Novice — Samomora. Neka dekle se je zastrupila s cijanka-lijem v nekem hotelu v Leopoldstadtu na Dunaji. Kakor se je pokazalo, bila je 261etna guvernanta Alma Furendi iz Budimpešte. Povod samomoru je nesrečna ljubezen. — V Šopronju na Ogerskem je skočil dijak tamošojega učiteljišča v vodnjak. Uzrok samomoru ni znan. — Goljufija v ogerskem poljedelskem ministerstvu. Mi-nole dni je v Budimpešti centralna državna blagajnica dobila od poljedelskega ministerstva nakaznico, da ima izplačati znesek 19540 gld. Pri blagajnici so nakaznico vknjižili in izplače-valnici jo izročili, da jo izplača. Drugi dan prišel je mlad človek s pobotnico glasečo se na omenjeno nakaznico in brez ovir so mu denar izplačali. Pri pregledovanji blagajnice se je pa pokazalo, da je bila omenjena nakaznica ponarejena. Ker je došla v uradnem kuvertu poljedelskega ministerstva in z uradnim pečatom, bilo je takoj jasno, da goljuf mora biti v poljedelskem ministerstvu. Preiskava je pokazala, da je goljufijo izvedel Anton Josefest, diurnist v omenjenem ministerstvu in rezervni Častnik, kateri je pa v tem je že pobegnil, najbrž v Ameriko. — Nesreča na železnici v Eusiji. Na železnici Moskva Ejasan sta vkupe trčila dva vlaka. 14 ljudij je mrtvih in 32 je ranjenih — Rotšilda okradel. Predzadnjo soboto je v Toulonu Artur pl Eotšild stopil iz železniškega voza in šel v kolodvorsko restavracijo. V tem se je pa vanj zadel neki tujec. Prišedši v restavracijo je Eotšild opazil, da mu je ukradena listnica, v kateri je bilo 143000 frankov v bankovcih. Sodi se, da je tujec nalašč se bil zaletel v Eotšilda, da ga je potem okradel. — Dinamitna bomba razletela se je v Novem Vorku in je raznesla jedno hišo. Pri tej priliki našli so jih dvajst bomb, ki so bile z zvezami z užigalno vrvico. — Neprijeten zet. čevljar na Dunaji si ]e pridobil precejšnje premoženje, in je svoji hčeri poiskal moža, ki mu je na videz jako ugajal. Kmalu se je pokazalo, da ima zet slabe navade. Za trgovino, katero je začel s svojo ženo, se je malo brigal. Po noči je izostajal in zapravljal z malovrednimi ženskami Tako ni dolgo trpelo, da je svojemu tastu razodel, da je zgubil v trgovini vse svoje premoženje. Ker je bil zet vsled malopridnega življenja malo bolan, mu je tast svetoval, da poj de v Meran se zdravit, bode že on skrbel zanj Ko* ozdravi, se bode že stvar uravnala. Zet vesel odide v Meran, kamor mu je tast sprva denar pošiljal. Nakrat pa ne pride nič več denarja. Vse pisarjenje je bilo zastonj. Povrnil se je na Dunaj. Tukaj pa najde stanovanje svoje prazno. Vse pohištvo je bilo razprodano. Žena njegova se je bila namreč preselila v Berolin k nekim sorodnikom. Pisala mu je sicer večkrat, ali pisma je pošiljala očetu na Dunaj, da jih je oddajal na dunajsko pošto. Zet je šel k tastu, ali ta mu je vrata pokazal. Ker je brez denarja in tudi slabega zdravja, mu ni druzega kazalo, kakor v bolnico, kjer leži sedaj daleč od svoje žene. — Dva otroka v nevarnosti. Žena dunajskega fijakerja Heiderja je pustila te dni nekega popoldneva štiriletnega sinka in 18 mesečno hčerko sama v stanovanju, katera je zaprla vrata in odšla obešat perilo. Kari se je igral z užigalnimi klinčki in zažgal posteljo, ki je vsa zgorela. Otroka bi bila zgorela, da ni majhni Kari prijel svoje sestrice in jo vlekel v kuhinjo, kjer je začel na ves glas ljudij klicati na pomoč. Ljudje so prišli in ogenj pogasili. — Visoka starost. V nedeljo dopoldne ob 9. uri jena Dunaju umrla 103 let staia udova učitelja jezikov Magd. Greissler rojena Wagner. Ta ženska v vsem svojem življenji ni bila hudo bolna. Stanovala je pri profesorji Karolu Udlu. Še v soboto je bila pri dobri volji in je s slastjo jela in pila. Šla je ob navadni uri spat. V nedeljo je ob navadnem času pila kavo, potem glavo nagnila in bila mrtva. 36 — Ustrelil se je na Dunaji znani levičarski državni poslanec dr. Jaques, baje iz melanholije. Pokojnik je znan kot dober jurist, še bolj pa kot velik nasprotnik Slovanov. Imel je svoje čase tesne zveze z našimi kranjskimi nemškutarji. — Nesreči vsled razpoka. Kakor se poroča izRiade Janeira v Braziliji, se je na vojni ladiji „TVmandore" razletel top in je bilo pet ljudij ubitih. — V Villegaignanu je bila velika eksplozija (razpok), pri kateri je ubitih 15 ljudij. — Vreme v Angliji. Prvi teden letošnjega leta je bil nenavadno mrzel v Angliji. Sneg, led in megla bili so po vsej Angliji in so ovirali promet in prouzročili več nesreč Noč od četrtka do petka je bila tako mrzla, kakoršne že ni bilo 35 let v Londonu, dan potem pa tako mrzel, da ni bilo tacega že 27 let. Ker je vlekel močen vzhodni k, bil je mraz naravnost neznosen. Vzhodnji del Temse je zmrznil, in ladije so morale ustaviti vožnjo. Več oseb, zlasti dekel je pobilo ali poškodovalo, ker so popokali kuhinjski kotli, ko je v njih zamrznila voda. Na Sv. tri Kralje dan je bil v Conrvvallu grozen vihar s snegom Železnice je zamelo. Več poštnih voz je obtičalo v snegu in so jih le s težavo odkidali. Na Škotskem in Irskem je več ljudij po cestah zmrznilo. — Zaradi tatvine zaprli so zadnje dni na Dunaji -dva moža. Jeden je pazil na samotežne (ročne) vozičke po ulicah. Kjer je kdo pustil kak tak voziček in odšel po kakšnem opravku v kako hišo, pa ga je odpeljal. S takimi tatvinami je napravil nad 1000 gld. škode. Drugi je pa iskal po hišah ljudij, o katerih je vedel, da jih ondu ni, in pri tem stikanji odnašal pernice in blazinice, ki so se po hodnikih prevetrovale. — Princ — menih. Princ Eduvard Schonburg, sin kneza Schonburga prvega podpredsednika gospodske zbornice, je vstopil v samostan berornskih benediktincev v Pragi. Princ ima 31 let in je bil stotnik pri 13 ulanskem polku. Berounski benediktinci se pečajo največ z znanostnimi študijami in umetnostmi. — Družba tatic. Na Dunaji zaprli so 5 deklet, od 16 ¦do 18 let, ki so se živele s tatvino. V avgustu so bile celo oropale nekega gospoda, ki se je pijan vračal iz gostilne domov. Nekega služnika državne železnice so zapeljale k iz-neverjenju. Fant je imel 200 gld. pri sebi. Spravile so ga v neko gostilno, kjer je ž njimi nekoliko zapil, nekoliko so mu pa pokrale. Spale so navadno v rezervnih vagonih na meid-linškem kolodvoru Jedna izmej njih je bila že osem mesecev zaprta, ker je ukrala nekemu inženerju 40u gld. — Umor nekega gozdarja. V občinskem gozdu Sesvente na Hrvaškem našli so dne 17. t m. mrtvega gozdnega čuvaja Tomaža Papca. Takoj je šla komisija na lice mesta. V gozdu, kjer je bil umorjen, našli so veliko lužo krvi. Blizu je ležal klobuk in pa puška umorjenca Zdravniki so konstatovali, da je rana bila vsekako smrtna. S sekiro mu je bila lobanja prav preklana. Poleg tega je gozdar še na -več drugih mestih ranjen Poizvedbe so pokazale, da je dne 17. t. m bilo zbrano v gozdu blizu 40 kmetov iz Vidovca. Kmet Brčko Turčin je rekel kmetom, da bi sedaj lahko strogega gozdnega čuvaja ubili. Brata Matevž in Štefan Večerin sta ga napala in mu izvila puško. Potem sta pa s pomočjo .družin kmetov ga pobila. 8 kmetov so že zaprli. Brata Veče-rina sta že nekoliko priznala hudodelstvo. — Nevarna igra z razstrelili. Te dni je v neki kavarni na Dunaju kazal neki mladenič kapico (kapsel), v katerem je bilo razpočno živo srebro, ali pa razstrelilni bombaž. Drug mladeneč je za šalo vzel kapico v roko in jo zažgal. Razletela se je in mu odtrgal dvaa prsta. — Razpok. V delarnici nekega pirotehnika v To ulonu so se užgale razstrelilne snovi. Tri osebe so bile mrtve, več je bilo ranjenih. — Prezgodaj se je ovadil. Matija Frohlich, krojač v j3teyerdorfu se je sam naznanil policiji v Stevru, da je kro- i * jaški zadrugi, prit kateri je bil blagajnik poneveril 380 gdl. Zaprli so ga Preiskali blagajnico, v kateri manjka le 20 gld., kateri so popolnoma pokriti, ker ima Frohlich dobiti 25 gld. remuneracije. Zadruga si sedaj prizadeva, da bi ga sodnija izpustila. Sodi se, da se je ovadil v blaznosti. — Glasilo »zaprte« družbe. V dižavi „Kanzasw, katera sploh ni na najboljšem glasu, izhaja list, katerega glavni urednik je znan večleten tat. Tudi drugi sodelavci so največ goljufje in tatje. Ta zanimiv list izhaja namreč v kaznilnici — Lov na medvede v Rusiji. Letos je pri Kevalu veliko medvedov. Odposlalo se je 60 vojakov in 3 častniki na lov. Ubili so sedem medvedov. Pri tem je pa jeden vojak že bil v smrtni nevarnosti Objel ga je bil že medved, ali tovariši so prihiteli na pomoč in medveda pobili. — Zadušili so se. V Drstelji na Stajarskem je neki kočar, ki je sam zidar, blizu lesene stene sezidal kotel za kuhanje žganja Po noči je stena začela tleti in je pregorela ter je ogljenčev kislec vdrl v spalnico, kjer so spali gospodar in gospodinja in trije otroci. Vsi so se zadušili. Zjutraj je mrtve našel I41etni sin, ki je ležal v hlevu. Ker sta gospodar in gospodinja ležala na tleh, se misli, da sta se skušala rešiti, ali omamljena nista našla vrat — Vodja sicilijanskih agitatorjev De Felice Griuf-frida je sin moža, katerega so ubili policijsti, ko je preoblečen kot žandar s svojimi tovariši ropal neko hišo v Paiermu. Tedaj je De Felice imel 16 let. Nekaj časa je bil pisar v uradih, ali so ga odpustili, ker je ljudstvo hujskai k uporu. Sedaj je še le začel prav delovati. Osnoval je v Gataniu delavsko društvo. Vsled raznih pravd, dvobojev in zauprav z oblastvi je postal hitro pri ljudstvu priljubljen. On je še mlad, krepek, rumenolas in živih očij in njegove roke so ohromele vsled rane, ki jo je dobil pri dvoboju. Dober govornik je. Sicer pa ni v nobeni stvarij izveden. V Cotaniu so ga izvolili v mestni zbor, kar je povekšalo njegov vpliv. Začel je pisati za razne liste in je bil večkrat obsojen. Neki kazni se je odtegnil na Malto. Leta 1892. so ga socijalisti postavili za kandidata v zbornico. Najbolj je agitovaia zanj njegova lepa šestnajstletna hči, ki je šla od vasi do vasi. Svoj govor je redno končavala z besedami : če ga izvolite, vrnete meni očeta in sebi pridobite dobrega zagovornika. In voljen je bil v dveh okrajih. Ko se je povrnil v Catanio, bil je slovesen vsprejem, po vseh proda-jalničnih oknih ste bili razstavljeni njegova podoba in podoba njegove lepe hčere, katera hodi vedno rudeče oblečena. — Pogreša se 221etni tesar Jurij Oberžan s Št. Petra na Stajarskem. Dne 16 t. m. je šel na semenj v Rateče, od koder se ni povrnil. Sodi se, da je pijan v Savo zagazil. — Nesreča na ladiji. V Kielu v Prusiji je bil pripravljen angleški parnik „Shirner na odhod in dal je znamenje parniku Agersosund, ki je pripeljal živino. Na poslednji ladiji niso opazili znamenja in se je z vso silo zaletela v prvo in sta obe ladiji močno poškodovani. Na „Agersosundu" našli so kapitana na svojem mestu mrtvega. Zadel ga je bil mrtvoud, in zatorej ni več videl znamenj, ki mu jih je dajala druga ladij a — Tovarna se je razletela. V Grentu se je podrla predilnica 60 delavcev se je rešilo, 30 jih je podsulo. Ve; čino poslednjih je mrtvih, le deset so težko ranjenih izvlekli. — Bomba. Pred magacinom du Printemps v Parizu so našli bombo. Neki policist je pogasil gorečo žigico. V* bombi so poleg smodnika bili žeblji in železni kosi. Bomba je podobna bombi, katero je vrgel Vaillant. — Boj mej civilisti in vojaki. V Ptuji so se nekaj sprli meščan Ign. Leskošek in dva častnika pred gledališčem. Jeden častnik je s sabljo ranil meščana.. — 108 letna Pavlica Majevska je te dni umrla v Varšavi. Imela je 8 otrok, ki so pa vsi umrli pred njo. 37 —. Tatinski sestri. Dunajsko deželno sodišče išče sestri Elviro in Emo Agostini, ker sta baje lani na Dunaji pokrali več dragocenosti. Elvira je stara 22 let in trdi, da je soproga nekega italijanskega častnika, Ema pa ima še le 17 let. Obe govorita jedino italijanski. — Zmrznil je. Šestnajstletni Jurij Grajšt iz Preval pri Mariboru je zmrznil v gozdu pri Starašincih. Dne 10. t. m. so ga našli in vsi poskusi, da bi oživili, bili so zastonj. Kakor se je poizvedelo, se je nesrečnik pijan po noči vračal domu. — Tajna zveza. V Velsu je policija zasledila tajno društvo rokodelskih učencev. Društveniki so se shajali v neki gostilni in gojili socijalne ideje. Društvo je imelo svojega predsednika, tajnika in blagajnika. Sodi se, da je društvo imelo zvezo z odraslimi socijalisti. Preiskava se je začela. — Maščevalka svoje časti Blizu Sevile je bogat posestnik, kateri redi bike za borenje. Ta mož pa ima lepo hči, za katero je že dolgo časa zalezoval neki človek, ki ni bil na najboljšem glasu. Ponosna Spanjka je pa zavrnila vse njegovo vsiljevanje. Predrznež jo je zaradi tega obrekavai, da bi škodoval njeni časti Ona je pa sklenila se maščevati. Ko je v nedeljo se sešla ž njim pred cerkvijo, je potegnila bodalo in mu ga zasadila v srce rekši: „To te nauči, ženske obrekovati". Potem se je šla sama ovadit sodišču. Spremljalo jo je dolga vrsta ljudij, ki so jo vsi proslavljali kot junakinjo. Govori se, da se ni bati, da bi jo obsodil, španjski sodeč ; pač je pa pričakovati, da jo še kak pesnik proslavi. — Jetnikova oporoka. V Vratislavi je umrl v ječi žitni trgovec Scheffler. Pokojnik je bil zaradi umora ljubice svoje obsojen na smrt, ali pri tem pomiloščen. Pred smrtjo je Scheffler napravil oporoko, v kateri je volil skoro vse njegovo premoženje jetniškim uradnikom, svojemu zagovorniku in nekaterim drugim osebam, ki so imele kaj opraviti pri njegovi pravdi. Legati so različni, najvišji je 5000 mark. — Gobovi v Rusiji. Po uradnih poročilih je v Eusiji sedaj nad 2 milijona gobovih ljudij. Drugod v Evropi sedaj ne poznajo več te bolezni. — Od treh mrličev jednega našli. Dne 24. avgusta so z Dunaja zginili trgovski agent Janez Ebner, njegova soproga in petletna hčer. Pri Dunavi so tedaj našli nekaj obleke in listnico, ki so jo spoznali za listnico Ebnerjevo. Sedaj je bila dvojna misel. Nekateri so mislili, da se je vsa rodbina utopila v dunavskih valovih, drugi pa zopet, da so to obleko le zaradi tega pustili na obrežji, da bi ljudje mislili, da so se utopili, ali v resnici so jo pa le pobegnili. Eodbina je bila močno zadolžena. Te dni so pa pri Požunu iz Dunave izvlekli že močno segnito žensko truplo. Po nekaterih delih obleke so spoznali, da je gospa Ebnerjeva. Sedaj je tudi jako verojetno, da sta tudi oče in hči našla smrt v dunavskih valovih, samo, da se še sedaj ni posrečilo ju najti. — Poskusen samomor. Kočar Vičanek v Všetulu na Moravskem je te dni streljal na svojo ženo in jo hudo poškodoval, ker mu je nekda nezvesta. 38