomagala. Skratka, znanje so si nadgradila in ga bodo odslej s pridom uporabljala pri svojem nadaljnjem študiju v glasbenih šolah. Za zaključek poletne šole za violončelo so pripravili kar tri nastope: prvega v soboto za zaposlene in goste Marijanišča, v nedeljo pa so obogatili sveto mašo ter pripravili koncert v Kulturnem domu v Veržeju, kjer so dekleta nastopila kot solistke ter v komornih skupinah. G. V. 6. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »USTVARJAJMO SKUPAJ«_ v Šesto mednarodno likovno kolonijo Ustvarjajmo skupaj smo izvedli v Veržeju. Kolonije se je udeležilo 14 ljubiteljskih slikarjev, od teh sta bila dva iz Avstrije, eden iz Hrvaške, ostali iz raznih krajev Slovenije. V koloniji smo slikali po predpisanem programu, v dopoldanskem in popoldanskem času. Zaradi neprimernega vremena smo tokrat večino časa ustvarjali na širokem hodniku v Penzionu Mavrica, kjer smo bili nastanjeni. Kot običajno v naših kolonijah so bili večeri namenjeni druženju. Prvi večer so za nas pripravili lep kulturni program s petjem in plesom člani Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej. Po njihovem nastopu smo nadaljevali druženje. Udeleženci kolonije smo bili navdušeni nad njihovo folklorno skupino starejših članov. Drugi večer smo namenili sprostitvi ob meditaciji s kristalnimi skledami in gongi ter krajšem predavanju bioterapevtke Majde Kovačec iz Kranja, tudi udeleženke kolonije. Prav ta novost v programu je bila udeležencem zelo všeč. Nato smo predstavili donatorje 6. mednarodne likovne kolonije Ustvarjajmo skupaj in pripravili srečelov s prispevki donatorjev. Udeleženci kolonije so izbrali razne motive; v Centru DUO smo si sposodili staro glineno posodo za slikanje tihožitij, upoštevajoč nov pristop v akrilni tehniki. Nekateri so izbrali za motiv Babičev mlin ob Muri ali zgolj pokrajino ob Muri ali arhitekturo v Veržeju, cvetje... Slikali smo v različnih tehnikah, večinoma v akrilu in olju. Ob koncu kolonije smo v razstavnem prostoru Penziona Mavrica izobesili svoje izdelke, ki je po uradni otvoritvi ostajala dva meseca na ogled gostom penziona. Prvič letos smo pripravili tudi izbor najboljših treh slik nastalih na koloniji. V strokovni komisiji sta bila zraven mentorice kolonije Jeli-save Jelke Leskovar še etnolog in likovni pedagog iz Verže-ja. Prva nagrada (knjiga in komplet akrilnih barv) je bila podeljena udeležencu iz Hrvaške. Kulturno društvo Studenci Maribor 13 Fünkesnica 3/2014 :: šolski utrip OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA_ v Šolsko leto 2014/2015 se je začelo in kratko nekaj poudarkov, ki so zaznamovali letošnji 1. september. V vrtcu smo bili vse do zadnjih dni počitnic v dilemi, ali bo potrebno z novim šolskim letom odpreti še dodatno, četrto skupino ali bomo lahko nadaljevali s tremi. Izšlo se je tako, da začenjamo znova s tremi skupinami, ni pa zagotovo, če bomo tudi s tremi skupinami končali. Po nekajletnem dokaj majhnem številu otrok, jih je letos kar nekaj več. Nas pa čaka na pomlad precej dela, saj to šolsko leto praznujemo 50 let ustanovitve vrtca v Veržeju. V osnovni šoli je število ostalo približno enako, tako da imamo letos znova dva kombinirana oddelka - 1. in 2. razred ter 6. in 7. razred. Tudi letos je Občina Ver-žej obljubila, da bo pomagala učencem 6. in 7. razreda z dodatnimi šestimi urami za delitev. Z letošnjim šolski letom pričnemo tudi s poučevanjem tujega jezika v 2. razredu. Uvajanje poučevanja tujega jezika v 2. razred je v skladu z novo šolsko zakonodajo. Je pa uvajanje postopno in v Pomurju samo dve šoli sodelujeta v tem projektu uvajanja tujega jezika v 2. razredu. Lansko leto smo uspešno končali dvoletno mednarodno sodelovanje v projektu Comenius, učenci in učitelji so obiskali pet evropskih držav, mi pa smo gostili goste teh držav. V tem šolskem letu ne bomo izvajali nobenega podobnega projekta, se bomo pa pripravljali, da kandidiramo za nov projekt v naslednjem šolskem letu. V vzgojnem zavodu začenjamo podobno kot prejšnja leta. Na začetku šolskega leta je zmeraj manj otrok, številka pa narase, saj otroke sprejemamo vse leto. Kljub temu, da zavod ni preveč zaseden, pa dela in skrbi ne zmanjka, saj je problematika in predvsem težave teh otrok so vsako leto bolj zahtevne in terjajo veliko dodatnega strokovnega angažiranja. Tudi v zavodu bomo šolsko leto 2014/2015 načrtovali v okvirih zmožnosti in s podobnimi nalogami in vsebinam kot prejšnja leta. Vsi skupaj pa zagotovo stremimo k vsakoletnemu izboljšanju rezultatov. Močno si želimo, da bi Občina Veržej uspela z začetki priprav za izgradnjo novega vrtca, saj v le-tega vsako leto več vlagamo, ker je že močno dotrajan in se okvare pojavljajo čedalje pogosteje. Enako seveda pričakujemo, da se bosta Vlada Republike Slovenija in Občina uspeli dogovoriti o skupnem pristopu energetske sanacije stavbe osnovne šole, ki je vsako leto v bolj klavrnem stanju, energetsko potratna in zato tudi predraga. Občina Ver-žej je v minulem šolskem letu že pripravila vso potrebno dokumentacijo, tako da bi do dogovora lahko prišlo. Seveda upam in želim, da bo tudi v naslednjih številkah Funkešnice veliko prispevkov z našega »dvorišča« in da bomo poročali o uspešnih aktivnostih in rezultatih naših otrok. Borut Casar, ravnatelj POZDRAVLJENI PRVOŠOLCI! Poletje je minilo in skozi šolska vrata so prvič stopili otroci rojeni leta 2008. Novi učenci naše šole so postali Tia Golinar, Lara Kavaš, Mark Kegelj, Jakob Klemenčič, Samo Rudolf, Neo Satler, Matjaž Špur, Pia Špur, Nino Vršič in Ana Zver. Po uvodnem nagovoru ravnatelja, župana in vodje šole so se učenci ob spremstvu staršev pogumno odpravili v prvi razred. Najprej smo se dobro spoznali, potem pa že lotili prvega resnega dela. Otroci so prepoznavali črke, rezali, lepili in barvali. Učencem je šola podarila spominsko knjigo, prejeli pa so še lutko in rumeno rutico za varno udeležbo v prometu. Ob koncu prvega dne smo učencem in staršem zaželeli nepozaben dan in dobro počutje na naši šoli. Maja Majer, razredničarka OTROŠKA VESELICA V ponedeljek, 23. junija 2014, se je v senci pred šolo kot zaključna prireditev ob koncu šolskega leta odvijala Otroška veselica. Nastopili so nekateri učenci naše šole. Predstavili so se s svojimi interpretacijami znanih popevk. Prireditev sta povezovala osmošolec Niko Mladenovič in sedmošolec Jure Šterman. Gospod ravnatelj je devetošol-cem podelil vsa priznanja, ki so jih dosegli med šolskim letom. Učenci ostalih razredov so iz ravnateljevih rok prejeli državna priznanja, ki so jih s svojim znanjem in spretnostmi dosegli na različnih tekmovanjih. Športnik leta je postal Jure Šterman, športnica leta pa Nastja Novak. Prireditve so se udeležili učenci, njihovi starši, učitelji in vzgojitelji, ki so se po prireditvi družili ob pogovoru in športnih igrah. Marjana Rojnik in Zoran Repija, koordinatorja 14 Funkešnica 3/2014 : šolski utrip RADI BI VAM POVEDALI -TRADICIONALNA PRIREDITEV NAŠE ŠOLE Pred koncem šolskega leta smo spet pripravili že uveljavljeno prireditev Radi bi vam povedali. Vsakokrat skozi program pripovedujemo kakšno od zgodb našega šolskega ali domskega življenja. Tokrat so varovanci Doma predstavili zabavno gledališko igro o zgo-dah in nezgodah najstnikov in njihovih staršev, s katero so se že prej odlično odrezali na tekmovanju šolskih gledaliških skupin. Tudi v osnovni šoli se dogajajo pomembne prelomnice. Nekateri bodo nadaljevali šolanje blizu domačega kraja, drugi bodo zapustili domače gnezdo. Nekateri naši učenci se po nekaj letih v Veržeju vračajo domov. Kakšna so razmišljanja devetošolcev? Kaj bo prinesla prihodnost? Življenje ni problem, ki ga moramo rešiti, ampak resničnost, ki jo moramo izkusiti. Prireditev je bila prepletena s smehom, glasbo in plesom in odzivi gledalcev so bili zelo pohvalni. Dogodek je posnela tudi TV Slovenija za oddajo o življenju otrok v našem Domu. Vanda Novak MALI JUNAKI Planet Siol.net je v mesecu maju razpisal nagradni natečaj z naslovom Mali junaki Slovenije, s katerim je svojim bralcem želel razkriti pozitivne zgodbe, ki se vsakodnevno odvijajo med slovenskimi osnovnošolci. Natečaj je bil tekmovalnega značaja. Tiste zgodbe, ki bodo zbrale največ glasov, bodo nagrajene (prvih pet zgodb). Ko sem učencem 9. a razreda predstavila vsebino natečaja in potek glasovanja, so bili navdušeni. Ravno takrat smo z veliko vnemo zbirali stari papir, zato smo to dobro gesto oblikovali v zgodbo, ki smo jo želeli deliti z drugimi. In res. Zgodba je navdušila mnoge bralce, ki so glasovali za nas. Zelo dobro nam je šlo že v prvem krogu in smo se brez težav uvrstili v finale. Tukaj pa je bilo bolj napeto, zato smo se organizirali in razširili krog glasovanja. Pri zbiranju glasov smo pokazali veliko mero ekipnega duha in vztrajnosti. Zdržali smo dolgo obdobje glasovanja, držali smo skupaj, se trudili in dokazali, da skupaj zmoremo. Uspelo nam je. Prislužili smo si nagrado - piknik za razred in 1000 evrov za šolo. Šolsko leto se je zaključilo, spričevala so že bila varno spravljena v žepu, tako nas je še bolj vznemirjala misel o pikniku, ki smo si ga prislužili. Prva počitniška sobota se je kar sama ponujala za skupno dogodivščino. Z velikim veseljem smo načrtovali ta dan. Pri izvedbi so nam pomagali tudi starši, kot takrat pri glasovanju. Brez njih nam ne bi uspelo prvič, pa tudi tokrat ne. Mame so skrbno izbrale in pripravile jedilnik, očetje pa so se izkazali kot pravi kuharski mojstri. Pogrnjene mize so dišeče vabile, naši želodč-ki pa so se prijetno razvajali. Vsega je bilo dovolj: zabave, smeha, sreče ... Bilo je res lepo. Za pomoč in podporo se iskreno zahvaljujem vsem učencem in učiteljem OŠ Veržej, sodelavcem, staršem, sorodnikom, prijateljem, znancem... Le s skupnimi močmi nam je uspelo. Zalika Horvat 15 Fünkesnica 3/2014 : kultura in literatura MEDOBČINSKO SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV_ Devetindvajsetega maja 2014 smo na naši šoli gostili srečanje mladih likovnikov, ki ga organizira zveza kulturnih društev občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Raz-križje. Srečanja so se udeležili po trije učenci s svojimi mentorji iz šol naštetih občin. Ustvarjali so v naravnem okolju Veržeja in okolice. Na koncu srečanja smo svoje izdelke razstavili v naši osnovni šoli. Še posebej pa smo likovniki naše šole veseli uspeha na 46. državni razstavi likovni svet otrok v Šoštanju, saj nas je strokovna žirija že tretjič uvrstila med pet nagrajenih šol v državi. Devetnajst učencev je za svoje izbrane izdelke dobilo zlata priznanja. Marijan Šadl, mentor ZA OTROKE BREZ BOLEČIN Dobrodelno društvo Pomagajmo odprtih src in Veče-tnično kulturno, izobraževalno, turistično in športno društvo Bakovci sta od 15. do 18. maja 2014 pripravila dobrodelno prireditev "Za otroke brez bolečin - skupaj do novega aparata". Zbirali so sredstva za nakup novega medicinskega aparata za neinvazivno merjenje bilirubina pri novorojenčkih. V vaškem domu v Bakovcih in telovadnici OŠ Bakovci so nastopila številna lokalna umetniška in kulturna društva, šole in ustvarjalci. Naša domska gledališka skupina NN je nastopila kot prva, v četrtek, 15. 5. 2014 z dramsko igro Nihče ni popoln in tako prispevala k dobrodelnosti. OBISKALI SO NAS UPOKOJENCI IZ GORNJE RADGONE_ Krožek medgeneracijskega sodelovanja ima zdaj že utečeno pot. Otroci iz našega doma tedensko obiskujejo stanovalce Doma starejših občanov v Gornji Radgoni. Pred kratkim so nam obljubili, da nam bodo enkrat obisk vrnili. Dogovorili smo se, da smo jih pričakali 16. junija 2014. Otroci so jim skupaj z vzgojitelji pripravili prav posebno popoldne. V ponedeljek, 16. junija so prišli upokojenci k nam v zavod. Bilo je zelo lepo. Pekli smo rogljičke. Vzgojiteljica Marica je doma naredila pecivo. Bilo je zelo slastno. Upokojenci so pojedli pecivo, popili sok in kavo, potem pa smo skupaj šli k Babičevem mlinu na Muri. Šli smo pogledat, kako izdelujejo moko. Z Ajdino sva božali še mucke. Veliko smo se pogovarjali. Bilo nam je zelo lepo in zelo smo se zabavali. Kasandra H. Dogovorili smo se, da v ponedeljek 16. junija k nam pridejo na obisk upokojenci. Zmenili smo se, da jim pripravimo darila in jih pogostimo s pecivom in pijačo. Z vzgojiteljico Marico smo se dogovorili, da jim bomo spekli kakšno pecivo. Po kosilu smo začeli delati rogljičke in ocvir-kove pogačice. Eno pecivo pa je vzgojiteljica že pripravila doma. Upokojenci so bili zelo veseli, da smo jih tako presenetili. Ko smo se okrepčali, smo se odpravili na izlet. Šli smo do Babičevega mlina na Muri. Vodič nam je povedal, da je mlin že velikokrat odnesla voda. S Kasandro sva tam našli mucke, ki sva jih potem božali. Dan je hitro minil in bil je zelo lep. Vesela sem, da se je krožek letos zaključil na poseben način. Ajdina A.S. 16 FGnkešnica 3/2014 :: šolski utrip ŠOLA JE ... »Šola je zgradba s štirimi stenami in prihodnostjo vmes,« je nek angleški učitelj enkrat odgovoril na vprašanje, kaj sploh je šola. Tudi mi smo spet stopili v naš dom, našo šolo in tudi v našo prihodnost. Včasih se prihodnosti vsi malo bojimo, verjetno zato, ker je še ne poznamo. Ob takih trenutkih nam verjetno misli še vedno nekoliko uhajajo nazaj, v preteklost, danes predvsem v čas počitniških tednov, ki so za nami. Pred očmi se nam slikajo poletni prizori: družina, prijatelji, morje, hribi, poletna prijateljstva, počitniško delo, kakšna «dobra knjiga, spanje do desetih, brezskrbnost, druženje, veselje ... Ko stopimo spet skozi domska vrata, nekateri tukaj spet srečamo svoje sošolce, prijatelje in vzgojitelje, drugi pa spoznavajo nove. Pri oblikovanju prihodnosti, je vsak izmed nas pomemben in nepogrešljiv. Vsi nosimo delček odgovornosti za to, v kakšnem svetu živimo in v kakšnem bodo živeli naši zanamci. Vsak s svojim trudom in talenti lahko soustvarja boljši in lepši svet. Vsem otrokom, ki bivajo pri nas želimo lep začetek šolskega leta in lepo prihodnost. Tukaj smo, da vam bomo stali ob strani. Vzgojitelji enote Dom MOJE POČITNICE Počitnice sem preživel zelo dobro. Bil sem na morju, pri babici ter v košarkarskem taboru. Na morju sem bil v Biogradu, že en teden pred počitnicami. Tam sem zelo užival ter se zabaval. Moje drugo potovanje je pa bilo na Roglo v košarkarski kamp Gorana Dragiča, kjer sem pa res užival. Spoznal sem svojega vzornika ter veliko dobrih prijateljev. Kamp je potekal en teden. Moje zadnje potovanje je bilo za deset dni k babici v Varaždin. Tam je tudi bilo fajn, saj sem videl babico po skoraj letu dni. Seveda nebi bile prave počitnice brez ljubezni, saj se vedno znova pojavi kako dekle, ki ti zmeša glavo. Tukaj je tudi bila še moja mama, ki jo imam najraje in brez nje nebi bil tako priden in pameten. To so bile moje lepe ter posebne počitnice. Matic G. Na počitnicah sem zelo užival s svojo družino. Zabavali smo se in imeli lepo. Bili smo tudi na morju. Voda je bila topla, meni je bilo lepo, okrog nas pa je bilo polno turistov. Prebivali smo v hotelu, ki je imel tudi svoj bazen. Z bratom sva bila večino časa v morju ali bazenu. Po dveh tednih uživanja na morju, smo se vrnili domov. Ker ima moj očim veliko kmetijo, sem večino časa preživel tam. Delala sva v gozdu, vozil sem traktor in nabiral gobe. V velik užitek mi je bilo po planini jahati konje. Dobival sem se s prijatelji, skoraj vsak dan sem se vozil z motorjem. Igrali smo nogomet. Imeli smo se lepo. Proti koncu počitnic smo se še enkrat odpravili na morje. Vozili smo se počasi, zaradi velikih kolon in zastojev na cesti. Spali smo v prikolici, kar je bilo tudi zabavno. Kmalu je bilo lepih počitnic konec, začel sem se pripravljati za vrnitev v zavod. Bil sem malo žalosten in tudi malo vesel, ker sem se veselil srečanja s prijatelji iz skupine. Mark S. Moje počitnice niso bile nič kaj posebnega, ker sem večino časa preživel doma. Skoraj čisto vsak dan sem razmišljal, kako bo, ko bom prišel na novo v Veržej, ampak sem se tolažil, da bo za preživet. Čedalje bolj se je bližal konec počitnic, bolj sem bil živčen, kaj se bo zgodilo. Na koncu pa me je mami potolažila, da to ni nič strašnega in da ji bom mogoče hvaležen, da sem naredil zelo velik korak. Midva z mamo sva si šla ogledat dom Veržej in šolo. Prvi vtis je bil zelo v redu, kajti okolica je lepo urejena. Končno sem dočakal prihod v dom. Blaž V. Moje počitnice so bile super. En teden smo bili na Češkem. Bil sem priden, ubogljiv in vljuden. Zelo pogrešam mamico in sestrico, zato se moram še naprej truditi. Zelo sem bil vesel počitnic, ampak ko sem prišel v zavod, se mi je zazdelo da je že vse po starem. Lukaš S. 17 Funkešnica 3/2014 :: šolski utrip NOVI IZZIVI V VRTCU VERŽEJ Začelo se je novo šolsko leto 2014/2015, ki prinaša nove izzive, priložnosti in spremembe. Deset otrok je s 1. septembrom zapustilo naš vrtec in prestopili so prag osnovne šole. Veliko otrok ostaja v vrtcu že iz preteklih let. Nekateri so prešli v nove skupine ali pa so se v skupini zamenjale vzgojiteljice, za nekatere pa je bil to prav poseben dan, ker so prvič prišli v naš vrtec. Teh otrok - novincev - je sedem, pet mačkov se pridruži še tekom šolskega leta. Trenutno imamo v vrtcu 46 otrok v treh vzgojnih skupinah. V starejši skupini je 23 otrok starih od 4 - 6 let, v srednji skupini je 15 otrok starih od 2 - 4 let, v skupini »malčki« pa je trenutno 8 otrok - pridruži se še jih 5. Otrok je odprto bitje; z vsako novo izkušnjo, z lastno aktivnostjo in z učenjem si odpira pot v prihodnost in k novemu napredku. V vrtcu mu to vsakodnevno omogočamo. Trudimo se otroku ustvariti takšno okolje, v katerem se počuti varnega, sprejetega in spoštovanega, kjer lahko izraža svoje želje in interese, skratka okolje, v katerem si skozi lastno aktivnost pridobiva izkušnje, znanja, spretnosti in navade. Verjamem, da bodo otroci nove izzive, ki jih letos čakajo, obvladali zlasti, če jim bodo starši in mi delavci vrtca pri tem pomagali. Včasih nas je, odrasle in otroke, strah nečesa, kar je novo in neznano. Uvajalno obdobje bo kmalu minilo in otroci bodo zagotovo radi hodili v naš vrtec. Otrokom želim veliko otroške radosti in užitkov ob igri s prijatelji, staršem pa obilo zadovoljstva ob sodelovanju z nami. Gabrijela Kuhar, pom. ravnatelja 18 Funkešnica 3/2014 : utrip marijanišča in župnije Pregled dogodkov v naši župniji 15. 6. 2014 NEDELJA ZAKONSKIH JUBILANTOV Letošnjega srečanja zakonskih jubilantov, ki so se poročili v naši župniji in letos praznovali okrogle letnice skupnega zakona, se je udeležilo 9 parov, od tega en par, ki je praznoval 20 let zakona, en par, ki je praznoval 25 let zakona, dva para, ki sta praznovala 30 let zakona, trije pari, ki so poročeni 40 let ter dva para, ki letos praznujeta zlato poroko. To sta zakonca Rozma-rič in zakonca Brunec iz Veržeja. Zbrali so se pred župnijskim domom in v slovesni procesiji odšli v cerkev. Pri sveti maši so obnovili zakonskega zaobljube in prosili za božji blagoslov v prihodnje. V družabnem delu so se zbrali v dvorani župnišča, kjer jih je s svojim ubranim petjem razveselil dekliški pevski zbor. Obujali so spomine po prehojeni poti in nazdravili novim skupnim letom, ki so pred njimi. 25. 6. 2014 IZLET ZA SKUPINE, KI UREJAJO CERKEV IN ŽUPNIŠČE Članice skupin, ki skrbijo za urejanje cerkve in župnišča so skupaj z g. župnikom odšle na svoj sedmi tradicionalni izlet. Z avtobusom so poromale na znano romarsko božjo pot na Sveto Goro. Na hribu Sveta Gora stoji bazilika Marijinega vnebovzetja. Znamenitost cerkve, kjer so prisostvovale tudi sveti maši, je podoba Matere božje nad glavnim oltarjem. Po sveti maši so si pod strokovnim vodstvom patra frančiškana ogledale cerkev in muzej. Po kosilu in ogledu kmečkega turizma, so se odpravile proti Cerknici, kjer jih je pričakal nekdaj župnik g. Jožef Krnc. Po pogostitvi jim je razkazal tudi župnijsko cerkev. V večernih urah so se polne prijetnih vtisov napotile proti domu. OBISK IZ RIMA Včasih se zgodi, da pokliče salezijanski predstojnik in prosi za prenočišče. A tokrat ni prosil samo zase, temveč za visok obisk iz Rima. Na svoj prvi »delovni« obisk je v Slovenijo prišel pokrajinski svetovalec za salezijansko pokrajino Osrednja-severna Evropa, Tadeusz Rozmus. Je član vrhovnega sveta salezijanske družbe. Po rodu je Poljak in je dolga leta deloval na Poljskem in v Italiji, nazadnje kot ravnatelj salezijanskega zavoda v Perugi. V tem času se spo-prijemlje s spoznavanjem svoje nove službe, zato obiskuje salezijanske ustanove širom Evrope, ki so mu zaupane. Na kratkem obisku si je ogledal našo ustanovo, se podrobneje seznanil z delovanjem vseh treh enot Zavoda in se srečal s salezijanci in nekaterimi zaposlenimi ter jim prenesel pozdrave vrhovnega predstojnika salezijancev Angela Artimeja. Ni skrival občudovanja Veržeja in zaželel še naprej uspešno delovanje v evangeljskem duhu za vzgojo in izobrazbo mladih in potrebnih. ANIMAKAMP 2014_ V soboto in nedeljo, 6. in 7. septembra, smo se v Veržeju družili animatorji iz murskosoboške škofije. V soboto smo se najprej odpeljali na Ptuj, kjer smo se pridružili mariborski nadškofiji na jesenskem srečanju animatorjev ora-torija. Pri sveti maši so se nam pridružili ptujski animatorji pevci, ki so popestrili to sveto mašo. Po kosilu smo se odpravili na kopanje v Banovce, kjer smo med plavanjem poslušali razne zgodbice s pomurskih oratorijev, delili ideje in nasvete soanimatorjem. Po ogledu tekme smo si pripravili večerjo. Ob ognju smo pekli hrenovke in pajali kruh. Tudi za sladico smo poskrbeli ter spekli banane s čokolado. Večerjo smo zaključili v krogu s petjem pesmi ... Sledila je večerna molitev v kapeli. V nedeljo zjutraj smo še pred sveto mašo ovrednotili letošnje oratorije. Zanimalo nas pa je predvsem tudi, kako pomemben je AnimaKamp. Vsi smo se strinjali, da je pomemben za skupno vrednotenje izvedenih oratorijev, za druženje animatorjev iz različnih župnij, deljenje idej, nasvetov, ter še česa med soanimatorji, mentorji ter vodji ora-torijev. AnimaKamp smo zaključili s sveto mašo v župnijski cerkvi ter sklenili, da se prihodnje leto spet srečamo. 19 FGnkešnica 3/2014 : utrip marijanišča in župnije Pregled dogodkov v naši župniji 10. 8. 2014 MOLITVENO SREČANJE ČLANOV ŽPS MURSKOSOBOŠKE ŠKOFIJE Člani in članice ŽPS iz župnij murskosoboške škofije so se zbrali na molitvenem srečanju v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu. Pri sveti maši, ki jo je vodil škof ordinarij dr. Peter Štumpf je dejal: »Napovedal sem škofijski misijon z enim samim namenom, da bi se vsi ponovno in še bolj oklenili Jezusa.« Člane ŽPS je povabil k pričevanju in sodelovanju v novem pastoralnem letu, ki je pred nami. Srečanja so se udeležili tudi naši predstavniki ŽPS-ja. 31. 8. 2014 DEKANIJSKO ROMANJE NA PTUJSKO GORO Številni verniki naše župnije so tudi letos poromali k Mariji Zavetnici s plaščem, na tradicionalno romanje ljutomerske dekanije na Ptujsko Goro. G. župnik je organiziral avtobusni prevoz, številni pa so se podali na pot z osebnimi avtomobili. Najprej je bila molitvena ura, kateri je nato sledila sveta maša in pete litanije Matere Božje. Po končani slovesni sveti maši so se romarji, ki so poromali z avtobusom, odpravili na kosilo in se potem odpeljali proti Ponikvi, rojstnem kraju našega blaženega škofa Antona Martina Slomška. Najprej so si ogledali župnijsko cerkev na Ponikvi, kjer je bil Slomšek krščen. Nato pa so se odpeljali na Slom, kjer so si ogledali rojstno hišo in kratek film o njegovem življenju in delu. ORATORIJ 2014_ Na tvojo besedo smo lahko slišali prepevati otroke in animatorje na dvorišču Marijanišča, in sicer v času od 28. 7. - 2. 8. 2014, ko je v župniji Veržej potekal priljubljeni otroški počitniški program ORATORIJ 2014. Vsak dan na oratoriju smo začeli z dvigom zastave in himno oratorija. Več kot 70 otrok z različnih okoliških župnij je pelo, plesalo, igralo in zabavalo. Po uvodni molitvi smo spremljali oratorijsko igro, kjer je letos bil glavna oseba apostol Peter. Pozneje smo šli v skupine in se pogovarjali o zgodbi in o vrednoti posameznega dneva. Seveda, kot vsako leto, smo animatorji pripravili raznolike delavnice, kamor so se lahko otroci sami vpisali. Prvi dan nas je prišla tudi obiskat gospa za zaščito živali iz Po-murja ter nam predstavila, kako skrbeti za domače živali. Animatorka Tamara je otrokom prinesla tudi pokazat morskega prašička, nad katerim so bili vsi navdušeni. V naslednjih dneh so se zvrstili še drugi zanimivi dogodki: Mateja nam je predstavila svojo izkušnjo prostovolj-stva v Mozambiku, z avtobusom smo se zapeljali do lim-buške romarske cerkve in v zabaviščni park v Mariboru, seveda pa tudi letos nismo izpustili kopanja v Banovcih. Z zaključnim piknikom in predstavitvijo dogajanja čez cel teden, ki smo ga pripravili za starše, smo se za letos poslovili. Ob koncu smo si obljubili snidenje na katerem izmed številnih programov, ki jih čez celo leto pripravljmo anima-torji SMC Veržej. Nina Gaberc 20 FGnkešnica 3/2014 : naša dediščina KAMP TRIO PONUDIL ŠTEVILNE PROGRAME Kamp TRIO, ki je zrastel zraven Centra DUO v Veržeju, je z letošnjim poletjem še dodatno obogaten z različnimi programi za otroke. Poleg že utečenega rokodelskega (RokoART) in nogometnega kampa, smo učencem v počitnicah ponudili še dva nova zanimiva programa: jezikovni kamp in hip-hop kamp. Za jezikovnega sicer na koncu ni bilo zadostnega zanimanja, zato pa smo toliko bolj zagnano pripravljali Hip-hop kamp. Animatorji smo otroke sprejeli kar v zemljankah, saj je letošnje poletje za šotore preveč nepredvidljivo in ker smo želeli ostati suhi, smo trda tla zamenjali za mehke postelje, ki jih skrivajo zemljanke pod slamnato streho. Že prvi dan pa so otroci spoznali tudi Nino in Tejo, iz plesne šole Urška Pomurje, ki sta vodili strokovni del kampa. Ples je bil vodilo Hip-hop kampa, a udeleženci niso plesali le naslovne zvrsti, pač pa so se preizkusili tudi v disco dance, break dance in jazz baletu. Čeprav so bile vaje naporne, je čas hitro minil, saj smo se vsi trudili, da bi čim bolje obvladali zastavljeno koreografijo, ki smo jo želeli na koncu tudi predstaviti pred starši. Za nastop smo si izdelali tudi kostume, saj smo se predstavili s koreografijo Madagaskar, kjer je vsak plesalec imel določeno vlogo. Vsekakor smo dokazali, da se tudi v 20-urnem tečaju, toliko ga je namreč bilo vključenega v program kampa, da veliko narediti in na koncu smo bili zadovoljni vsi - udeleženci, starši, ki so nas občudovali in tudi plesni vaditeljici. Ko nismo bili na vajah pa smo se kratkočasili z igrami, plavali v bazenih Term Ba-novci, kjer je še posebej bila zabavna vožnja po toboganih ali pa se preprosto družili. V torek smo tudi sodelovali pri večerni maši v župnijski cerkvi, a tudi sicer nismo pozabili na jutranjo in večerno molitev. Do drugega leta ... ko nas bo na kampu še več! I. K. KARIKAMP - PRAV POSEBEN KAMP KariKamp, ki sta ga organizirala Zavod Marianum Ver-žej in Škofijska Karitas, je v Trio kamp Centra DUO pripeljal nekaj nad 20 otrokom. Pod vodstvom animatorjev ZAO in Ivana Kuharja so omogočili preživetje zanimivih in pestrih počitniških dni za naše otroke. Petdnevni program je bil bogat in raznolik. Prepletale so se delavnice pletenja slame, oblikovanja gline, druženje ob tabornem ognju, sladkanje ob dobrotah članic Karita-sa, uživanje ob risankah, proste ure v igralnici Marijanišča in na igralih v Trio kampu, kopanje v Banovcih in igranje nogometa. A to še ni vse. Otroci so spoznali folklorno skupino in prisluhnili domačim pevcem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, spoznali nekaj plesnih korakov, se zabavali na pikniku ob krušni peči ter sodelovali pri sveti maši. Za nameček se je v Veržeju ustavila manjša cirkuška družina in smo si ogledali del njihove predstave z akro- Nogometni kamp KariKamp 21 Funkešnica 3/2014 : naša dediščina bacijami, ki pa jo je prekinil dež. Zabavno je bilo spanje v šotorih, iz katerih nas tudi deževne noči niso pregnale, pa priprava in posprava miz za obroke z ugotavljanjem, da bi kaj takega lahko počeli tudi doma ... Spoznali smo nove prijatelje in v igri in smehu doživeli čudovite trenutke. To so najlepše pokazala vesela lica otrok, ko so se zadnji dan s težavo poslavljali, da je že konec. Razšli smo se z upanjem, da bo kamp postal tradicionalen in da se naslednje leto otroci zberejo v še večjem številu ter spoznajo nove prijatelje na KariKampu. Vsem, ki ste omogočili otrokom nekaj nepozabnih dni, najlepša hvala. Pavel Koroš POLETNA RAZSTAVA Se pred poletnimi počitnicami je množica domačinov in gostov v Centru DUO pospremila odprtje kar dveh bogatih razstav in blagoslov zemljank in igral v Trio kampu. Vokalna skupina Jua (sonce) iz Središča ob Dravi je s pesmijo vse navzoče povabila v Trio kamp, kjer je nova otroška igrala predstavil Janez Krnc, Jože Brečko pa jih je nato blagoslovil. Prav tako je blagoslovil tudi zemljanke, da bi se gostje in obiskovalci v njih dobro počutili in se oddahnili. Program se je nadaljeval v zunanjem atriju Centra DUO, v katerem je vodja Centra DUO Ivan Kuhar predstavil razstavo Tuj izraz, domač odraz - razstavo rokodelskih mojstrovin misijonskih dežel v Puščenjakovi dvorani. Vse poletje so bili na ogled predmeti iz bogate zbirke salezi-janskih misijonarjev, ki jih hrani Salezijanski inšpektorat v Ljubljani. Druga razstava, ki je bila na ogled v Ekomuzeju, pa je združila Srednjo šolo za gostinstvo in turizem iz Radencev, Društvo kmečkih žena Križevci-Veržej in Zavod Maria-num v Projektu Prlekja (sofinancirano iz programa LEADER, LAS Prlekija). Pod strokovnim vodstvom doc. Sonje Šterman so pripravili prleške pogrinjke z domačimi recepti. Zadovoljni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali obe razstavi in se ob koncu ustavili še ob prleških dobrotah, ki so jih pripravili dijaki omenjene srednje šole. M. S. JESENSKA RAZSTAVA V Puščenjakovi dvorani Centra DUO Veržej se vedno kaj zanimivega postavi na ogled. Poleg že tradicionalnih razstav jaslic in pirhov, si svojo pot utirata tudi razstavi, ki sta vezani na letni čas - poletna, ki je letos gostila razstavo Tuj izraz, domač odraz in jesenska, ki bo gostila razstavo Ribniško rokodelstvo. Otvoritev razstave bo v sklopu Mi-holovega sejma, 28. 9. 2014 ob 13. uri. Vljudno vabljeni na otvoritev, oz. vse do 30. 11. 2014, ko se bo jesenska razstava umaknila božični. I. K. Razstava rokodelskih predmetov misijonskih dežel 22 Funkešnica 3/2014 :: naša dediščina OB 90. OBLETNICI POMURSKE ŽELEZNIŠKE PROGE V letošnjem letu obeležujemo 90. obletnico železniške proge Ormož-Murska Sobota. V ta namen v našem glasilu temu področju namenjamo tudi več pozornosti. V tokratni številki nadaljujemo z zgodovino železniške proge Ormož-Ljutomer-Veržej-M. Sobota od otvoritve naprej. Po otvoritvi proge (22. 11. 1924) je dnevno vozil le en par mešanih vlakov (potniški in tovorni vagoni), po progi pa je vozilo še več delovnih vlakov, saj dela na progi še niso bila končana. Posamezni postajni objekti so bili dokončani šele v naslednjih letih. Po začetnem navdušenju nad novo progo se je vsul plaz kritik na račun gradnje. Progo so domači inženirji pravilno projektirali, beograjski pa so naredili take napake, da je bil škandal in sramota. Pretirano varčevanje pri gradnji je povzročilo izredno visoke stroške domačemu (slovenskemu) podjetju, ki je bilo pooblaščeno za vzdrževanje proge. To podjetje (Progovna sekcija Ptuj) je že leta 1926 prevzelo progo v vzdrževanje in dokončanje manjkajočih objektov na progi. Kljub številnim napakam in pomanjkljivostim na progi in objektih ob progi, je promet do začetka druge svetovne vojne potekal brez večjih nezgod. Od proge so veliko pričakovali tudi kraji okrog Veržeja. Ker pa v bližini postaje Veržej ni bilo večjih industrijskih objektov, je zaradi premalo tovora le-ta začela izgubljati na pomenu. Milan Rus Povzeto po zapiskih Karola in Andreje Rustja Fotografija prikazuje progovne delavce na prehodu ceste Noršinci-Lukavci čez železniško progo Ljutomer-Veržej leta 1937. Iz fotografije je lepo razvidno, v kakšnem stanju je bila takrat železniška proga, ki vodi tudi skozi Veržej. V preteklih dveh številkah našega glasila je bilo nekaj besed namenjenih tudi obnovi železniškega postajališča v Veržeju, tokrat pa lahko že predstavimo končno obliko nove pridobitve za Občino Veržej. Izgled nove nadstrešnice za potnike (avgust, 2014) Izgled celotnega novega postajališča, ki zajema novi peron, nadstrešnico, parkirišče in razstvetljavo (avgust, 2014) 23 FGnkešnica 3/2014 :: društveni utrip MOŠKA VOKALNA SKUPINA KD SLAVKO OSTERC PRAZNOVALA 15 LET SKUPNEGA DELOVANJA V sklopu praznovanju svojega 15-letnega skupnega delovanja je Moška vokalna skupina Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, 24. maja 2014, pripravila koncert v dvorani domačega kulturnega doma. Koncertni program, ki so ga sestavljale slovenske ljudske in umetne pesmi, so popestrili učenci Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera ter Kvartet Jeruzalem, v katerem prepevata tudi dva pevca Moške vokalne skupine. Petje je v Veržeju dolgoletna tradicija in tudi za vse pevce velja, da so prepevali že pred petjem v Moški vokalni skupini. Starejši več let pri oktetu ali celo pri nekdanjem mešanem pevskem zboru, ki se ga lahko spomnijo samo najstarejši prisotni; malo mlajši pri mešanem nonetu ali pri mešanem mlajšem zboru; prav vsi pa so s prepevanjem pričeli že v osnovnošolskih letih. In, kadar poješ tako rekoč »že od malih nog«, si življenja brez petja skoraj ne moreš predstavljati. Zato je ob tej priložnosti predsednica domačega kulturnega društva Ksenija Sršen pevcem podelila posebna priznanja. Pevce vseh 15 let vodi domačinka Tatjana Rozmarič--Poštrak, profesorica glasbe. Skupina je na začetku štela 9 članov, pred leti pa so sestav dopolnili in medse povabili še 2 malo mlajša pevca. Lahko bi rekli, da je sestav po starosti nevsakdanji, saj v njem prepevajo pevci, stari od 18 pa vse do 80 let. V njem torej prepevajo kar 3 generacije. Kljub temu ali pa prav zato se pevci med sabo odlično razumejo. Na pevskih vajah se redno dobivajo najmanj enkrat tedensko, po potrebi pa tudi večkrat. Skozi vsa leta so prepevali na proslavah in drugih prireditvah v domačem kraju pa tudi izven njega. Večkrat so zapeli pri slovesnih mašah - še posebej značilna je jutranja vstajenjska velikonočna maša, ko pevci zapojejo med slovesno procesijo sredi parka Slavka Osterca, pogosto pa zapojejo tudi na pogrebnih slovesnostih v domačem kraju in okolici. Skoraj vsako leto do sedaj so pripravili samostojni letni koncert ter vedno sodelovali na božičnem koncertu. Nastopi ob tako različnih priložnostih terjajo tudi pester repertoar pesmi. V 15-tih letih se je v le-tem nabralo zavidljivo število slovenskih ljudskih pa tudi umetnih pesmi, veliko nabožnih in nagrobnih, za posebne priložnosti pa njim zelo ljube dalmatinske pesmi. Najobsežnejši je repertoar slovenskih ljudskih pesmi. Prav s temi pevci vsako leto pripravijo in izvedejo tudi petje podoknic po vseh treh krajih domače občine. Tudi s slednjimi skrbijo, da se ohranjajo ljudski običaji ter lepa slovenska pesem. Skoraj v navadi je že, da s pesmijo pozdravijo kakšnega slavljenca ali slavljenko, na povabilo ali pa kar tako, ker se nanj spomnijo sami. Posebno doživetje za pevce je vsakoletno prepevanje varovancem v domovih za starejše občane. Zapeta pesem z dobro voljo in odprtega srca vedno privabi na obraze poslušalcev veder nasmeh. Takrat se zdi tako preprosto s pesmijo nekomu polepšati in obogatiti dan. S pesmijo je v življenju lepše in lažje, so prepričani prav vsi pevci, zato se že učijo novih pesmi, s katerimi bodo popestrili dogodke v prihodnje. Tatjana Rozmarič - Poštrak vodja Moškega vokalnega sestava KD Slavko Osterc Veržej 24 Funkešnica 3/2014 :: društveni utrip PIKNIK KULTURNEGA DRUŠTVA »SLAVKO OSTERC«VERŽEJ V soboto, 12. julija 2014, je na dvorišču Marijanišča potekal piknik aktivnih članov kulturnega društva »Slavko Osterc«. Piknik je bil organiziran na pobudo članov upravnega odbora, ki so bili mnenja, da primanjkuje druženja med člani vseh šestih sekcij društva. Z udeležbo članov na pikniku smo bili več kot zadovoljni, saj se ga je udeležila večina. Sobotno popoldne so s svojim igranjem in petjem popestrili še člani naše glasbene skupine Zadnji moment, ki so s prisotnimi člani delili tudi kakšne svoje smešne prigode oz. dogodivščine. Ob koncu smo bili vsi mnenja, da je bilo tovrstno druženje zelo prijetno in bo postalo tradicionalno tudi v prihodnje. Hkrati pa bi se ob tej priložnosti iskreno zahvalili vodstvu in zaposlenim Marijanišča, ki so nas razvajali s svojo gostoljubnostjo in več kot odlično pripravljeno hrano. Ksenija Seršen MLAD'GA FANTA POD ODEJO Da so ljudje nekoč imeli poseben občutek za humor, člani FS Leščeček, KD Slavko Osterc Veržej, vedno znova odkrivamo pri raziskovanju ljudskega gradiva z našega področja. Posebna zakladnica ljudskih prigod so prle-ške ljudske pesmi, ki so res polne hudomušnih dogodkov, pripetljajev in tudi življenjskih resnic. Tako je tudi ena takih bila povod za naš novi splet Mlad'ga fanta pod odejo, kjer smo se soočili z zanimivo tematiko, ki je nekoč bila še kako živa. Za mlado dekle sta starša namreč nagledala, sicer premožnega, a ne najmlajšega »fanta«. Na začetku se sicer zdi, da sta pri tem bila uspešna, a kaj, ko se pojavi mlad fant, ki jo, kako drugače kot s plesom, osvoji in ji zašibi kolena. S pesmijo, ki jo suvereno zapojejo naše Verženke, dajo jasno vedeti, da ne denarja, pač pa ljubezni si želijo. Marko Rus, vodja skupine in avtor spleta je poskrbel, da smo v plesu predstavili sicer le en ples - štajeriš, ki velja za ples zaljubljenih, a se ta pokaže v več različicah in v vsej svoji lepoti. Čeprav bi bil naslov spleta (in tudi članka) lahko povod za sočno zgodbo vaških čenč in dobra tematika za pogovor v »mlekarni«, temu ni tako. Je pa zagotovo potrdil to, da Leščečki delamo dobro in kvalitetno, tako na plesnem kot tudi pevskem področju, se drzno lotevamo zanimivih tematik in nenazadnje z inovativnimi postavitvami plesov poskrbimo, da je dogajanje na odru ves čas zanimivo. To so zaznali tudi člani strokovne komisije, ki so nam na državnem srečanju odraslih folklornih skupin, ki je potekalo 27. julija 2014 v Beltincih, že drugo leto zapored podelili zlato priznanje s pohvalo - letos za kvalitetno izveden nastop v celoti. Ob tem velja zahvala vsem članom FS Leščeček, ki vsak petek vztrajno pilijo korake, se dodatno izobražujejo in svoj prosti čas namenjajo številnim nastopom in drugim obveznostim, ki so povezane z delovanjem v skupini. Prepričan sem, da z našim delom skrbimo za pomemben del naše kulturne dediščine in nenazadnje promoviramo ne le Veržej, pač pa tudi Prlekijo in Slovenijo nasploh. Vam dragi bralci pa hvala, da nas spremljate in za podporo, ki nam jo kažete na različnih ravneh, še posebej pa z obiskom našega letnega koncerta, ki bo tudi letos potekal zadnjo soboto v novembru, v Kulturnem domu v Veržeju, teden dni pozneje pa še v Ljutomeru. Vabljeni, da se nam pridružite in preverite, kateri mlad fant je skrit pot dekletovo odejo. Ivan Kuhar DIJAKI, ŠTUDENTI, GLASBENIKI IN OSTALI POZOR!!! AjF \ Si star/-a 15 -30 let, si rad/-a v dobri družbi in te mika, da se z nami naučiš kakšnega plesnega koraka? Bi kot glasbenik (violina, klarinet, harmonika, tamburica) rad/-a svoje znanje nadgrajeval/-a ter spoznaval/-a ljudsko vižo? Si želiš biti del vesele druščine, ki pleše, poje, potuje, žura in se druži? Če si na zgornja vprašanja vsaj enkrat odgovoril z DA, se oglasi v Kulturnem domu v Veržeju. Veseli bomo tvojega obiska - 3. in 10. oktobra med 19. in 20. uro pokukaj k nam in preveri, če smo pravi zate. Vljudno vabljeni vsi - predznanje ni potrebno, potrebna pa je volja! FS Leščeček 25 Funkešnica 3/2014 :: društveni utrip LESCECKI PLESALI IN PELI V TURČIJI Člani Folklorne skupine Leščeček, KD Slavko Osterc Veržej, smo se že v nedeljo, 24. avgusta 2014, odpravili na 2.711 km dolgo pot v Arhavi (Turčija), kjer se je odvijal že 42. Mednarodni festival kulture in umetnosti Arhavi 2014. Na poti do mesteca, ki leži skoraj ob meji z Gruzijo, smo se najprej zaustavili v Istanbulu. Šoferja AP Murska Sobota, ki sta ves čas skrbela za varno vožnjo, po sicer slabih bolgarskih cestah in se odlično znašla med sicer vedno nepredvidljivimi turškimi vozniki, sta daljši postanek izkoristila za počitek, medtem ko smo potniki raziskovali to pravljično mesto, ki povezuje Evropo in Azijo. Prvi stik s turškimi tlemi in kulturo, ki je po svoje tako drugačna, pa vendar v izhodišču tudi podobna, je napovedoval nepozabno dogodivščino. svojo tradicionalno kulinariko. Prleki smo tukaj seveda promovirali prleško tunko, domač ržen kruh, namazan z domačo zaseko in obogaten z domačim lukom - prigrizek, h kateremu se poda odlična domača kapljica okoliških vinogradov. Po nekoliko bolj sproščenem prvem večeru, je naslednji dan postregel z vrhuncem festivala, nastopom na glavnem odru pred blizu 5.000 obiskovalci. Turškemu občinstvu smo sicer predstavili tri splete: Kak je hlopec deklo suka, Sem hodil k dekleti in letošnjega, s strani JSKD z zlatim priznanjem nagrajenega Turki so se že v začetku izkazali za odlične gostitelje, ki so pripravljeni ugoditi vsaki želji prišlekov in skoraj pretirano pozornostjo, ki so jo kazali na vsakem koraku. To smo občutile vse skupine, ki smo se 26. avgusta zbrale na festivalu v Arhaviju. Poleg Slovenije, ki smo jo zastopali Leščečki, so se na festivalu predstavile še skupine iz Cipra, Južne Koreje, Srbije, Gruzije in seveda Turčije. Festivalsko dogajanje se je začelo nekoliko bolj turistično, z ogledom mesta in okoliških naravnih znamenitosti, prvi nastop pa je plesalce čakal na mednarodnem večeru, kjer smo se predstavili posamezni predstavniki omenjenih držav in poleg plesa in pesmi na stojnici predstavili tudi Mlad'ga fanta pod odejo. Avtor vseh postavitev in vodja skupine je Marko Rus. Po osrednjem nastopu so sledile še predstavitve na različnih odrih, nepozabno pa bo seveda ostalo druženje mladih z različnih koncev sveta, ki je ob takšnih dogodkih še posebej zanimivo. Dnevi so prehitro minevali, udeleženci smo poleg vseh obveznosti komaj uspeli preizkusiti slanost Črnega morja, ki nas je sicer mamljivo vabilo v svoj objem. Z zaključno prireditvijo, kjer so udeleženci tudi prejeli spominske plakete s strani župana mesta Arhavi, ki je tudi glavni organizator festivala, smo se polni novih vtisov podali na dolgo pot domov. 26 Funkešnica 3/2014 :: društveni utrip Pot smo načrtovali tako, da smo se ponovno ustavili v sedaj že »domačem« Istanbulu, a nestrpno čakali prihod v domačo Prlekijo. Po vseh prijetnih dogodkih, zanimivih ljudeh in veselem medsebojnem druženju, bomo turško avanturo še dolgo nosili v srcu in na krilih te izkušnje še naprej tako vestno ohranjali in tudi promovirali Prle-kijo, Pomurje in Slovenijo. Ob tem sporočamo, da bomo v novi sezoni veseli tudi novih članov - še posebej mladih iz občine Veržej, ki bi v prihodnje radi izkusili in doživeli folkloro malce drugače. Ivan Kuhar MEDGENERACIJSKO SREČANJE_ v Člani društva upokojencev iz Veržeja smo organizirali medgeneracijsko srečanje, ki se je zgodilo 26. junija v prostorih PGD Bunčani, s pričetkom ob 17. uri. Srečanja se je udeležilo več kot 100 članov iz povabljenih društev občine Veržej. Prisotne je pozdravil predsednik DU Veržej g. Arih Ernest, ki je med drugim izrazil željo, da bi naj takšno srečanje postalo tradicija. Takšna srečanja blagodejno vplivajo na naše, v tem času tako stresno življenje. Tokrat smo na srečanje povabili tudi člane Demokratske stranke upokojencev in njihove predstavnike: g. Franca Jurša, poslanca, g. Jožeta Klemenčiča, predsednika območnega odbora DeSUS in predstavnico DeSUS Veržej, gospo Anico Sunko, ki so v nekaj stavkih na kratko predstavili program, stranke DeSUS, ki ga bodo uresničevali v novo izvoljeni vladi. Nato je župan, g. Slavko Petovar, izrekel nekaj pohvalnih besed o prireditvi z željo, da bi lepo doživeli to srečanje in da nam bi ostalo v lepem spominu. Kot je že nekaj časa navada, v naša snidenja vklopimo nekaj kulturnega programa. Tako nam je otvoritveno pesem zapela moška vokalna skupina iz Veržeja. Program smo nadaljevali s plesom starejših parov folklorne skupine iz Veržeja, ki je odplesala venček narodnih plesov. Po krajšem predahu, ko smo zaužili pripravljene dobrote in si pogasili žejo, nas je na plesišče zvabil glas harmonike, ki jo izvrstno obvlada naš muzikant g. Miran. Ko so naše noge vabile k počitku, nam je s svojo pesmijo še zadnjič popestrili družabni večer moški vokalni sestav in tako zaključil naš kulturni program. Nadaljevala pa se je veselica, kjer ni zmanjkalo jedače, ne pijače, pa tudi ples in petje ni pojenjalo pozno v noč. Da nam je srečanje tako lepo uspelo, se moramo zahvaliti našim pridnim članicam upravnega in nadzornega odbora. Še enkrat hvala vsem, ki so kakor koli prispevali,da je druženje tako lepo uspelo. Ernest Arih 27 Funkešnica 3/2014 :: društveni utrip 12. SREČANJE UPOKOJENCEV POMURJA V Termah 3000 v Moravskih Toplicah, je Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota, priredila omenjeno srečanje, ki je potekalo 9. 7. 2014 in se ga je udeležilo preko tisoč povabljenih članov DU in gostov. Med povabljenimi gosti so bili tudi predstavniki Hotela Delfin iz Izole, ki so kot donatorji delno omogočili, da je srečanje lepo uspelo. Srečanje se je pričelo s slovensko himno, ki jo je zaigrala Prekmurska godba Bakovci. Po pozdravnih nagovorih, tako predsednika PPZDU g. Mirka Lebariča, župana občine Moravske Toplice in mur-skosoboškega župana, je sledil slavnostni govor predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije, gospa dr. Mateje Kožuh Novak. Tokratno srečanje je potekalo pod geslom: Aktivno staranje, medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost naj bo naš način življenja. Dve urni program je povezoval g. Emil Šmid. V glasbenem nastopu so sodelovali: Mladi Pomurci, Gorički Klan-toši, Duet Perhač, nastop pa je popestrila folklorna skupina DU Ljutomer. Uradni del nastopa je zaključila Prekmurska godba Bakovci. Po končanem uradnem delu in zaužitem kosilu, ki so ga pripravili v kuhinji Term 3000, so nas na ples zvabili zvoki glasbene skupine Horizont. V večernih urah smo zadovoljni odhajali domov. Ernest Arih ne, ostali pa smo se udeležili nagradne igre Tombola. Tudi tokratne nagrade je prispevala cvetličarna Leona Bruneca iz Veržeja, za kar se v imenu društva zahvaljujem. V drugem delu našega izleta, smo se odpeljali na ogled cerkve, samostana in lekarne v Olimju, pa tudi čokoladni-co in vrt zdravilnih rastlin smo si ogledali. Olimje zgodovinski viri prvič omenjajo leta 1208 in slovijo po svetišču Marije Vnebovzete, starodavnem gradu in eni najstarejših lekarn v Evropi. Žal se njena oprema ni ohranila. Grad je stal tukaj že v 11. stoletju in je pripadal Pilšteinskim grofom, kasneje pa tudi sveti Emi Krški. Kasneje je bil spremenjen v samostan, ki so ga posedovali redovniki Pavlinci. Leta 1785 je bila v Olimju ustanovljena župnija, ki danes šteje približno 500 duš. Od leta 1990 župnijo oskrbujejo bratje sv. Frančiška Asiškega - Minoriti, ki so po 217. letih ponovno oživili samostan. Pod samostanom je lepo urejen vrt z zdravilnimi rastlinami. Približno 200 jih je posajenih in ob vsaki je napis njenega imena v slovenskem jeziku. Pritegnil me je nasvet patra Ašiča: »Da ne bomo šli prehitro v krtovo deželo, pijmo čaj KRRT, čajno mešanico iz kopriv, regrata, rmana in trpotca. KOPRIVA krepi kri in dviga hemoglobin, REGRAT ureja notranjo presnovo, RMAN odlično vpliva na želodec in ostale notranje organe, TRPOTEC pa izboljšuje prekrvavitev v telesu.« Če k temu dodamo še splošno znani rek: »ZA VSAKO BOLEZEN ENA ROŽCA RASTE,« res ne velja podcenjevati moči zdravilnih cvetlic. Na potovanju proti domu je tudi tokrat v avtobusu donela domača pesem iz naših grl. Ernest Arih IZLET V OLIMJE KUHANJE AJDOVIH IN PŠENIČNIH ŽGANCEV V jutranjih urah, 15. maja, smo se člani društva upokojencev Veržej, odpeljali na izlet v Olimje, kjer sta nas pozdravila naša gostitelja iz podjetja Igasi d.o.o, ki sta nam pripravila kratko predstavitev podjetja in nadaljevala s predavanjem o preventivi zdravja s pomočjo kristalo terapije in konkretno uporabo kristalov v zdravstvu. Po končanem predavanju in obilnem kosilu, je nekaj naših članov odšlo na uživanje v termalne kopeli oz. baze- Clani Turističnega društva Veržej so na dvorišču Mari-janišča, v soboto, 6. septembra, pripravili nostalgično - kulinarično prireditev, kuhanje žgancev. Rdeča nit druženja ob kuhanju žgancev je bilo obujanje starih jedi, ki vse bolj tonejo v pozabo. V Veržeju so se za ta projekt odločili predvsem zato, da ljudje vidijo in spoznajo, kako so se nekoč ljudje v Prlekiji preživljali in kaj so jedli. Tako so člani Turističnega društva Veržej, ob pomoči »glavnega« kuharja Stanka Jerebica, za številne obiskovalce na prostem prikazali kuhanje žgancev iz ajdove in bele pšenične moke, katere so kuhali v kotličkih na odprtem ognju. Glavna sestavina pri žgancih je bila ajdova in pšenična moka, katero jim je podarilo Mlinarstvo Karmen Babič, ki ima na reki Muri pri Veržeju mlin za mletje na vodi. Na prireditvi so ajdove žgance obiskovalcem ponujali s prelivom maka in medu, pšenične žgance pa s prelivom zaseke in smetane. Tokrat so za obiskovalce pripravili veliko število porcij okusnih in slastnih ajdovih in pšeničnih žgancev. V Turističnem društvu Veržej si prizadevajo, da bi ti dve prleški jedi v prihodnje, kot svojo blagovno znamko, tudi zaščitili. 28 Funkešnica 3/2014 :: društveni utrip K kulinaričnemu dogodku so svoj delež prispevali tudi veržejski ribiči, ki so za to priložnost nalovili nekaj rib. Ribe je na več načinov pripravljal Vinko Kapun. Sline so se cedile vsem, ki so opazovali pridne in spretne roke članov Turističnega društva Veržej, ki so skuhano jed še zabelili z različnimi prelivi. Vsi, ki so poskusili veržejske kulinarične specialitete so bili nad pripravo nadvse zadovoljni, nekateri pa so si jedi odnesli kar domov. Tako je ta dan na dvorišču Marijanišča dišalo vse naokrog po žgancih in ribah. Prireditev je uspela, zato so se vsi skupaj strinjali, da jo bodo prihodnje leto zopet ponovili. Tako sta Turistično društvo Veržej in Mlinarstvo Karmen Babič Veržej z roko v roki izpeljala kulinarično prireditev. Jože Žerdin IZLET TD BANOVCI Tudi letos smo se člani TD Banovci odpravili na enodnevni izlet po hrvaškem Zagorju. Prvi postanek našega izleta je bila Krapina, v muzeju, kjer so našli pomembno prazgodovinsko najdbo krapinskega pračloveka. Slikovit multimedijski pogled v zgodovinski razvoj človeka ter življenje neandertalca pred 130 tisoči leti. Po koncu muzejskega ogleda še sprehod po hribovskem pobočju, kjer so tisočletja nazaj bivali krapinski praljudje. Pot nas je vodila naprej v staro selo v Kumrovcu, rojstni kraj maršala Tita. Stara vas - etno vas Kumrovec, je ena najzanimivejših tovrstnih hrvaških vasi. Gre za pravi muzej na odprtem z ohranjenimi izvirnimi hišami iz prehoda iz 19. v 20. stoletje. Titova rojstna hiša z njegovim kipom pred njo, je objekt spomina na maršala Tita. Zadnja postojanka našega izleta je bila Marija Bistrica, ki je največje Marijino svetišče na Hrvaškem. Poleg čudovite cerkve - kipa črne Marije, je na ogled še kalvarija s postajami križeve poti, ki vsaka zase predstavlja delo znanih hrvaških kiparjev. Udeležili smo se tudi svete maše in se z božjim blagoslovom odpravili proti domu, polni lepih vtisov in doživetij. Jelka Klement POHOD TD BANOVCI Lepo sončno nedeljo v mesecu avgustu, smo se člani TD Banovci odpravili na pohod po Oplotniškem vindgar-ju. Ponovno smo se sprehodili po mostu prijateljstva med TD Banovci in TD Oplotnica. Postali smo ob lipi, ki je bila posajena tudi kot simbol prijateljstva med društvi. V neposredni bližini so ostanki mlinov in žag, ki so v preteklosti bili glavni zaslužek ljudem, ki so živeli ob tej reki. Pohod smo združili z obiskom pri naših pobratenih članih TD Oplotnica. Oplotniški vindgar je učna pot, ki ga ureja TD Oplotni-ca. To je njihova turistična točka, za katero zelo skrbijo in jo seveda iz leta v leto lepšajo in dograjujejo. Njihova nova pridobitev je knajp. Gozdički ob reki Oplotniščici so vsekakor vredni občudovanja. Ob prijetnem popoldanskem vzdušju, smo se preizkusili na hoduljah in streljanju z lokom. Postreženi smo bili z dobrotami tamkajšnjih gospodinj. Razpoloženje nam je popestril njihov domači harmonikaš in pevci TD Oplotnica. Veselimo se ponovnega tradicionalnega srečanja na ko-žuhanju v Banovcih. Jelka Klement 29 Funkešnica 3/2014 :: društveni utrip MLADI GASILCI PGD VERŽEJ NAJBOLJŠI V GZ LJUTOMER Delo z mladimi je garancija za obstoj društva in njegovo nadaljnje delo. V gasilskih društvih se še posebej zavedamo pomena dela z mladimi. Tako tudi v našem gasilskem društvu že od nekdaj delamo z mladimi, saj smo jih vedno vključevali v delo in izobraževanje. Še posebej pa se dobro dela z mladimi v zadnjih nekaj letih, kar pričajo tudi rezultati na raznih tekmovanjih. Gasilska zveza Ljutomer je letos pripravila tekmovanje zveze v Cezanjevcih. Tega tekmovanja smo se udeležili tudi iz našega društva in sicer z dvema članskima in eno pionirsko enoto. Vse tri enote so se več kot odlično odrezale, saj so v svojih konkurencah osvojili odlična mesta. Tako sta obe članski enoti osvojili tretjo mesto v svojih kategorijah, pionirji pa so svojo delo opravili z odliko in so osvojili prvo mesto. Pionirji so se že drugič zapovrstjo na tekmovanju zveze uvrstili med najboljše tri, kar dokazuje, da se dela dobro in da sistematično delo že kaže svoje sadove. Rezultati tekmovanja kažejo, da se v našem društvu dela dobro, tako z mladimi kot člani in da se ni bati za prihodnost več kot 130 letne tradicije našega društva. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«. Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej PALACINKIN PIKNIK, 12. 7. 2014 Bilo je luštno, bilo je fejn. Palačinke pa so tako dišale, da so privabile celo skupino Big foot mama (slika desno spodaj). kj 30 Funkešnica 3/2014 110 LET PGD BUNČANI :: društveni utrip _ 25. SREČANJE KRVODAJALCEV V VERŽEJU PGD Bunčani so v mesecu juliju praznovali 110-letnico delovanja. Tako je v četrtek, 3. julija ob 20. uri, v prostorih gasilskega doma v Bunčanih, potekala svečana seja, ki so se je udeležili vaščani Bunčan. Na svečani seji so bila podeljena društvena priznanja in priznanja Gasilske zveze Ljutomer. Seje so se udeležili tudi ostali gostje: predsednik GZ Ljutomer Andrej Rus, župan občine Veržej Slavko Pe-tovar, poveljnik štaba CZ Občine Veržej Branko Vršič in poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Marjan Rajnar. Po svečani seji je sledila pogostitev in prijetno druženje. V soboto, 5. julija je potekala osrednja prireditev v počastitev visoki obletnici obstoja in delovanja PGD Bunčani. Prireditve se je udeležilo 180 gasilk in gasilcev iz sosednjih društev s 40 gasilskimi praporji. V začetku kulturnega dela prireditve ob 110-letnici delovanja sta prisotne podravila predsednik PGD Bunčani Anton Petovar in župan Občine Veržej Slavko Petovar. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Milan Antolin. Društvo je na prireditvi prejelo bronasto plaketo Gasilske zveze Slovenije in srebrni znak Civilne zaščite Slovenije. Člani društva pa so ob 110-letnici delovanja društva dobili zelo lepo darilo, saj so prevzeli novo gasilsko vozilo GVV-1 znamke VW Crafter. Župnika župnije Veržej in Križevci sta vozilo tudi blagoslovila. Po končani slovestnosti pa je za veselo razpoloženje do zgodnjih jutranjih ur poskrbel ansambel Prleški kvintet. Dominik Štrakl V soboto, 14. junija 2014, se je okrog 900 krvodajalcev iz vse Slovenije zbralo na jubilejnem 25. srečanju v Športno rekreacijskem centru v Veržeju. Tradicionalno srečanje organizira Krajevna organizacija Rdečega križa Veržej v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Ljutomer, ter tako obeleži 4. junij, Dan slovenskih krvodajalcev ter 14. junij, Svetovni dan krvodajalstva. Srečanje že 25. let podpira tudi Zavod RS za transfuzijsko medicino. Slavnostni govornik na srečanju je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen prostovoljstva, humanosti in solidarnosti. Zahvalil se je vsem prostovoljnim krvodajalcev, ki nesebično darujejo kri in izrazil željo, da se v naši družbi ohranijo tradicionalne vrednote solidarnosti. Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije, dr. Danijel Starman, se je ob tej priložnosti še posebej zahvalil vsem krvodajalkam in krvodajalcem, prostovoljcem Rdečega križa Slovenije, sodelavcem, strokovnjakom, organizatorjem in delodajalcem, ki Rdečemu križu s svojim predanim delom, posluhom, razumevanjem in podporo omogočajo uspešno izvajanje krvodajalstva. Prisotne sta nagovorila in pozdravila tudi gostitelja srečanja, župan Občine Veržej Slavko Petovar in predsednica Območnega združenja RK Ljutomer Veronika Bogdan. Jubilejnega srečanja so se udeležili tudi številni gostje med katerimi velja izpostaviti predstavnika Rdečega križa Avstrije in v.d. direktorice Zavoda RS za transfuzijsko medicino Andrejo Grabner. http://www.ljutomer.ozrk.si/ 31 Funkešnica 3/2014 :: športni utrip 10. TURNIR MLAJŠIH KATEGORIJ_ NK Veržej je izpeljal že deseti turnir mlajših kategorij. Udeležilo se ga je petindvajset ekip s preko dvesto mladimi nogometaši. Pri najmlajši selekciji U-7 so zmagali cicibani NK Turnišča pred NK Rakičanom, KMN Slovenske Gorice in NK Farmtech Veržej. Zmagovalci v kategoriji U-9 so bili NK Miklavž/Dobrovce pred NK Farmtech Veržej in NK Turnišči. Turnir U-11 so osvojili igralci NK Jarenine pred NK Čardo in NK Farmtech Veržej I. V skupini U-13 so bili najboljši dečki NK Aha Emmi Bistrice I pred KMN Slovenske Gorice ter NK Aha Emmi Bistrico II. Pokale sta podeljevala župan občine Veržej g. Slavko Petovar ter predsednik kluba g. Borut Kapun. Dušan Magdič, NK Veržej ba Borut Kapun z nekaj člani upravnega odbora, članski trener Zlatko Gabor ter selektor mladinske reprezentance Slovenije Primož Gliha. Predstavili so delovanje kluba, članske selekcije ter kriterije za nastop v mladinskih reprezentancah Nogometne zveze Slovenije. Zadnji popoldanski dan so sledile še tekme s prijateljskih klubom NK Polet. Na koncu še zahvala vsem staršem igralcev, prevozništvu Novak z šoferjem Robijem, NK Polet ter agenciji Spa sport, ki so omogočili izvedbo druženja mladih igralcev. Skupna ugotovitev je, da bomo naslednje leto spet tam, a en dan več! Dušan Magdič, NK Veržej NOGOMETNI KAMP Nogometni klub je prvič v svoji zgodovini organiziral nogometni kamp za starejše dečke, kadete in mladince. Tridnevnega druženja v termah Sveti Martin na Hrvaškem se je udeležilo petinpetdeset igralcev (devetnajst mladincev, dvajset kadetov in šestnajst starejših dečkov). V idealnih razmerah za trening (tri velika nogometna igrišča NK Polet, trim steza, različna manjša igrišča v samih termah) ter bivalnih razmerah (lepo urejeni bungalovi) in če še dodamo zunanje bazene ter odlično medžimursko hrano ter prijazno osebje, fantom dejansko ni manjkalo ničesar. Delovni dan se je začel že zgodaj, ob 7.00 z jutranjim razgibavanjem, sledil je zajtrk in dopoldanski trening. Po kosilu so popoldan nogometaši poleg kondicijskega treninga (»priljubljeni« trim steza ter igrišče s peskom) preživeli na bazenih. Po večerji še nato nekaj prostih aktivnosti. Drugi dan kampa so udeležence obiskali predsednik klu- DOGAJANJA V ŠD NK VERZEJ_ V mesecu maju in juniju so se končala prvenstva v vseh državnih ligah, kjer nastopajo veržejske ekipe. Svojo prvo sezono v 2. slovenski nogometni ligi je članska ekipa zaključila daleč nad pričakovanji. Osvojili so odlično četrto mesto z osvojenimi 47 točkami (petnajst zmag, dva neodločena rezultata ter deset porazov) z enakim številom točk kot ekipa NK Aluminij iz Kidričevega. Prav tako je bila ekipa po osvojenih točkah v spomladanskem delu sezone na prvem mestu. Za uspeh so zaslužni vsi igralci, trener Zlatko Gabor ter vodstvo kluba, ki je omogočilo igranje na tako kvalitetnem nivoju. 32 Fünkešnica 4/2014 :: športni utrip Tudi kadetska in mladinska ekipa sta zmagoslavno zaključili sezono v 2. SKL/SML vzhod. Kadetom je predstavnik MNZ Maribor izročil pokal za osvojeno 1. mesto. V 26. krogih so dosegli enaindvajset zmag, trikrat igrali neodločeno ter samo dvakrat izgubili. Mladinci so s sedemnajstimi zmagami ter sedmimi porazi zasedli končno drugo mesto. Drugo mesto sta zasedli ekipi tudi na skupni lestvici. Osvojili sta 117 točk, kar je bilo samo osem manj od skupnega zmagovalca NK Krško. Čestitke trenerjema Marku Fajdigi in Sebastjanu Starovasniku, vsem igralcem in ostalim, ki so kakor koli pomagali pri tem velikem uspehu. Najuspešnejša sezona odkar tekmujejo v 1. slovenski ligi (osmo leto) je z osvojenim četrtim mestom tudi za ekipo starejših dečkov. Pod vodstvom trenerja Tineta Špi-laka so dosegli devetnajst zmag, pet neodločenih izidov ter samo šest porazov. V spomladanskem delu niso bili poraženi do zadnjega kroga, ko jih je poraz proti celjski ekipi stal tretjega mesta. Tudi mlajše selekcije so dosegle zadovoljive rezultate v tekmovanjih MNZ Murska Sobota. Premor do priprav za jesenski del prvenstev ni traja prav dolgo. Članska ekipa se je zbrala že konec junija. V primerjavi z lansko sezono letos v Veržeju ne bomo videli igrati mladih mariborskih igralcev. V skladu s politiko kluba bodo igrali doma vzgojeni igralci. Cilj članske ekipe je uvrstitev v zgornji del lestvice. Mladinci in kadeti od letošnjega nastopa v 2. ligi pričakujejo veliko - skupno zmago in prvič v zgodovini veržejskega kluba uvrstitev v 1. ligo. Tudi starejši dečki se bodo v 1. ligi skušali uvrstiti v zgornji del lestvice. Vsa tekmovanja so sicer že v polnem teku, a več o tem v naslednji številki našega cenjenega glasila. Dušan Magdič, NK Veržej ŠD BUNČANI PRAZNOVALO 40 LET ŠPORTNEGA UDEJSTVOVANJA v Športno društvo Bunčani je v soboto, 14. junija 2014, praznovalo 40-letnico delovanja in aktivnega udejstvo-vanja na športnem področju. Uradno je bilo društvo ustanovljeno leta 1974 in je delovalo predvsem na področju malega nogometa. V preteklosti je društvo organiziralo ci-klo kros in razne kolesarske dirke, danes pa je športno društvo aktivno vključeno v ligo malega nogometa na travi in ligo nogometa trojk na odboj, kjer dosega zadovoljive rezultate. ŠD Bunčani ima tudi zelo uspešno ekipo elektronskega pikada, saj je ekipa v ligi osvojila prvo mesto. Poleg že omenjenih športnih panog pa se lahko vaščani Bunčan rekreirajo v namiznem tenisu, odbojki in ulični košarki. V počastitev štiridesetletnice obstoja in športnega delovanja je društvo pripravilo nočni nogometni turnir, na katerem je poleg domačega moštva nastopilo še pet povabljenih ekip in sicer ŠD Nočni Ftiči - Radenci, ŠD Slap-tinci, ŠD Grabe, ŠD Berkovci in DAM Veržej. Da je bilo veselje ob 40. rojstnem dnevu športnega društva še večje, je domača ekipa ŠD Bunčani osvojila prvo mesto. V jubilejnem letu je društvu tudi uspelo dokončati izgradnjo sla-čilnic in klubskih prostorov nad gasilskim domom. V letu 2014 je tako športno društvo praznovalo štirideset let zelo uspešnega delovanja na področjo športa in rekreiranja ter je otvorilo svoje prve klubske prostore. Visok jubilej je tako odlična popotnica za nadaljno prihodnost društva. Dominik Štrakl 33 Funkešnica 3/2014 : izobraževalni utrip PODTALNICA_ v Ce smo lani govorili o rekordno visokih temperaturah in o tem, kako so poletja čedalje bolj vroča in neznosna, pa letos svojo pozornost usmerjamo predvsem na vodo in probleme, ki jih povzroča prebivalcem Slovenije. Vzrok za velike pretoke potokov in rek, visoko podtalnico in prekomerna nasičenost zemlje z vodo so prekomerne padavine, ki so padle nekaj mesecev zapored na zelo veliki površini znotraj države. Posledice se kažejo v obliki bolj ali manj obsežnih poplav, zemeljskih plazov, poplavljenih kletnih prostorov ... Ker nas v naši občini v splošnem predvsem pestijo težave z visoko podtalnico, bom v nadaljevanju namenil nekaj besed predvsem vzrokom za nastanek tega pojava. Za splošno razumevanje naj na kratko razložim izraza »podtalnica« in »površinska voda«. Podtalnica ali podzemna voda je voda, ki je nasičena v vodonosnikih (plast propustne kamenine - apnenca ali dolomita, plast proda, peska ali konglomerata) pod zemeljskim površjem. Podzemne vode se naravno napajajo in obnavljajo s padavinskimi vodami (dež, sneg), posredno pa tudi s podzemnim tokom iz rek in jezer, včasih tudi morja. Na območjih, kjer gladina podzemne vode sega do površine ali tik pod njo, se oblikujejo posebna območja - mo-krišča. Vodonosnike lahko umetno obnavljamo oziroma bogatimo tudi z vodnimi objekti, pregradami, ki gladino površinske vode dvignejo nad gladino podzemne vode in tako omogočijo pronicanje v podtalje ali z umetnim dovajanjem vode v vodonosnik preko vodnjakov. Površinske vode so tekoče ali stoječe in se nahajajo na zemeljski površini (celinske vode, morja in somornice). Tekoče površinske vode tečejo navzdol tako dolgo, dokler ne pritečejo v morje. Veliko jezer je pretočnih. To pomeni, da površinska voda vanje priteka, drugje pa odteka. Tako se tudi voda iz jezer počasi pretoči v morje. Prečni prerez zemeljske plasti: 1 = plast gline, 2 = plast podtalnice in proda, 3 = plast proda, 4 = plast prsti. V Veržeju na nivo podtalnice vpliva tako reka Mura kot količina padavin na tem območju. Za boljše razumevanje problema podtalnice lahko ločimo tri primere: • visok vodostaj Mure (Mura poplavlja znotraj protipo- plavnih nasipov) in majhna količina padavin, • nizek vodostaj Mure in visoka količina padavin, • visok vodostaj Mure (Mura poplavlja znotraj protipo- plavnih nasipov) in visoka količina padavin. V prvem primeru se zaradi povišanega nivoja rečne struge začne dvigovati nivo podtalnice na zunanji strani nasipa, pri čemer čutijo vpliv predvsem prebivalci v bližnji okolici nasipa. Bralec se bo seveda na tem mestu vprašal, zakaj pa v tem primeru ne poplavlja tudi kletnih prostorov bolj oddaljenih prebivalcev? Zavedati se je treba namreč, da se vpliv zaradi različnih nivojev vodnih stolpcev znotraj in zunaj nasipa ne izrazi takoj, ampak rabi čas. Visok nivo rečne struge Mure izvaja hidrostatičen pritisk, katerega posledica je dodatno pronicanje vode na drugi strani jeza, kar privede do postopnega dviga podtalnice v bližnji okolici jeza. Omeniti je treba dejstvo, da pronicanje oz. prodiranje vode poteka počasi in postopoma, zato se učinek (npr. poplavljene kleti) izrazi le na bližnjih lokacijah. Če bi Mura poplavljala dlje časa, npr. kar cel teden, bi njen vpliv čutili tudi bolj oddaljeni prebivalci. Nekateri prebivalci so razvili teorijo, da Mura poplavlja najbolj takrat, ko se umika nazaj v strugo (njen nivo pada) in da takrat izvaja največji pritisk (pritiska dol) na podtalnico. To je seveda splošno razširjena zmota, razlaga pa nima popolnoma nobene povezave s fizikalnimi in hidrostatičnimi zakoni. Voda v Muri namreč izvaja najvišji pritisk takrat, ko je njen nivo najvišji. Kadar nivo rečne struge pada, se v resnici pritisk vode zmanjšuje, in ne povečuje, kot trdijo nekateri. Voda v klet oz. na drugo stran nasipa pride zaradi dalj časa trajajočega visokega vodostaja Mure; v tem času si namreč voda počasi utre pot na drugo stran nasipa. To pa se seveda zgodi po nekaj dneh, ko nivo Mure ponavadi že začne upadati. Če bi Mura poplavila in se umaknila nazaj v strugo v enem dnevu, bližnje kleti seveda ne bi bile poplavljene. Po naravi drugačna pa je druga situacija, kadar imamo nizek vodostaj Mure in pa v nekem časovnem obdobju prekomerne količine padavin. V tem primeru vpliva na nivo podtalnice izključno padavinska voda, ki pronica skozi zemeljske plasti do podtalnice. Če je padavin več, kot uspe vode odteči iz podzemeljskih vodonosnikov, se nivo podtalnice zvišuje. Nekaj podobnega se je zgodilo lani, in sicer ob koncu marca, ko je bila visoka podtalnica posledica ogromne količine staljenega snega. Taljenje snega je namreč počasen proces, pri čemer praktično vsa voda pronica skozi prst v podtalnico. Spomnimo se, da je v januarju, februarju in marcu 2013 skupaj zapadlo okoli 300 mm padavin (večina v obliki snega), vodostaj Mure pa zaradi manjše količine ni bil pretirano visok (Mura ni poplavljala!). Letos imamo to smolo, da smo skozi poletje imeli nadpovprečno količino padavin, ki je postopoma zviševala nivo podtalnice, hkrati pa je bil učinek zaradi poplavljanja Mure še izrazitejši. Če smo še predlani izražali bojazen v zvezi s pomanjkanjem vode v vodonosnikih, so le-ti sedaj dodobra oz. celo preveč napolnjeni. Marko Rus, univ. dipl. meteorol. 34 Funkešnica 3/2014 : izobraževalni utrip POHVALA IN GRAJA (nadaljevanje)_ Pri pohvalah in grajah je pomembno, da se vedno trudimo uporabljati samo realna sporočila. Ta so lahko pozitivna, ko pohvalimo ali pa negativna, kadar grajamo. Sporočamo zmeraj, kar nam je pri vedenju oseb všeč oziroma kar nam ni všeč. Zelo pomembno je, da predvsem pri negativnih sporočilih - ko grajamo, sporočamo le to, kar nam v vedenju otroka ni všeč. Grajamo zmeraj samo vedenje otroka, nikoli pa - in to je zelo pomembno, pa ne dajemo negativnih sporočil, v katerih govorimo o otrokovi osebnosti. Sporočila, ki govorijo o otrokovi osebi, zelo močno vplivajo na njegovo lastno mnenje o sebi in utrjujejo otrokovo identiteto oziroma samopodobo. Zato sporočila, ki govorijo pozitivno o otrokovi osebnosti, delujejo kot močen motivator in ga utrjujejo v njegovem dojemanju samega sebe, vplivajo na njegovo samospoštovanje, odločnost in samostojnost. Taka sporočila krepijo otrokovo zaupanje samega vase, dajejo mu moč, da se spoprime tudi s težkimi ter novimi izzivi in problemi. Sporočila oziroma kritike, ki govorijo negativno o otrokovi osebnosti, bodo vplivale tako, da bo otrok o samem sebi začel misliti slabo, ne bo se spoštoval in njegova samopo-doba bo čedalje slabša. Otrok s slabo samopodobo postane nezaupljiv, omaja se mu verovanje v lastne sposobnosti, kar privede do tega, da se zahtevnejšim nalogam prične izmikati, počaka, da drugi storijo prve korake, on pa potem sledi. Postane oseba, ki ne zmore uveljaviti svojih zamisli, saj je prepričan, da nima nikoli prav, da bo postal predmet posmeha ali omalovaževanja. Zato grajamo samo otrokovo vedenje, nikoli pa ne kritiziramo otroka kot osebe. Realno grajo (kritiko) uporabljamo vedno takrat, kadar želimo doseči spremembo vedenja pri otroku. Ko otrok po določene številu istih graj spozna, da njegovo vedenje ni zaželeno oziroma sprejemljivo (morda ga doleti kakšna kazen) in je pripravljen svoje vedenje spremeniti. Saj v življenju počnemo (se vedemo) stvari, s katerimi želimo biti všečni, dobri in koristni predvsem najbližjim ali tistim, ki jih spoštujemo. Za ceno tega smo pripravljeni spremeniti svoje vedenje, ki pa na koncu lahko spremeni tudi naše navade, stališča in osebnost. Nasprotno pa, kadar uporabljamo realno pohvalo osebnosti - kadar so nam dejanja otrok (oseb) všeč in ki jih odobravamo, krepimo otrokovo samopodobo in samospoštovanje ter ga utrjujemo v tem vedenju. S to pohvalo dosežemo, da bo otrok takšno vedenje še ponavljal in ga utrdil. Torej: kadar hvalimo ali grajamo OSEBNOST, • uporabljamo edino realno pohvalo osebe (Kako si priden! Kako si spreten! Kako prijazen si!), • nikoli pa ne uporabljamo realne graje osebe (Kako si zabit! Kako si len! Kako neroden si!), nerealne pohvale osebe (Najlepša si na svet! Najpametnejši si na svetu! Najbolj pogumen si na svetu!) ali nerealne kritike osebe (Ti si poreden otrok! Len si! Koza neumna!). Kadar hvalimo ali grajamo VEDENJE, • uporabljamo zmeraj realno pohvalo (Lepo si pospravil sobo! Dobro si pomil posodo! Čitljivo si napisal!) in realno grajo (Nisi si pospravil omare! Zamudil si! Nisi si očistil čevljev!), • nikoli ne uporabljamo nerealne pohvale vedenja (Nihče ne igra bolje, kakor ti! Nihče ti ne seže do gležnjev! Si najlepša!) in nerealne graje vedenja (Nikoli ne narediš nič dobro! Nikoli ne pomagaš, kadar te prosim! Zmeraj vse pokvariš!). Sporočila pa ne posredujemo zgolj z besedami, ampak tudi s pogledom, z mimiko, kretnjami in drugimi hoteni-mi ali nehotenimi izrazi telesa. Neverbalna sporočila so za otroka izredno pomembna oziroma, če niso v skladu z izrečnimi (verbalnimi) sporočili, imajo večjo težo in so za otroka taka sporočila, ki jim bolj verjame. Še posebej zato moramo pri vsaki pohvali in graji biti zares pozorni, da grajamo oziroma hvalimo tisto in predvsem tako, kako smo to njihovo vedenje sami doživeli. Ostati moramo avtentični, dosledni in verodostojni. Samo na ta način bosta pohvala in graja dosegli svoj namen. Na ta način bodo otroci verjeli tisto kar jim govorimo, saj se bosta naše vedenje in govorjenje usklajevala. S tem bomo otroka naučil, da se ne bo pretvarjal in lagal. Naučili ga bomo, da bo otrok tudi nas doživljal realno, nas realno pohvalil, pa tudi realno pograjal. Ker bo njegova samopodoba čvrsta, se takrat, kadar bo v stiski ali pred problemom, z nami tudi realno pogovoril in nas prosil za pomoč ali nasvet. V nasprotnem pa se nam bo ob svojih dilemah in problemih začel izmikati in iskati pomoč pri drugih, marsikdaj neustreznih in dvomljivih prijateljih ali znancih. Za konec še enkrat najpomembnejše: samo z realno pohvalo otroka kot osebe, realno pohvalo in realno grajo otroku krepimo samozavest in ga izgrajujemo in utrjujemo njegovo dobro mnenje o sebi! Z vsemi ostalimi načini pa dosežemo ravno nasprotno. Zato, ker nam otrok kot staršem verjame, da je zares takšen. Z uporabi takšnih sporočil ga prepričamo, da je slab in ničvreden. Taka sporočila ga razvrednotijo in povzročijo, da o sebi misli slabo že sedaj, ko je še otrok in tako bo o sebi mislil tudi takrat, ko bo odrasel. Zato teh sporočil ne smemo uporabljati! Borut Casar 35 Funkešnica 3/2014 :: izobraževalni utrip KAKO SE UČITI Človeški možgani so neverjetno zanimiva tvorba. Tehtajo okoli 2 % človeške teže, a ne glede na svojo težo, porabljajo 10 krat več energije, kot preostalo telo, hkrati pa porabljajo 20 % kisika, ki ga človek uporablja za delovanje. Nove povezave, ki iz trenutka v trenutek nastajajo v možganih, nam omogočajo pomnjenje. Spomin je le en del učenja. K uspešnemu učenju in pomnjenju pa prispevajo tudi drugi dejavniki. Na primer, organiziranje časa. Poskusimo takoj zjutraj opraviti najmanj ljubo stvar, ki jo imamo na seznamu opravil. Napišimo si tedenski seznam stvari, ki jih želimo predelati. Vsak večer pa še dnevni seznam stvari za naslednji dan. Raziskave namreč kažejo, da je ta seznam dobro narediti zvečer pred določenim dnem, saj nam stvari iz seznama preidejo v podzavest in se lažje »spopademo« z njimi. Hkrati pa s tem, ko imamo seznam napisan, lahko sprostimo misli in se koncentriramo na stvari, ki jih počnemo. Veliko študentov meni, da jim pri koncentraciji in učenju pomaga miren prostor, kot je na primer knjižnica. Pri učenju, oziroma za uspešno pomnjenje, je tudi spanje zelo pomembno. Možgani se regenerirajo, predelajo se informacije iz celotnega dne, prav tako pa se utrdijo pomembni deli spominov, četudi se manj pomembni morda izbrišejo. Svež zrak in gibanje pomaga učvrstiti spomin in sposobnosti za učenje. Zelo pomembna je tudi hidracija, zato pijte veliko vode. Poleg vode pa je hrana za možgane predvsem suho sadje, oreščki, soja, grah, leča, navadni jogurt, borovnice, predvsem pa hrana, ki vsebuje omega 3 maščobne kisline, le-te pa najdemo v jajcih, ribah, paradižniku, zeleni zelenjavi, repičnem olju, morskih sadežih in še kje. Kakor koli je glukoza dobra za možgane, preveli- ka količina sladkorja lahko povzroči padec koncentracije. Tudi pisanje v zvezek (za razliko od tipkanja na računalnik) prav tako vpliva na to, da se nam stvari, ki se jih učimo, bolje usedejo v spomin. Za enačbe si na primer zapišemo kartice. Na eno stran npr. F, na drugi strani pa m x a. Zraven še narišemo nekaj, kar si bomo najbolj zapomnili v povezavi z m x a. Na splošno se vsega novega najhitreje naučimo, če vključimo še ostale čute in ne da le beremo o neki stvari. Dobro je, da stvar, ki si jo želimo zapomniti vidimo, narišemo, potipamo, vohamo ali drugače občutimo. Možgani si najbolje zapomnijo, če povezujemo besede s slikami. Zato lahko vsako enačbo povežemo s kakšno nenavadno sliko in si jo bomo tako lažje zapomnili. Dobra vsakdanja vaja je, na primer, ko preberemo eno stran ali poglavje v knjigi, knjigo zapremo in poskušamo obnoviti, vse kar se spomnimo. Ko se učimo, je pomemben tudi čas za odmor. Ne glede na to, kako natrpan urnik imamo, poskusimo najti čas za odmor. Obstaja tehnika, kako se uspešno učiti. Povezana je predvsem s koncentracijo. Nastavimo si uro, recimo na 25 minut. Še prej odstranimo vse moteče dejavnike, ki bi nas lahko zmotili, na primer telefon, internet, glasba... Ko čas prične teči, se koncentriramo in tudi če nas kaj zmoti, poskušamo vztrajati; naj nas ne zmede. Ko je odmerjeni čas potekel, se nagradimo. Možgane nagradimo tako, da jim pustimo, da za nekaj časa preusmerijo pozornost. S tem, ko menjamo pozornost, imajo možgani možnost utrditi dobljene informacije, znanje. Bolje je nalagati znanje postopoma, da se le-to utrdi, in ne poskušati predelati vsega gradiva v enem dnevu, saj se tako pridobljeno znanje ne usidra v dolgoročni spomin. Pa še to - psihologi svetujejo, da v kolikor v šoli, oziroma na nekem predavanju začutimo, da nam predavana snov ni zanimiva, postavimo vprašanje. Tema nam bo tako postala bolj zanimiva, možgani pa se bodo malo razgibali. Bolj obvladamo neko področje, bolj zanimivo nam postane. In ne pozabite - do uspeha, na katerem koli področju, se ne pride čez noč. Do tja nas vodita predanost in vztrajnost. Vsem želim prijetno učenje, šolarjem, dijakom in študentom pa uspešen začetek novega šolskega leta. Tadeja Puhar 36 Funkešnica 3/2014 : razvedilni kotiček STARE FOTOGRAFIJE GOVORIJO ... V tokratni številki Fun-kešnice se bomo spomnili prireditve »Mesec Narcis«. Mlajše generacije verjetno o tej prireditvi vedo bolj malo, starejši pa se je verjetno še dobro spominjate. Spomini vas verjetno ponesejo na ver-žejske travnike, kjer so folklorniki plesali, kosci kosili, grabljice grabljale, domač muzikant je raz- tegnil meh harmonike, govornik je nagovoril številne obiskovalce iz Veržeja in okoliških vasi, z neba pa so prileteli tudi padalci. Po pripovedovanju ga. Zalike Hladnjak je prva takšna prireditev (sicer nekoliko bolj skromna) potekala na njihovem travniku, saj se je ideja za tovrstno prireditev porodila ravno pri domačinih. Med njima sta bila tudi ga. Zalika Hladnjak in g. Franjo Kožar. Ker sta se oba ukvarjala s folkloro in ker je v folklori takrat plesalo zelo veliko otrok, so si zaželeli prireditve, kjer bi lahko »nastopili«. Že na prvi prireditvi pa sta domačina g. Av- 37 Funkešnica 3/2014 razvedilni kotiček gust Bobnjar in g. Mirko Hanžekovič poskrbela, da nastopajoči niso bili lačni in žejni. Seveda so bile poznejše prireditve »razkošnejše«, saj je pri organizaciji in izvedbi sodelovalo več ljudi. Fotografija pred gostilno Bobnjar prikazuje folklornike, muzikanta, Leščečka (s palicami v rokah) in ostale ljudi, ki so se udeležili prve povor-ke, ki jo je pot vodila od gostilne Bobnjar do trav- bohnp' nika ga. Zalike Hladnjak (Krče), kjer se je odvijala prireditev »Mesec Narcis«. Fotografija je nekje iz leta 1964. Kdo so ostali ljudje na fotografiji se nismo posebej poglabljali. Morda pa vi prepoznate koga izmed njih. Povork so se ljudje orka s konji ^^^ udeleževali tudi z vozovi z vprego konj in krav, na katerih so prikazovali kmečka dela, pozneje pa so domače živali zamenjali seveda traktorji. V nadaljevanju pa naj raje fotografije govorijo! Ksenija Seršen 38 Funkešnica 3/2014 :: razvedilni kotiček NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI VERZEJ :: SEPTEMBER - DECEMBER 2014 DATUM URA DOGODEK VSEBINA LOKACIJA ORGANIZATOR 28. 9. 2014 9.0017.00 Miholov rokodelski sejem 9h-17h: Sejem rokodelstva, domače kulinarike in lokalnih proizvodov 9.30 Slovesnost zlate maše ob praznovanju farnega zavetnika z blagoslovom folklornih kostumov in ljudskih instrumentov 11.30 Povorka odraslih folklornih skupin s predstavitvijo plesov in kostumov 13.00 Osrednji dogodek z razglasitvijo zmagovalca Prleške tunke 2014 in otvoritvijo rokodelske razstave 14.00 Nastop domačih kulturnih ustvarjalcev 15.00 Otroški folklorni festival »MiHeC Fest« 17.00 Zaključek sejma_ Center DUO Veržej, župnijska cerkev Občina Veržej, Zavod Marianum Veržej 28.9.24.11.2014 Razstava »SUHA ROBA« Rokodelska razstava suhe robe iz Rokodelskega centra Ribnica Center DUO Zavod Marianum Veržej_ 3.-5.10. 2014 Tečaj pisanja ikon Začetni in nadaljevalni tečaj pod vodstvom mag. Silve Božinove in Vesne Deskoske Marijanišče Zavod Marianum Veržej_ 25.10.2014 13.00 Pohod po Učni gozdni poti Pohod po Učni gozdni poti - spoznavanje biotopa ob Muri in druženje._ Veržej TD Veržej 1.11.2014 13.30 Vsi sveti Maša za vse pokojne in blagoslov grobov s kulturnim programom Župnijska cerkev in pokopališče Župnija Veržej, KD Slavka Osterca Veržej_ November V najlepših trenutkih z vami -Terme Banovci V Termah Banovci pripravljamo dan odprtih vrat in ob tej priložnosti želimo vsem obiskovalcem predstaviti, kako zgleda organizacija prireditev ob posebnih priložnostih, kot so to poroke, obhajila, praznovanja rojstnih dnevov._ Terme Banovci Terme Banovci November Kožühaje Banovci TD Banovci 14.11.2014 18.00 Vrh nebes - razstava, prostovoljci v Ekvadorju_ Prostovoljci enomesečne misijonske odprave v Ekvador bodo predstavili utrinke svojih izkušenj Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum Veržej Marko Suhoveršnik 15.11.2014 20.00 Martinovanje v Termah Banovci V Termah Banovci ob godovanju sv. Martina že vrsto let pripravljamo martinovanje, ki ga obeleži krst mošta in ples ter zabava. Terme Banovci Terme Banovci 29.11.2014 19.00 8. Večer folklore Letni koncert Folklorne skupine Leščeček z gosti. Predstavitev slovenskih ljudskih plesov, pesmi in običajev._ Kulturni dom Veržej FS Leščeček KD Slavko Osterc Veržej_ December Otvoritev Banovske božične vasi Že tradicionalna Banovska božična vas bo letos potekala že 15. leto zapored. Banovci Občina Veržej, Zavod Marianum, Turistično društvo Banovci, Terme Banovci 5.12.2014 11.00 7. razstava jaslic Tradicionalna razstava slovenskih in otroških jaslic z osrednjo razstavo jaslic zakoncev Lavrih Center DUO Zavod Marianum Veržej 26.12.2014 19.00 Božični koncert Božični koncert Banovci TD Banovci 27.12.2014 18.00 Božični koncert Božični koncert sekcij KD Slavko Osterc Veržej z gosti_ Cerkev sv. Mihaela KD Slavko Osterc Veržej_ Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00). TIC Veržej Puščenjakova 1 T: +386 51 654 778 E: ticverzej@gmail.com SI - 9241 Veržej F: +386 2 588 90 61 W: www.centerduo.si/tic 39 Fünkešnica 3/2014 Prite, prite s fseh vesi, prite glejat, ka v Veržehse za ^iČJovojod*. miHOLOU SEJEm 2014 v •• fc z IZBOROM NAJ PRLESKE TUNKE Ueržej, nedelja, 28. septembra 9.00-17.00 Sejem rokodelstua, domače kulinarike in lokalnih proizuodou u okuiru projekta PrlekPest 9.30 Slovesnost zlate maše ob praznovanju farnega zavetnika z blagoslovom folklornih kostumov in ljudskih instrumentov 11.30 Povorka odraslih folklornih skupin s predstavitvijo plesov in kostumov 13.00 Osrednji dogodek z razglasitvijo zmagovalca Prleške tunke 2014 in otvoritvijo rokodelske razstave 14.00 Nastop domačih kulturnih ustvarjalcev 15.00 Otroški folklorni festival »MiHeC Fest« 17.00 Zaključek sejma manonum Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropska unija investira v podeželje Projekt sofinancira Evropska unija