Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 33. številka. Joliet, Illinois, 3. avgusta, leta 1901. Letnik X. kapitalizem in delavstvo. vseh krajih dežele se bore delavci za boljše plaže in svaje pravice. V San Franciscu je sklenilo 14 unij štrajk iz simpatij«. V Pittsbnrgu tudi še ni končan. j- a i San Francisco, Cal., 81. julija. City Front Federation se je izjavila £anes popolnoma solidarno z štraj-kujočimi razvaževalci in je sklenila "Prizoriti generalni štrajk kot dokaz Opatije za štrajkujoče voznike. 14 Unij s« je uklonilo temu ukazu in *5>000 mož je ustavilo delo. S tem J* onemogočen ves promet v San "anciscu in bližnjih zalivih. Naj-®bcutnejSo škodo imajo prav sedaj, ko je čas za razpošiljanje sadja. Z onimi, ki že štrajkajood grede maja Usedaj narastlo število štrajkujočih »a 25,000. Municipal League je hotela štrajk Obraniti, toda vsi poskusi so bili saman^ Pittsburg, Pa., 31. julija. — Ge-"eralni eksekutivni odbor se je zbral v«eraj n* posvetovanje točno ob 9. Uri 20 min. dopoldne. Vsi člani °d\»ora so se zbrali polnoštevilno. b Polu dvanajstih so pretrgali sejo *a celo uro. Ob določeni uri se je bralo zopet vse zastopstvo na določnem prostoru. Do zvečera niso se ' mkamor odločili in se bo posvečanje danes nadaljevalo. Obli. Ul ^°poludne se je dovolilo vstop v Posvetovalnico tudi dvema člano-državnega razsodišča v državi hio. pre(j poeiopjem je stalo vse Polilo časnikarjev, ki so hoteli izve-w od posameznih članov konference vse podrobnosti posvetovanja, *®ndar s0 bili vsi naskoki zamanj. . ani posvetovanja so molčali kakor Kden član je baje izpovedal, da poverili predsedniku Shafferju P°Polno oblast,, da se bo pogajal s rustom, č« bo namreč izvrševalni °OBek vsprejel trustove pogoje, ^ekdo je raznesel včei(/ij popolu-e vest, da se posvetovanja ne vrša J 0 gladko,kakor se je pričakovalo. eveda ne more nihče nič gotovega V eti in so vse to sama ugibanja. . Jedna najvažnejših točk, katere I6 8tavil trust in jih izvrševalni od-Z1' bil v stanu vsprejeti, je ta, a boii dovoljeno tudi neunijskim elavcem delati po vseh trustovih °Varnah ter da smejo ostati celo ®CaK ki deiajo med štrajkom na b08edanjih mestih. Zastopniki se °]e, da bi ta pogoj ne uničeval po-delavskih organizacij in zato p 8e mu 2 vso odločnostjo uprli. f rav radi tega so se vršila na tele-g u večkrat pogajanja z newyor-1,ui tovarnarji. t0^U,bur8' avgusta. — Posve- y anJa niso dosegla zaželjenega ^ Sklenilo se je odbiti pogoje u °r&ana in napeti vat sile, da s* „5 Pravičnim zahtevam delavstva. "^dnižeui" socijalisti. ^Indianapolis, Ind., 1. avgusta, v s 8? četrti dan konvencija 8o 0 združitve vseh amerikanskih ^c'jalnih demokratov. Kakor je c/no e/r°pska aocijalna demokra-kak 116 pr08Peva v Ameriki tako, pr rbiradi tisti. ki-bi nakupu ^aznih fraz radi živeli od delavskih Že jeV 1>a niso tla tu uSodna Prifia °> da ne vlada v stranki nikaka ^ inost, marveč je porazdeljena v frakcij in strančic. Vendar Sv J.aj0 tri za glavne in te so poslale Sili v legate tusem» dabi se zdru- Vo/-o samo stranko z enotnim ,)0 8tvom- Kakor pa kaže dosedanje kr-vanje, ne bo iz te moke nič vila 3 i je namreč že izja- I ' f.a 8e ne pusti majorizirati. Fa disciplina. Iz ječe pobegnili. Devils Lake, S. D. 1. avgusta.— ko je predvčerajšnjem stopil šerif po opravku v ječo, kjer ata čakala obravnave bančna tatova II. P. Pickett in Geo. Kelly, sta ga ta dva napadla, zmagala, vrgla na tla in, ga zvezala. Seveda sta mu tudi usta zamašila. Nato sta odprla še trem drugim jetnikom vrata. Odhitela sta potem še v pisarno šerifovo in se dobro oborožila z revolverji. Ko se je čez nekaj časa šerif z velikim trudom razvezal, je dal takoj znamenje za alarm in zvonovi so začeli zvoniti po mestu. Meščani so se koj podali na lov za begunci. Enega so prijeli, dva pa na polju v žitu »krita, najbolj nevarna dva pa sta ušla in po vsej okolici ju zasledujejo dobro oboroženi oddelki meščanov in šerifovih pomočnikov. Goto- Španija in Nemčija. Madrid, 1. avgusta. - Oddelek nemške mornarice je dospel v Špansko luko Cadix. Poveljnik brodovja je princ Henrik, brat nemškega cesarja. Časopisje je pripisovalo temu obisku veliko politično važnost, zdaj pa je izjavil minister Španske Senor Sagasta: "Španija ne more eventuvalnemu zavezniku ničesar ponuditi. Pred vsem bi morala urediti mornarico, armado in notranje razmere, predno bi zamog-la sklepati zavezništvo." Pri kopanju utonila. Muskegon, Mich. 81. julija. — Gospica Slater mlada dama iz Chi-cage se je mudila tu čez poletje in se s tovaršicami večkrat kopala. Danes je plavala daleč ven po vodi Spet železniška nesreča. Chicago, 111., 30. julija. — Strašna nesreča se je prigodila včeraj med drugo in tretjo uro popoludne na Northwestern železnici med Chicago in Milwaukee na postaji High-wood. Poln vlak delavaev se je hotel ravno odpeljati na progo, kjer je imelo nekaj popravila. Predno pa so se nameravali odpeljati s postaje, je dobil vlakovodja ukaz, da se morajo še poprej umakniti na stranski tir, da bo vsak čas privozil mimo proti jugu vozeči tovorni vlak. Predno pa se je vlak popolnoma pomaknil la stranski tir, je že privihral tovorni vlak, ki se je od strani zaril v vlak delavcev. Takej je bilo zdrobljenih par vozov. Začela se je grozna zmešnjava. Ranjenci so vpili in prosili pomoči. Karkoli je ostalo General Wood doma. New York, 2. augusta. — Vojaški governer Kube general Wood je dospel predvčerajšnjem sem. Z njim se je pripeljala tudi žena in troje otrok. Po njegovi izpovedi se mu je zdravje precej zboljšalo in je že deset dni potekio, odkar ga je mrzlica popolnoma zapustila. Potres v Italiji. Rim, 1. avgusta. Včeraj so čutili po vsi južni Italiji precej močan potres. V Avezzano in Portici so čutili precej močne sunke. Zavrate* umor. Chicago, 111. 30. julija. — Ko je sedel sinoči zvečer 33 letni mašinist Edvard Mercier na verandi pred SCHWAB, VODJA KAPITALISTOV. vo je, da se bo izoimil hud boj česei srečajo. Toledo, O., 31 julija. — Ko je prinesel ječar v celico zajutrek sta ga napadi« dva a revolverji oborožena jetnika in ga zvezala. Nato so trije hitro pobegnili. Dva izmed pobeglih sta bila obdolžena, da sta oropala poštni urad v zapadnem "Toledo". Največje zanimanje vzbuja to kako so prišli revolverji jetnikom v roke. Ponosna temperenčanka. Topeka, Kas., 31 julija. —Temperenčanka in razbijalka saloonov gospa Carrie Nation j« bila nedavno obsojena na 30 dnij zapora, $100 denarne kazni in $48 stroškov. Governer pa jo je pomilostil in ji odvzel kazen, kolikor ji je bilo naloženo zapora, denarno kazen pa je pustil obveljati. To je pa pogumno žensko tako bolelo, da je odklonila še to pomiloščenje in-hoče vse presedeti v ječi. Denar ima taženiščina silno rada in zato bi se ji bilo bolj ustreglo, ko bi ji bil governer prekrižal denarno kazen. Komisarji so ji svetovali, da naj plačuje kazen na obroke in sicer mesečno samo $5, če namreč več ne more zmagati. Ona pa j« dejala, d* sedi rajši v ječi do sodnega dne, kakor da bi en cent plačala. Obletnica smrti kralja Um-berta. Rim, 80. julija. — Prva obletnica nesrečne smrti kralja TJmberta, ki je umrl včeraj leto zadet od anarhista Gaetano Bresci v Monzi pri Milanu, se je izvršila včeraj kolikor mogoče slovesno. Tudi z drugih krajev prihajajo o tem vesti. .Tako n. p. poročajo iz Milana, da je več tisoč ljudi romalo v bližnjo Monzo, kjer so ta dan slovesno blagoslovili temeljni kamen za novo cerkev. i se skušala z neko tovaršico, katera hitrejše plava. Za šalo se je malo skrila pod vodo, a ni prišla več na površje. Z brega je gledalo mnogo ljudi, čez pol ure pa so potegnili mrtvo truplo na breg. Samomor. New York, 1. avguata. — Šestin-štiridesetletni Geo. McCabe si je prerezal vrat z britvijo in v malo minutah na to je umrl vsled izkrva-vlenja. Njegovi sorodniki so izpovedali za vzrok nesrečnega dejanja tako-le: Delal je v "Worthington Hydraulic Works" v Brooklyn. V mesecu maju se je pridružil štraj-karjem, vendar pa seje že 18. julija »opet povrnil na delo. Seveda je moral zaradi tega marsikatero presli-šati. Vse ga je zmerjalo in še celo domači so imeli radi tega le same psovke za njega. To je moža od dne do dne bolj bolelo in to je bilo tudi vzrok, da si je utrgal nit življenja. Suroveži. Wichita, Kas., 30. julija. - Predvčerajšnjem je došlo več poljskih delavcev v mesto, da bi se malo navlekli pijače. Ker pa so »e saloonarji branili dati pijače radi stroge nedeljske postave, so suroveži vso salonsko opravo pobili. Napravili bo v kratkem času v dveh pivnicah do $500 škode. Pozneje so jih hoteli meščani aretirati in se je bila že zbrala v ta namen tolpa ljudi, toda razgrajači so jo zopet srečno odku-rili na farme. Konkurenca plina. San Francisco, 1. avgusta.__ Razne plinarne so začele med seboj živahen konkurenčni boj. Pacific Gas Co. je znižala, ceno plina na 75ct. na 1000 kubičnih čevljev. Temu slede tudidruge družbe in jo skušajo celo prekositi. Seveda se tega najbolj vesele odjemaloi plina. španski mornar 0 junaku schley. Največje zanimanje vzbuja, kako se bo končala afera adm. Sampson-Schley. Kapitan Diaz Moren je pohvalil junaštvo Schleya. Admiral Kimberley odpovedal. SHAFFER, VODJA DELAVSTVA. edravega, vse je delalo z neutrud-ljivo močjo, da so izkopali izpiod razvalin nesrečnike. Po vsi sreči pa se jih še ni bilo toliko poškodovalo, kakor so spočetka mislili. Težko ranjenih je bilo samo šeat. Te so takoj prepeljali v bolnico v Chicago, izmed teh je eden že umrl, Italijan po rodu. Železnica ima precej škode in bo dolgo časa ves promet ustavljen. Iz Chicage se je odpeljalo več rešilnih vlakov na mesto nesreče. Nevarnosti elektrik*. Chicago, IU., 31. julija.—Anton Drzofezik se je peljal domov. Na vogalu Paulina ceste in Chicago Av. pa je kar naenkrat padla z električnim tokom napolnjena žica in obležal je nezavesten na vozu. Konj je potegnil voz naprej in čez nekaj časa je prišel zopet k zavesti. Prestrašil pa se je bil tako, da so ga morali drugi apraviti domov. Mihael Hunt je doživel prav nekaj uličnega na Indiana Ave. Peljal ae je tudi s konjem proti domu. Konj je zašel v mlako, v kateri je ležal konec z električnim tokom napolnjene žice. Konj je bil takoj mrtev, on pa se je sam.) onesvestil in je zadobil v par trenotkih zavednost. ______________ Ponarejalki denarja prijeli. Washington, D. C. 1. augusta— Šef tajne zvezne policije gospod Wilkie je dobil sinoči iz New Yorka brzojavno obvestilo, da so tam prijeli dve ponarejalki denarja gospo Alice Douherty in gospico O'Connor. Alice Dougherty je bila svoječasno ljubica znamenitega po-narejaloa denarja"Jirniny"Holden, ki se pokori sedaj v ječi radi kovanja novcev. Prav to je vodilo policijo na sled, ko so se pričeli kazati ponarejeni i dolarji prav mnogoštevilno v prometu. svojo hišo, ga je iz za vogala nekdo ustrelil in zadel v prsi. Kroglja mu je Sla skoei pljuča. Ko so prihiteli sosedje bližje, so ga našli nezavestnega v krvi. |PrepeljaIi bo ga v bolnico in tam je izpovedal, da je bil v mraku ga obiskal njegov tast s katerim sta popila več kozarcev piva. Pri pijači sta se sprla in se prav do dobrega skregala. Tast je odšel močno razburjen iz njegovega stanovanja. Pol ure za tem je padel oni usodni strel. Po njegovem mnenja ga je ustrelil taat. Čez nekaj časa je policija zaprla tasta, ki je tedaj že spal doma v postal j i. Cela utvar je jako skrivnostna invzbuja veliko zanimanje. Madrid, 1. avgusta. — Nek časnikar je vprašal kapitana Diaza Moren, ki je bil zapovednik v bitki pri Santiago de Cuba na vojni ladiji "Kristobal Kolon", kako on sodi o vojnih zmožnostih admirala Schleya in v koliko so opravičene obdolžitve o njegovi strahopetnosti. Ko smo pri vozili iz zaliva, nam je bila najbližja vojna Iadija "Brooklyn", kateri je poveljeval admiral Sahley. Ta nas je vsprejela z groznim streljanjem. Ta ladija nam je stopila prva nasproti in nas je pričela prva preganjati. 46 milj zapadno od Santiago se ji je podala "Kristobal Kolon". Oklopnico "Brooklyn" je najvspešneje podpirala ladija "Oregon" in vsled teh dveh streljanja ni preostaja]© nam drugega, kakor bežati na suho. Po mojem mnenju j« admiral Schley ne le velik junak, temveč tudi zelo zmožen in vešč mornar. Osebno ga ne poznam. Izmed vseh amerikanskih ladij je bila "Brooklyn" najbolj izpostavljena ognju z baterij in španskih ladij. Schleyevo poročilo je bilo vzgled odkritega možkega pisanja. Tudi z španskimi oficirji je postopal velikodušno, boječneži pa, kakor znano, niso posebno velikodušni. Kdor očita drugim boječnost in straho-petnost, je navadno sam tak." Tako možko se je izrazil premagani španski kapitan o svojem junaškem nasprotniku. Ta izjava »i posebno dobro došla onim, ki bi radi Schleya utopili v žlici vode. Admiral Schley je že pisal pismo po svojem zastopniku vojnemu mi-niatru, da je popolnoma zadovoljen z vsemi možmi, katere je morna-rični tajnik imenoval za njegovo razsodišče ter da popolnoma zaupa tem možem in veruje v njihovo možato nepristranost. Washington, 31. julija. — Na mornarično tajništvo je dospelo pismo admirala Kimberleya, v katerem ta prosi tajnika Longa, naj ga blagovoli oprostiti od razsodišča v zadevi Schley, ker je njegovo zdravje zadnji čas zelo omajano in se ne čutidovelj krepkega za tako težavno nalogo. Ker ni mornaričnega tajr ika doma, so poslali pismo kar za njim in bo prošnji kar od tam ugodil. Razdeljevanje zemlje. El Reno, O. T. 30. julija. — Kolikor bolj se bliža dan razdeljevanja indijanske raaervacije, toliko večji postaja naval ljudstva na obmejnih krajih. 155.865 ljudi se je dalo vpisati, da žele > dobiti kos zemlje brezplačno. Vsega skupaj bodo razdelili I3.000parcel. Kakor razvidno bodo oni zalo srečni, ki si bodo priborili svoj košček zemlje. Taborna City, O. T.80. julija. — Keo Tuk, čistokrven Indijanec je naznanil oblasti, da zahteva zase kos ozemlja, ki meji ob Lawton. Keo Tuk se sklicuje na neko državno postavo, po kateri je vsak Indijanec opravičen do posestva, če je kraj take dežele v Združenih državah, ki je državna oblast. Oblasti bodo prisiljene ugoditi želji Indijanca in še vseh njegovih rojakov, ki se bodo pravočasno oglasili. Požar v Toweru. Towar, Minn., 24. julija. -Pred-včerajšni požar je uničil v tukajšnjem mestu deset poslopij. Izmed drugih je omeniti dvonadstropno poslopje, kjer so imeli v pritličju mesnico Marko Papič in Sinovi, gostilno Cameronovo in prostorno hišo Slovencem dobro poznanega. Hawkinsona. °genj je podnetila najbrže zlobna roka. Goreti je pričelo v Papičevi mesnici na Adler časti ob 3. uri, toda predno je dospela požarna bramba, se je plamen razširil že s toliko silo, da je bilo v ognju Haw-kinsonovo poslopje. Veter ja bil ta čas zelo močan, zato so se po vrsti vnemale hiše, kamor je veter gnal, Žid M. J. Segal, kateri je stanoval v hiši I-IawkinSona, je občutil izdatno izgubo, kajti prišel je ob ves doma shranjen denar in zlatenino- Ženskam odleže takoj v njihovih posebnih laoleznili, ako rabijo Severov regulator za ženske. Krepčo organe, odstrani vse nerodnosti in pospešuje živahnost. Je dobrodejno v vseh dobah življenja. Pišite za naš opis ženskih bolezni. Iz bakrene okolice. Houghton, Mich.. 2«. julija — Delničarji bakrenega rudnika Qotin-oy Mine so se nemalo iznenadili, ko-je tajnik iste družbe razposlal listina, s kojimi je delničarjem mogoče vzdignili (Sdolarno dividendo. .....'i......Š?....."Mm......!: Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., i. avgusta. — V teku minulega tedna smo dobili precejšen dež, ki je ohladil prevroče ozračje, namočil zemljo in razveselil farmarjem in gospodinjam obraze; prvi so ie bali namreč slabe letine in druge ia te neprilike nastale draginje. Blagodejni dež je vsem vzbudil nove nade, napolnil vodnjake, nas pa vsaj za par dni nekoliko ohladil _Dodatno k slavnosti 10 letnice slovenske župn« cerkve sv. Jožefa je prejel č. g. župnik F. S. Šuster-šič to le laskavo pismo iz Chicage, katerega je poslal Slovencem posebno naklonjeni blagorodni gospod dr. Ivan Schwegel, c. i. kr, pod-konzul in vodja c. i. kr. generalnega konzulata v Chicagi, 111.: "Vi-sokočastitemu gospodu F. S. Šus-teršiču, v Jolietu, 111. ! — Danes je doiel slavnosten spi« o slavnoBti desetletnega obstanka slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu. Obžalujem zelo, da nisem bil obveščen o 30. junija- 1. 2. 3. in 4. juiija se vršeči slavnosti pravočasno, da bi mi bilo možno urediti vse stvari tako, da bi mi okoliščine pripuščale biti osebno navzočemu med mojimi ožjimi rojaki v Jolietu ter prosim preč. gospod da vsprcjmete do-dotno moje najsrčnejše čestitke za dosedanje vepehe vaierau izbornemu vodstvu izročene župnije in za vspesmo razvijanje v bodočnosti. Z prsrčnimi pozdravi Slovencem v Jolietu ostajam Vam odkrito uda-ni (sledi lastnoročni podpis). Kakor je našim čitateljem že znano, je blagorodni gospod dr. Schwegel tudi avstrijski generalni komisar za razstavo v Buffalo in tamoš-nji opravki so krivi, da ni dobil pravočasno povabila v roko. Za prisrčno čestitko kakor tudi za pozdrave jolietskim Slovencem izrekamo tem potom blagorodnemu gospodu dr. Ivanu Schwegel našo najtoplejšo zahvalo! — Minulo nedeljo popoludne je bilo blagoslovljenje nove hiše našega rojaka g. Antona Golobitsha, zvečer pa slavnostna otvoritev velike dvorane v isti. Zato je povabil g. Golobitsh vse rojake v Jolietu na primerno pogostitev in toliko rojakov se je odzvalo njegovemu prijaznemu vabilu, da je bila pro stoma napolnjena. Na občno zado-voljnost je igrala na odru Združena meščanska godba, možki oktet pa je zapel par lepih pesmic. Zabava je bila zelo animirana in so bili gostje z vsem popolnoma zadovoljni. Sodba o novi dvorani kakor tudi o mnogoštevilnih stranskih prostorih, ki so tako modro in gospodarsko razdeljeni, da odgovarjajo popolnoma vsem potrebam, je bila od vseh nav zočih zelo pohvalna. — Žrtev vročine prejšnjega tedna je postal Jožef Gobec. Odkar je prišel iz Mississippija ni delal. Ko je pa šel 25. julija prvi dan nadelo, je omagal vsled pekočih solnčnih žarkov. Delal je namreč v tovarni za lončene cevi. Zvečer ob pol sed mik so ga prinesli štirje možje v bolnico sv. Jožefa, ob pol enajstih zvečer jc bil spovedan in drugi dan zjutraj je že umrl. Doma je bil iz Ravnegore v hrvatskem Primorju Star je bil še le 38 let. V domovini aapušča ženo in dva nedorasla otro čiča. Pokojnik je bil član podpornega društva sv. Frančiška Šaleškega in K. S. K. Jednote in usmrt-nina, ki jo dobe ostali prezgodaj umrlega bo posušila marsikatero solzo. 27. julija so pokojnika pokopali na župnijsko pokopališče slovenske cerkve sv. Jožefa. Pripomniti je še, da mu je priredilo društvo sv. Frančiška Šaleškega jako lep pogreb katerega se je udeltžilo 168 članov. N. v m. p. __V bolnici sv. Jožefa leži sedaj 11 naših rojakov. Veselejša novica nego to, pa j«, da je zadnjih 8 dni j deset slovenskih novorojenčkov. — Anton Bersa iz Ovoje Jame, s.ar 75 l«t je umrl 31. julija. Pogreb je bil danes ob 8 uri :z >cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče. Zadela ga je kap. —Pisma na pošti v Jolietu imajo: Jaczak, Franciszek Silic Matija, Andrajesnik George. — Za pogreb pokojnega J. Sin-tiča v Jolietu so darovali: Po $2.00: Jožef Žulič, Jožef Kučič, Jure Klemeuoič, Franc Augustin. Po $1.50: Jožef Sintič, Anton Zupančič. Po $1.00: Jožef Klemenčič, Jakob Kučič, Anton Sintič, John Kurent, Anton Klemenčič, Neža Sintič, Fr. Črne. Po 50c: Jožef Stritar, Jakob Jurga, Fr. Mesec, Andrej Frančak, J. Žulič, Jožefa Mošek, Franc Žulič, Jožef Blatnik, John Stukel, Frank Skul, Martin Jurečič, Jožef Seneker, D. Morser, Jožef Bohorid, Mart. Ter-lep, Anton Zarvin, Ana Klobučar. Po 45c: Frank Kestel. Po 30c: Anton Jurkovič. Po 25c: Korel Sitar, Anton Pezdirc, M. Jukojčič, A. Dorviat, Jož. Erjavc, Anton Zupančič, Anton Duša, Al. Strubelj, John Kaduna, John Oblak, J. Jurejevčič, Mat Stark, T. Vičevič, Gregor Petrovčič, Jurij Rogina, Frank Juvan, F. Legan, Miko Ostir, Miko Boškovč, Frank Miklovčie, Frank Speneič, Mat. Bushor, J. Costelic, John Laušehin M. Gulej, Frank Lokner, John Gregori, M. Sbovohun, John Horvat, Peter Raspotnik, Anton Ko-vačič, JohnVardjan, LudovikMid-ruf, Grill, John Butala, John Sgo rih, John Molakonec, Mat. Sikola, Frank Hribar, M. Papež, A. Skubio John Krol, Vit Ambroš, Jos. Germ Jernej Kastelec, Jožef Kocjavič, Frank Rus, John Prus, Joe Bučar 15c, Joe Videtič, John Skulj 5c, Alojz Steblaj, Jožef Krese, Anton Ulčar, John Kimovec, Martin Sta-niša, Nik Smičigas, Franc Mikuš, Jožef Arh, John Drašler, Luka Kušar, Anton Hosta, Frank Kun-tarič, Alojz Stritar, Andrej Koren-čan, Avgust Poglaj, Ivan Svingel Marija Punčar, John Zirpgerlar, Frank Sedi, Matevž Blesternak, Janez Kink, Anton Jurkovič 30c, Alojz Dular 10c. Skupni darovi znašajo 26 dol. in 40c., na kar se vsem blagim darovalcem najtoplejše zahvaljujejo Franc Avguštin, Frank Fnčimen, Jožef Golorič, nabiralci darov. kim 500 premogarjem dela. Za korist nove katoliške cerkve bomo priredili vsi tukajšnji katoličani, ne glede na narodnost, veliko veselico 15 avgusta, ravno na praznik Ma-rijenega Vnebovzetja. Igrala bo Union godba in bodo nastopili trije angleški govorniki in eden slovenski. Vljudno vabim na to veselico vse bližnje Slovence in Hrvate. Ta dan je obljubilo tudi iz bližnjih krajev mnogo katoličanov nas obiskati. Nova cerkev ne bo posebno velika stavba, a lična in za vse potrebe dovolj prostorna. S pozdravom na vse rojake! Alojzi* Okorn. SANTA FE R. R. R. ok na vzhod. §t__Iz Jolietu Chicago Express.... 14 Chicago Express____ Soudan, Minn., 29. julija. — Slavno uredništvo "Amerikanskega Slovenca! <— Žensko društvo "Marija Pomagaj" ods. br. 87. N.H. Z. se pripravlja na lepo slavnost, ki se bo vršila 11. avgusta. Takrat to namreč blagoslovljena nova, krasna zastava, ki je delana, v Parizu in ki bo pravi kras naše fare. Na obeh straneh zastave je podoba "Marije Pomagaj" z detetom v naročju. Ob tej priliki napravijo društvenice pic-nic v društveni dvorani v Tower ju. Na to veselico vabimo vsa slavna društva in vse cenjene rojake in rojakinje. Nekatera društva so se že odzvala. Društva se zbirajo na 4. cesti točno ob 8. uri, odkoder odkorakajo z godbo po glavni cesti mimo društvene dvorane v župno oerkev sv. Martina v naslednjem redu: 1. Društveni maršali na konjih. 2. Mladeniško dru. sv. Alojzija. 3. Dekliško društvo Marijinih otrok. 4. Mestna godba. 5. Društvo sv. Cirila in Metoda. 6. Društvo s*r. Barbare. 7. Društvo sv. Petra in Pavla. 8. Belooblečene deklice z venci na glavah. 9. Društvenice v kočijah. Pred cerkvijo sv. Martina jim napravijo društva špalir. Po blagoslovi j en ju nove zastave se podajo vsi v dvorano. Marija Schioeiger predsednica. Iz Adlešič pri Črnomlju dne 16. jul. 1901. Gotovo bo zanimalo naše rojake Belokranjce zvedeti, kako kaže letos letina pri nas. Letošnja spomlad je bila nenavadno suha, kakoršne stari ljudje ne pomnijo v tem času. Vsaj nismo dobili izdatnega dežja cela dva meseca in pol t. j. cel april, maj in polovico junija. Še le 16. junija je dež dobro namočil, da so mogli ljudje orati in proso sejati. Ljudje so že ob-upavali, kaj bo in so mislili, da se mora vse posušiti. Toda letina vkljub silni suši ni kazala tako slabo, kakor bi človek mislil, temu pa je bila kriva burja, ki je zmirom držalo vso spomlad. Imeli smo posebno hladne noči in pa rose, ki so letino vzdržavale. Od kresa sem pa večkrat dežuje, tako da se je popravila že vsa letina. Posebno lepo kaže letos turšica, tudi trta lepo kaže po novih vinogradih in obeta dobre kapljice, ker je rano in v le pem vremenu cvela. Letos vsled suše tudi ni opaziti strupene rose in grozdne plesnobe, kakor druga leta. Tudi slivo ali češplje so po nekterih vaseh obilo polne. Prve krme pa bo prav malo in ljudi skrbi, kaj bo po zimi z ubogo živino, ko ji ne bo kaj polagati. Nas je letos ljubi Bog do zdaj obvaroval toč», zato pa je bila letos nesrečna nam sosedna Dragatuška fara in pa Bojančani. Tam je naredila toča 25. junija pred poldnem veliko veliko škod«. Pobila je neki po 6 vaseh občine Tančagora, v 2 vaseh občine Butoraj in v 4 vaseh občine Obrh. Cenili so škodo po teh vaseh na 40,000 kron. Tudi na Bojancih je pobila, posebno neki v Dolnjem selu, vso škodo so cenili na 15 do 20,000 kron. Letos bomo imeli v naši dekaniji sv. birmo in sicer meseca oktobra, v Adlešičih bo v petek po rožno-venški nedelji, 11. oktobra. Morda bo zanimalo tudi še naše rojake, ako jim sporočim, da je isti dan, ko je pobila toča po Dragatu-ški fari in Bojancih, treščilo med hudim viharjem v hišo Jožefa Vra-nešiča-Novosela v Tribučah h. št. 42. Ker je streha slamnata, se je naenkrat vnela, k sreči pa so ljudje hitro prihiteli na pomoč in ogenj pogasili, da je le malo škode na strehi. Dobro je bilo tudi, da se je ulila ploha in tako ubranila razširjanje ognja. Minulo nedeljo prejelo je 42 otrok naše fare prvo sv. obhajilo, 20 dečkov in 22 deklic. J. Mineral, Kas. «6 julija. — Naznanjam rojakom veselo vest, da si tukajšnji katoličani sezidamo svojo cerkev. Nas j0 bilo precej in dose-daj nismo imeli lastne hiše Božje. Tu je precej Ircev, Francozov, kakih 24 Slovencev in 16 Hrvatov. Mestece je zelo prijazno in daje ka- Zahvala. Naznanjam vsem Jednotinim ura dnikom, da sem prejel po gospodu Antonu Golobitshu, blagajniku K. S. K. Jednote usmr.tino po moji umrli ženi Mariji ^nidaršič in se tem potom najprisrčnejše zahvaljujem. Priporočam pa ob enem tako blagodejno delujoč'« Jednoto vsem cenj. rojakom kar najtoplejše v o-bilno pristopanje. Tower, Minn., 27. julija 1901 Frank ŽnidaršiS. »5e. SOe. Dniffbte. Genuine stamped C. C. C. Never »old In bulk. Beware of the dealer who tries to tell "something just as good." Popotnikov kažipot. Jolietske železnice. v Chicago 18 Chicago Ex press.... iti Chicago Rxpres»____ 10 Chicago Express____ ~ Atlantic Express..... o k ma zapad. 8.18 pred p. 7.25 „ 7.39 „ 11.15 „ 3.35 popol. 7.50 „ 9.30 predp. 8.42 „ 9.25 12.35 popol. 5.03 „ 9.00 „ Št Iz Chicago v Joliet ANTON o G-RAHEK, PREDSEDNIK, tot2 North Broadway Street. JOHN KUKAR, 920 North Chicago Street. Kan. & Texas Expr. 15 1'eoria, Peklu,Gales-burg AMonmouth E. 13 Joliet Express...... 1 California Express.. 17 Kausas C, PastMail. 7.28 prelp. 1.00 popol. 5.08 „ 10.00 „ 2.43 predp. 8.40 predp 2.27 popol. 6.30 „ 11.00 „ 3.38 predp. Ob nedeljah ne vozijo v'akl St. 10,14, 16, 7, 15 In 13. H. C. KNOWLTON, Ticket Agent. THE CHICAGO ' Young Building Joliet, Illinois. Iron Exchange MATT. PRIJANOVICH,Proprfetor VIRGINIA, MINN. v priporoča rojakom Slovencem obilen obisk svojo lepo urejeno . z mnogovrstnimi finimi pij»cli _ preskrbljeno GOSTILNICO, pod imenom "Iron Exchange ^ njej je dobiti tudi Trinerjevo /j(l «e mino Grenko Vino, na katereg9 posebej opozarjam rojake. Vprašajte svojega mesarja za Adlerieve ionače Mase, katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street - Joliet, 111. MMIMiMlMMMMiMP^ HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE izposojuje T. F. Baskerville 408-410 Van Buren cesta Joliet, Illinois. *eii. «2c Ako želiš za 10 ct, fino cigar°' izdelano v Calumetu, vprašaj P "A Mild One." Te so prostoročno izdelane iz boljšega Havana listja. Ako fllJ,t že poskusil, jo bodeš gotovo ^oR , zahteval. Podpiraj domač C. W. K0PPELMAN Izdelovalec, «r CALUMET, MI^ USTANOVLJENA 1871. Thfi Will Goonty National BanK OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostane k $260,000■ Iz stare domovine. Spremembe pri deželni vladi na Kranjskem. Deželnovladi kon-cipisti grof Giovanelli pl. Gersburg Oton Merk in Franc baron Lazarini so imenovani okr. komisarji in de-želnovladna konceptna praktikanta dr. Ivan Vertačnik in Mihael Angelo Zois pl. Edelstein sta imenovana deželnovladnima koncipistoma. — Okr. komisar Anton Klein v Kamniku in dež. vlade konceptni prak-tikank Pavel Svetec v Postojni sta prideljena službi pri dež. vladi, °kr. komisar dr. Avg. vitez Bani-zzav Kranju jo prestavljen v Kam-nik, okr. kom. Sebastian grof Giovanelli v Ljubljani je prestavljen v dostojno, deželnovladni koncipist baron Gussich jeprideljen ljubljanskemu okr. glavarstvu, deželnovladni konceptni praktikant dr. Viktor Vincenc Schwegel pride k okr. glavarstvu v Kranj. S SV. Višarij. Na praznik sv. Petra in Pavla je prišlo letoB nepričakovano veliko romarjev. Vse se je trlo. Spovedovalo je šest duhovnikov, in pri svetem obhajilu je bilo v dveh dneh nad 1800 romarjev. Izvzemši le dobro uro v soboto večer je bilo ves čas kar najlepše vreme. — S kresom letos nismo •meli sreče. Deževalo je tisti dan Pred praznikom sv. Cirha in Metoda ves čas, tako, da gromade še na-nositi ni bilo mogoče. Tudi zvečer dež ni prenehal in ves razgled je bil zadelan z gosto meglo. Drugi dan pa je bil povsem drugačen: 8°lnce je pripekalo ves čas in tudi večer je bil lep. Ker prej ni bilo Mogoče, počastili smo slovenska blagovestnike sedaj z mogočnim kresom in gromovitim pokanjem topičev. Sicer smo videli od tu ta ve-Cer še kakih 7 kresov po slovenskem Korotanu. - Med Podkloštron in tratami skočil je 5. p. m. popoldne iz poštnega vlaka nek Lah in se strašno pobil. Ko so nesrečo aapa-zil»> se je vlak ustavil ter se pomaknil nazaj, da so nesrečneža spravili v kupe. Kaj je groznemu dejanju vzrok, ni znano. Novo gasilno društvo se snuje v Mariboru. Po zadnji slavnosti gasilcev v Mariboru skoro noben ga-8'lec o dosedanjem mariborskem gasilnem društvu noče nič slišati. ^lak povozil je v Celovcu 18 letno Katarino Muller iz Št. Ruper- pri Celovcu. — Na Pragerskem je povozil vlak 10letnega magacin-skega delavca Franca Bračiča. Iz Maribora se poroča, da je na mariborsko policijo došla od županstva v Vazenici brzajavka, ki trdi, je pek Nikolaj Meklinič silno sumljiv, da je umoril svojo ženo. Meklinič je bil na mariborskem kolodvoru aretovan. Pri njem so na-sli pismo, iz katerega so posneli, da ima z neko žensko dogovorjen sestanek. Tudi dotično žensko so are-tovali. t V škafu vode utopila se je v Trstu v ulici Riborgo štev. 13. d vestna Olimpija Pascolutti. Velika nesreča pri Dornbergu. Pri Dornbergu se je vsula zemlja na delavce, ki delajo vipavsko železni-Co- Zasulo je tri. Izkopali so jih po dveh urah. Eden je bil mrtev, druga dva nevarno ranjena. Samomor v gorici.stotnik baron pchtenstern, o katerem smo porodi) da se je v Gorici zastrupil, je v goriški bolnici umrl. Detomor. Posestnikovahei Marija Železuik iz Podkraja okraj Rateče je umoriia 8Vojega otroka. De-tomorka je bila aretovana. Strašno bogoskrunstvo se je dogodilo, kakor poročajo "Edinosti", T noSi od 5 na 6 juiija v Hrušici pri Podgradu. Nepoznani roparji so odnesliiz župne cerkve v HruSicij ciborij, shrambico za veliko sv. hostijo z lunulo, 1 kelih (drugemu so le kupo odlomili) tež-feo pozlačene kvaste dalmatik in 2 siebrna srca z oltarja Matere božje, ^ajžalostneje je, da so odnesli posvečeno veliko sv. hostijo in okolu 20 malih hostij, katerih ob vsem tkanju ne morejo najti nikjer. 8amo 2 mali hostij i so našli na tleh za oltarjem. Škode j« okolo 400 K , Kanal med Tržičem in morjem. Te dni izda ministerstvo kon- cesijo za zgradbo kanala mej furlanskim Tržičem in morjem ter je vlada že zagotovila svoj jako izdatni prispevek v ta namen. Nesreča. Štirinajstletnega sina mizarja Ant. Gregoriča v Gorici je ranil nek deček s trikotnim orodjem pri igri po nesreči v roko. VsleJ tega se je dečku zastrupila kri in je umrl. Ubežal je iz Gorice 13 letni Herman Zei, ker ga je mati silila, naj se loti kakega dela. Deček ima črne lase, nosi črno obleko, kratke hlače z nogavicami, slamnik je obrobljen z črnim trakom. Vrla žena. Nek otrok padel je v potok Ljublanico v Savinjski dolini. Vrla krčmarica gospa Katarina Diamant —(rojena na Koroškem)— videvša nesrečnega otroka ki ga je voda že kaeih 100 korakov daleč nesla, skoči, — dasiravno je sama mati enega srčno ljubljenega otroka brez obotavljanja čez cestno ograjo in 6 metrov visok zid v glo-bočino ter srečno reši iz valov po-tapljajočega se otroka. Pri tem junaškem skoku se je gospa Diamant sicer nekeliko nogo pohabila, vendar se je srečno čutila da je otroku rešila življenje. Res hvalevreden čin ženske. Dela za novomeški vodovod so se pričela včeraj. Pred pričetkom dela je bila cerkvena slavnost, potem pa je sledilo blagoslovljenje te-meljenega kamna za reservoir in prvi vbod. — Cerkveno opravilo se je vršilo v kapelici Božjega groba poleg mesta. Sv. mašo je služil mil. g. prošt. dr. Elbert. Navzočih je bilo poleg župana dr. Schegula, podjetnik Lončariča in drugih prizadetih gospodov dokaj odlične gospode iz mesta. Petje pri sv. maši je oskrbel dijaški oktet pod vodstvom g. Illadnika. Bog daj prepo-trebnemu podjetju svoj blagoslov, da se vse izvrši brez nesreče! Spremembe v krški škofiji. Čast. gospod Franc Božič je nastavljen kot kaplan v Vetrinju, č. g. Karol Plaš kot kaplan v Škoci-janu v junski dolini, č. gosp. V Polanec pride kot kaplan v Kotače in č. gospod J. Dragasnik kot kaplan v Globasnico. č. g. Jožef Štefan pride kot drugi mestni ka-v Volšberk. — Za slovenskega pro-povednika in spovednika v uršulin-skem samostanu v Celovcu je imenovan č. gospod Anton Stres, pre-fekt v Marijanišču. Učiteljsko 501etnico bo praznoval letos tudi g. Jožef Mesner, nadučitelj v Komendi. Po zrelostnem izpitu 1. 1851 je bil g. Mesner dve leti v privatni službi v Polhovem gradcu, potem je služboval 7 let v Bohinjski Beli, 15 letvSkoci-janu pri Turjaku, v Komendi pa službuje že 26 let. Nesrečen dan rPostojini je bil vtorek 9. julija. Zjutraj je skočila neka zakonska žena —Frančiška Milharčič — v vodnjak. Revici se je v glavi zmedlo. Potegnili so jo hitro iz vodnjaka, in hitri zdravniški pomoči se je posrečilo, ohraniti ji življenje. Dal Bog, da bi ozdravela tudi na duhu! — Zvečer istega dne je utonil v Pivki pri kopanju 15letni Jakob Cič. — Mizar Frančišek Cestnik pa je padel tako nesrečno z lestvice, da bi si bil skoraj zlomil tilnik--Zaznamovati imam še nekaj manjših nesreč: Neki gospod si je poškodoval nekoliko prstov na roki,neki delavec se je usekal, tudi neki konj je bil nesrečen in voz sena se je zvrnil; v neki družini pa so bili v velikih skrbeh kam je šla njih mala hčerka; šli so jo iskat in jo našli že o mraku na potu od postojinske jame, kamor je šla pogumna deklica sama — na iz-prehod. V sredo zjutraj so se povsod po Postojni pogovarjali o mnogih nesrečeh preteklega dneva. Strela ubila štiri može. Iz Što- rij pišejo: Predvoeranjim, v pon-deljek, ubila je strela na nekem travniki med Štorjami in Sinadolom štiri kosce, dva druga pa je nevarno poškodovala. Kosci so s Tolminskega. Iz Aleksaildrije, 5. julija; Praznik sv. Cirila in Metoda smo Slovenci v Aleksandriji obhajali prav slovesno, kakor je to v navadi že šest let. V čast našima apostoloma sem opravil slovesno sveto mašo' z asistenco in imel mej njo kratek nagovor. Precejšnje število Slovenk je pristopilo k skupnemu svetemu obhajilu, pa tudi moš-ki so bili častno zastopani. — Še celo kres smo imeli zvečer pred praznikom sv. Cirila in Metoda, ih prav velikansk kres, ki pa ni bil na čast sv. blago-vestnikom. Kakor prebiram z žalostnim srcem poročila o tolikih in tako velikih požarih na Kranjskem, tako je bil na predvečer sv. Cirila in Metoda mej in osmo uro velik ogenj ne daleč od našega samostana. Zgorela je popolnoma hiša, v kateri je bila tiskarna in prodajalnica. Ker je bila požarna bratnba takoj na lici mesta, je omejila ogenj, da ni bilo večje nesreče. Zgorela je samo ena hiša z vsem blagom in pokončani so tiskarski stroji. Posestnik hiše je milijonor in je bil tudi zavarovan. Veliko škodo ima pa nezavarovani lastnik tiskarne in prodajalnice. Roparji. Iz trnovske župnije na Notranjskem se poroča. Minuli teden je bila oropana podružna cerkev v Sapianah, sosedne naše jelšanske župnije. Minulo soboto so pa roparji vdrli skozi okno v podružnico trnovske fare v Kosezah, in ker niso nič našli, kar bi jim bilo prav prišlo, so oskrunili oltar in raztrgali masne bukve. Torej v Št. Petru, v Nadenjem selu, v Ilrušici, v Sapianah in Kosezah so tolovaji v 14 dtieli doprinašali svoje bogoskrun-ske hudobije! Nobena cerkevni več varna; vse, kar ima količkaj vrednosti, se je iz cerkve preneslo v varnost. V nekaterih krajih ljudje stra-žijo cerkve cele noči, dasiravno so cerkve v sredi vasij. Kam smo prišli; žalostno znamenje časa! Osnovni shod društva''Narodni Dom" v Trstu je izvolil v odbor za predsednika g. dr. Gustava Gregorina, za odbornike gg. Gjuro Vučkoviča, dr. Ot. Rybara, Josip* Mahneta, Ante Bogdanoviča, dr. Jos. Abrama, Matko Mandiča, Jos. Učakarja in Jožefa Rožeta. Za obnovitev spodnještajer-skili vinogradov se razdeli letos 880.000 kron, toraj za 20.000 kron več nego prešnja leta. Odličen Slovenec umrl. Na svoji graščini Lanof pri Celju je umrl c. kr. ministerjalni svetnik generalni konzul v pok.g. Konrad Wassit'ich v 80 letu svoje starosti. Pokojnik bil je sin slovenskih starišev in nikdar ni zatajil svojega slovenskega rodu. Slovenska stremljenja je rad podpiral s svojim svetom in tudi gmotno. Wassitscli bil je zadnji avstrijski konzul v Sarajevu. Umrl je na Dunaju cand. iur. g. Josip Očkerl. Na moškem učiteljišču v Mariboru se je oglasilo k zrelostnemu ispitu 18 črtrtoletnikov, 8 sta odstopila med izpitom, 2 sta dobila prekušnjo, 1 mora ponavljati. Ostalih 13 je prestalo maturo. Nagla smrt. V kolodvorski čakalnici v Slov. gradcu so našli mrtvega mizarja Wedeniga, ki se je vračal iz bolnice v Velikovec. Ustrelil se je v Beljaku brivski pomočnik Andrej Šober. Bil je blagajnik brivske zadruge ter je ves denar iz blagajne pokral. Poskušen samomor v Gorici. Predvčerajšnjim zjutraj so našli v Gorici v njegovem stanovanju vpo-kojenega stotnika barona pl. Lich-tensterna na pol mrtvega ležati na tleh v spalni sobi. Pil je strup Prenesli so ga v bolnišnico, kjer leži v smrtni nevarnosti. Uzrok samomora je baje neozdravljiva bolezen. BEST FOR THE BOWELS If you haven't a regular, healthy movement of th» bowel« every day, you re 111 Or will be. Keep your bowels open; anil bo well. Force, m the shape of violent dIitJ c or pill poison, la dangerous. The smooth-est easiest, most perfect way of keeping; the bowel« clear and clean 1» to take CANDY CATHARTIC JOHN KOŠIČEK, 564 S. Centre Ave., ChfcagO, 111. priporoča Slovencem svoj 1. aprila 190] -otvorjeni- novi saloon, kjer točim najboljše pijafie. Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše! MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI H0ČES NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopji, mehki in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaiues ulici blizu novega kanala. Predno kupiS IjUMBi oglasi se pri nas, in oglej si niižo zalogo! Ml te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC, JOLIET, ILLINOIS. Kdor rojakov išče pravice kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmačim vsako tožbo in v to se priporočam ALOJZ L0USHE, 1749 St. Clair St., Cleveland, O. JOHN GEDIUA, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. Tel. Bast 1480 W. Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodajaluico založeno z mnogovrstno spodnjo In zgornjo obleko. Velika izber raznih srajc, jopic, lilač, nogovlc, rokovic, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, mušnih knjig, povestij in Se mnogo drugih k tej trgovini spadajočih rečij. Nizke cene in dobro blago. Pri meni se lahko vsakdo narod na "Amer Slovenca". TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše ''The U, S," IPC. in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. R. C. BERTNIK. L.B. BERTNIK. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naš« posebnost: JUDGE, NEW CENTURY. 10 ccntov. B centov. 405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS. American Ice Co. prodajajo najceneje PREMOG, drva, oglje, led itd. IZDELJUJEMO znakezaK.S.K.Jednoto trakove, zastave in lanlera Office: na voglu Chicago In Columbia Streets. Offlce Telephone No. 67. Residence Telephone No. 139. Mehki premog . . 3 00 ....... 3.25 ..>>■• 3.50 Trdi premog . . 6"75 c*t\ S. HONET, 206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdeljujeta najfinejše moške obleke od $15 do $28. Subio si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago. Slovenci, obiščite me pogostokrat. Josip Birkey, 209 Plainfield Ave. Joliet, 111. se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v ♦o kopanje vodnjakov. <>♦ E. HAYWOOD Hlev in krma za konje. 311-313 North Joliet St. Telefon št. 1682. Joliet, 111. M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. JOHTV 310I)IC llJfS Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d. PONT TOBACCO SPIT and SMO KB Your Llfeawayl You can be cured of any form of tobacco using easily, be made well, strong, magnetic, full of new life and vigor by taking MO-TO-BAO, that malces weak men strong. Manyjjam ten cure let i_____________ ______I_______ REMBDY CO., Chicago or New York. 437 Matiia P a /> n n c i r Prodajalec ur, verižic, uhanov, JTIAIIJA rUuUKfcLL, prstanov in druge zlatnine. ....Bogata zaloga raznih knjig.... CONTINENTAL HOTEL Corner First and Hudson Sts.. ISL2BS. H0B0KEN, N. Y. priporočam Slovencem, ki se vračajo v domovino ali kadar dospejo v New York. Stanovanje za osebo na dan $0.75 do $1 ali s hrano vred (trikratna jed) 11.50 do $2. Cene so znatno znižane za več dni skupaj. Kdor se pismeno nazwani, ga pridem počakati na kolodvor in preskrbim vse potrebno. CAESAR STRENZ, Manager. EAT 'EM LIKE CANDY Pleasant, Palatable, Potent. Taste Good, Do Good, Never Sicken, Weaken, or Gripe, 10, 85, and 60 cents {ter box. Write for free sample, and booklet on lealth. Address 453 STERLING HKHKDT COMPiNT, CHICAGO .r MEW YOIU. KEEP YOUR BLOOD GLEAN DR. J. L. STRUZYNSKI, H. Chicago Street No. 809 nasproti slor. Katoliške certve Telephone 2371, JOUET, ILL. JosipZelnikar, Cor. Ruby & Broadway sts. JOLIET, ILLINOIS, priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in najboljše pivo In druge pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dob rimi smodkami. JOHN J. WELLNITZ ODVETNIK. Govori se nemški in poljski. sn,te Joliet, 111 Pišite SODALITY cenik! ti?? tpr vzorce! t|7 W. J. FEELEY CO. 6 & 8 Monroe St., CHICAGO. E. KRAFT, 1004 N. Broadway St., JOLIET, ILL. priporoča svojo pekarijo Izdeluje po naročilu vsakovrstne kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko. HENRIX C. HONKOMP, izdelovalec izvrstnih smodk. Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 609 N. Chicago St., Joliet, 111. John Gerzin, Corner 2, Bldg. East Chesnut St., VIRGINIA, MINN. Priporoča rojakom Slovencem svojo lepo urejeno GOSTILNO v obilen obisk. ToČiin vsakovrstne dobre in fine pijače, sveže pivo, razne likerje ter prodajam najfineje smodke. Tudi Trinerjevo zdravilno grenko vino je vedno na razpolago. KAROL 0ESTERLE zlatar na 106 N. Chicago Street JOLIET ILL., se priporoča slovenskem občinstvu za popravljenje žepnih in stenskih ur po nizkih cenah. Za dobro in točno popravo jamči. Ste li gl\x:h.i? Slohoma GLUHOST ali TEŽKO SL1ŠAN.TE se sedaj ozdravi potom n»6e nove Iznajdbe: samo gluhi »o neozdravljivi. UMENJE PO GLAVI PRESTANE NEMUDOMA. Popi« nam svoj slu-čaj. Nasvet in prekladanje zastonj, Ozdravi »e doma proti majhnemn plačil«, ti« Tlnl+nn' t> * " ■■■ ' 590 La Salle Dli UdllUll S Avenue, CHICAGO, ILLS Aural Institute C'ti.c ur at tttsoi Nlkel-ure 1 Jewels . «6.00 15 Jewels Waltham . W.50 Srebrne ure z enim pokrovom . . • $12-00 z dvoma pokrovoma $18.00 in viBjo. Boss-case 20 let garancije 16 size 7 JcwelB , $15.C0 " IB " . $18.00 Boss-case 25 iet garancije 16 size 7 Jewels . $25.00 " 17 " . $80.00 Opomba.Vse to ure so{z dvojnim pokrovom. Kolcsovje pri naStetih urah je Elgin ali Waltham, kakorSnega kdo želi. c. oT. P08il3ara EXprCSB fltl Pismeni papir z okra-7se moje blago )e garantirano/ ski in v narodnih barvah. CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja . . $0.15. V Skatljl 2 ducata " " " . $0.36—0.60—0.75, V svoji za Ioni imam tudi fv-74,5 Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej pošlje. Naslov je: Math. Pogorele, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Cenik knjig poHljam poStnine prosto. Pišite po-nj / A. BAUER & CO. Importers & Dealers FINE CASED LIQUORS AND WINES 142-144-146-148 E. Huron St. S0LB DISTRIBUTERS OF CHICAGO, ILL DAM-I-ANA. HENRY LATZ, kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, 'PHONE 1652. JOLIET - ILL. mm ^ADEšTOJ^) council; AMERIKANSKI SLOVENEC. Ustanovljen 1. 1891. Prvi slovenski katoliški list v Ameriki. Izdajo Slo vensko-ameri aktisko Tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Za Ameriko stane: za celo leto za pol leta $ 2.00 $ 1.00 Za Evropo. Afriko in drugo inozemstvo: "i za celo leto za pol leta $3.00 ali 15 kron. $1.50 aH 8 " Posamezni listi po & c. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokepisi se ne vračajo. Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 813 North Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, »r. Benton k Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. »AMERIKANSKI SLOVENEC". Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton <& Chicago Str8., Joliet, Ills. The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Slovenlo Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Sedaj pa je izšla znamenita knjiga o zgodovini mornarice Združenih držav, katero je spisal Edgar Stanton Maclay. Knjiga naj bi bila tudi uporabna kot šolska knjiga na mor-narični akademiji', iz katere naj bi se mladi mornaricni častniki učili zgodovine. V odstavku o vojni s Španci pred Kubo pa je nagromade nih toliko neistiaitosti, psovk i» že premletih fraz proti admiralu A. Schleyu; da je vzbudila knjiga velikanski vihar in je tudi prisilila junaka Schleya, da se je zganil. Zahteval je takoj pri mornaričnem tajniku, da se uvede preiskava o njegovem obnašanju v bitki pred Santiago de Cuba. Minister je po daljšem posvetovanju to dovolil in je že tudi imenoval različne član« v dotično komisijo. Predsednik Court of Inquiry je admiral Dewey, člana pa sta kontre admiral Kimberly in kontre admiral Benham. Oba kon tre admirala sta že penzijonirana, ker zahteva državni zakon, da mora iti vsak častnik pri mornarici v po koj, ko je star 62 let, pa naj bo še tako čil in krepak. Kakor je znano, je dovolil kongres iidmiralu Dewey izjemo. Dotična ebravnava se bo vršila v septembru in vzbuja že sedaj občno pozormost. Navada, da se komu zmanjšujejo zasluge, je že silno stara. Staro je že tudi, da si kdo drugi lasti zasluge in se tako šopiri s pavovim perjem. Svoječasno se j« tako godilo tudi generalu Grantu. Ali kolikor bolj so zmanjševali njegove zasluge, kolikor bolj so podcenjevali njegove zmožnosti, toliko svetlejša je zvezda njegove slave; Bržčas se zgodi tako tudi pri admiralu Schley-u. V dotični pritožbi na mornaričnega tajnika pravi sam: "Meni ni za mojo osebo, dokaz da «e tako pozno oglašam, toda zabra-niti pačenje zgodovinskih dejstev mi ukazuj« dolžnost." Entered at th« Po»t office at Joliet, 111. as sebcmd Class matter. CERKVENI KOLEDAR. 4. august Nedelja 10. pobink.Dominik" 5. „ Pondeljek Marija Devica; 6. „ Torek Gospodova spre. 7. Sreda Kajetan spoz. 8. „ Četrtek Cirijak, 9. „ Petek Rom, m. 10. „ Sobota Lavrencij, muč. Posledice vojne. Nedavno smo poročali, kaka velika sleparstva se dogajajo glede pokojnine in podpor« bivšim vojakom, ki so se borili pod zastavo strička Sama. Prav v taki meri so bila ta sleparstva na dnevnem redu po meščanski vojni, kakor se to dogaja sedaj po vojni s Španci. Tedaj je bil popolnoma opravičen vsklik Raserja, ki je dejal, da ne smejo Amerikanci začeti nobene vojne več, ker se bo sicer breme vojaške pokojnine razvleklo v brezkonečnost. Do junija m«s«ca je došlo v Washington 45,710 prošenj za pokojnino. Nekaj jih je že rešenih, nekaj še ne, a šUvilo vedno narašča. Za davkoplačevalce to ni posebno vesela novica. Kakor pa s« tudi množe pokojnine, tako se množe različni škandali, katerim je bil glavni Vzrok španska vojna in to spada tudi med neljube posledice te vojne. Med temi škandali, ki se z vsakim dnem večajo, je ena najvažnejših zadev ona o admiralu Schley-u, čegar ju-nažka neustrašenost j« največ pri-pomogia do zmage pri Santiago de Cuba, katera najbolj bode v oči vse njegove sovražnike. Gotovo je znano Se vsem čitateljem, koliko in kako so vse pisarili zoper njega nekateri listi in koliko blata »o nametali nanj Sampsonovipristaši. Za vsa ta podla podtikanja se poštenjak Schley ni zmenil, pač pa so se zanj potegovali vsi pravi resnicoljubi in neodvisni časopisi. Cela afera je razdelila ta-korekoo vso mornarioo v dve stranki, kar ni posebno na čase naši državi. Angleška grabežljivost. Ostro j« bičal to nečloveško vojsko znani angleški parlamentarec Labouohere. Drugi član angleškega parlamenta, Lloyd George, je imenoval bursko vojsko sramoto za Angleže. Bivši minister marki of Rippon je v javnem pismu obsojal angleško vojno upravo in njen zistem. V sredi Londona so nedavno na jiavnem mee-tingu množioezodobravanjem vspre-jele resolucijo, ki obsoja vladno politiko. Žal, da so to le posamezni odmevi človeških src in da je ogromna večina angleškega naroda v imperiali-stiškem taboru. Celo liberalna stranka se je izneverila svojim načelom in zatajila svojega Gladstona. Razdvojila se je v dva tabora in možje kot Grey, Rosebery in Asquith ne odobrujejo govora voditelja Campbell Bannermana, ki je obsojal bursko vojsko kot krivično. Svetovna vlada, to je bojni klic angleških imperialistov. Angleški jezik mora biti splošni kulturni jev zik, angleška zastava vihraj na vsaki skali ob morjih okolu zemlje. Zato je angleška grabežljivost prva in največja nevarnost za svetovni mir. Jako poučna je zgodovina angleške trgovinske politike. Do 14. stoletja so imeli trgovino na Angleškem v rokah tujci, najv«č Nemci, Italijani in Nizozemci. Angleži so bili dotlej poljedelci in so izvažali le surovine, osobito ovčjo volno. Tudi brodarstvo je bilo v tujih rokah. V 14^ stoletju pa se j« med Angleži vzbudil narodni egoizem, ki je tekom stoletij priboril Angliji prvo mesto na svetovnem trgu. S trgovino pa j« rasla tudi angleška moč in v«ljava. Na vseh koncih in krajih zemeljske oble so si Angleži osvojili bogate pokrajine, katere varujejo z velikanskim brodovjem in močnimi trdnjavami. ' «L' appetit vient en mangeant", ta Rabelaisov izrek velja v prvi vrsti o Angležih. Kakor polip je Anglež iztezal svoje dolge prste po lepih pokrajinah in ugodnih pristaniščih. Sir Dilke v svoji knjigi "Greater Britain" Je kaže Angležem "solnce svetovne vlade" in ovenčani pesnik Kipling opeva angleško "gospostvo sveta". Da, Angleži so podobni Mohamedovim četam, ki so s koranom v levici in z mečem v desnici širili svojo kruto oblast. Pač poznamo anglašk« državnike, ki sos prepričanjem zagovarjali narodovo svobodo in svetovni mir. Cobden, Gladstone in Bright so bili navdušeni zagovorniki narodn« rav nopravnosti in samostojnosti. Toda taki možje so med Angleži le redko sejani. Angleži imajo denar in stem kupujejo "junak«", ki se bor« za angleško slavo in domovino. To vi dimo v Ameriki, Aziji, Avstraliji in v Afriki zasledujemo že dolga desotletj a angleške nenasitnosti brez ozirno strast. Ali si moremo misliti večjo krutost, nego je krvavi boj proti Burom, ki j« posledica angleškega cinizma in imperializma! Pošteni Angleži se sami zgražajo ob vandalskih dogodkih v južni Afriki. l^edavno je izšla knjiga o razmerah iii dogodkih v južni Afriki, ki je na Angleškem vzbudila največjo pozornost. Turki so svoj čas tako nečloveško in surovo tlačili in mučili krščansko rajo, kakor danes Angleži davijo burske družine. Žene in nedolžni otrooi morajo prenašati krute kazni za svoje može in očete, ki branijo prad«-dov domovja proti angleški grabežljivosti. Denarni polom v Nemčiji. "V državi lepih čednosti in strahu božjega," kakor se rada nazivlje Nemčija, zgodil se je svetovni škandal, o kakršnem že svet dolgo ni slišal. Velika "Lipska banka" je propadla, ne po špekulaciji temveč vsled sleparstva in poneverjenja upravnega sveta, kateri je štel med svoje člane najvglednejše nemške veljake. Nepričakovani propad imenovane banke je grozno vznemiril vso Evropo. Bančni ravnatelj Schmidt se je obesil, nadzorovalni svetnik Schafter se je ustrelil, višji protes-tantovski pastor Muller je znorel, ko je zvedel za svoje izgube pri banki. Razun tega je znorelo še več osetf, večino upravnega odbora so zaprli. Nad 30 tvrdk je samo vLip-skem prišlo vsled tega v konkurz, a propadla so mnoga velika podjetja po celi Prusiji, pa tudi v Avstro-Ogrski, Italiji, na Francoskem itd. Trebalo bo morda polstolotja, da se velikanske izgube pozabijo ter se povzpnejo prizadeta podjetja do prejšnjega blagostanja. Glavni pozročitelj bančnega propada se imenuje poleg brezvestnih upraviteljev "Delniško društvo za sušenje drož v Kaslu". To društVo je lahkemišljeno špekuliralo z lah-komišljeno posojenim denarjem propale banke. Društvo je imelo 80 milijonov mark iz propale banke, za katero velikansko vsoto so jamčili bančni upravitelji s svojim premičnim premoženjem. Toda zastavljenih vrednotnic ni bilo prikatastro fl najti v banki.Dvojno je mogoče; ali so brezvestniki z zastavljenim kapitalom sleparili, ter zastavljene vrednosti najprej zastavljali, ali pa iste poneverili. Sokrivo delniško društvo se je osnovalo v Kaslu (Cassel) leta 1889 v skromnem obsegu za sušenje in razpečavanje drož pri pridelovanju piva, žganja ter sladkorne pese. Kmalu pa je začelo z lesno produkcijo v zelo obširnem delokrogu. Ustanovilo je podružnico skoraj po celi Evropi tako tudi na Dunaju, Lvovu, Ilavi na Ogrskem itd. Seveda so sedaj vse propale. Finančno politični svet j« od začetka nekaj nezdravega sumil, ker so družbe izplačevale do 50% divi dend. Izplačevale so iz lipske banke izposojene milijone, za kar je ta ta banka vedela. Tu so tedaj ne moro govoriti le o lahkomišljenosti, to je bila temveč velika sleparska družba, ki je privedla deželo skoraj do ban-kerota ter do temelj pretresla finančno zaupanj«. O Saksonski se rado trdi, da je gospodarsko močna. Nečuveni ta polom pa je svetu pokazal, da je pri vsem politično otročja. Res so bili že podobni polomi, n. pr. franooska Panama, londonsga Basingova leta 1890 itd., a pri teh podjetjih se je računalo z drugačnimi veličinami, na katere je pač bilo laglje zaupati milijone, kakor pa 80 milijonov za — drože. Pregledovanje knjig v propalih dveh podjetjih bo trajalo najmanj šest tednov. To pregledovanje pa bo stalo še gotovo življenje marsikaterega sokrivca ter — pamet ogoljufanih. Dosedaj je toliko gotovo, da so udje ravnateljstva kaselske družbe poneverili štirinajst in pol milijonov mark. Vseh tovarn in industrijskih podjetij, ki so poginile vsled lipske kaselske sleparije ni mogoče našteti. Omenjamo le komercijelno banko v Harkowu v Rusiji s pasivo 1,250. 900 rubljev, veliko število podružnic kaselske družbe po vsej Evropi, tovarna za suknjo Lehmam v Bo-hringu, lipska družba za glino itd. velikoknežna državna blagajna Weimer zgubi 1,500.000 mark, lip-sko mesto dve naloženi ustanovi za 660.000 mark in brezštevilno drugih. Pomilovanja je vredna vsaka dežela, ki postane žrtva taksnih va-ralic. Vendar se kaj podobnega »koraj ne bi bi moglo pripetiti v nobeni finančno strogo in pametno utrjeni državi. Škodoželmi Nemci pa sa naj iz škandaloznega dogodka uče, da je tudi v opevani Prusiji mnogo gnilega. Naj bi se kaj podobnega zgodilo n. pr. na Češkem ali v Rusiji. Nemško časopisje bi se ne utrudilo zabavljati in zgražati se.Nad brunom v Lipskem pa se ne spotikajo. Koliko bližje je v Nemčiji sleparstvo, kakor pa nezmotljivost! Pogled na Peking leto po vstaji. Ne bode dolgo, ko bodo zapustile Kino zadnje tujezemske posadke. Le š« nekoliko sto mož ostane v Pekingu, kateri bodo stražili uhod do morja. Ta sprememba se j« pojavila zadnji teden, ne upoštevajoč Ruse, kateri so zapustili pristanišč« še zadnjo jesen, Amerikanci pod vodstvom generala Chaffee so pa tudi istočasno odšli proti Filipinom. Njim so sledili par dnij. Kasneje večje množine Nemcev, s 1. julijem pa je nastal občni mir in vsa razburjenost se j« polegla. Vsa afera s Kitajem je potrebovala leto dnij, dokler ni zavladal zo-petni mir. Lani, nekako ob tem času so porušili železnične proge; dn« 11. junija je bil umorjen japonski uradnik po kitajskih vojakih; dne 17. junija so se admirali (iz-vzemši ekspedicije admirala Kem-pfa)veselili bombardovanja trdnjav« Taku; dne 19. je bila proglašena splošna vojna, katero je napovedal Kitaj in naslednji dan so se pojavili napadi na diplomatične dvore, katerih žrtev sta bila baron Kettsler in profesor James. K novemu življenju nas poživljajo dogodki preteklosti. V vesalo zadovoljstvo smemo reči, da se je krvavo početje popolnoma ustavilo in da so se obnovile zopet zdrave razmere. Aktivne priprave, da bi zopet za-dobilasodnijasvojeprvotne pravice, se više kaj počasi in le malo je upanja, da bi se to zgodilo pred zimo. Velesile še niso storile koraka, kateri naj bi motil delovanje oziroma administracijo cesarice Dowager Njeno poslovanje mnogim krogom več ne ugaja in dolgo ne bode temu ko bodo uvideli diplqmatični krogi da je za svoje mesto postala nesposobna, zlasti, ako bi se pojavile kake zle posledice zaključivše se vojne. Kar se utegne najprvo zgoditi, utegne biti to, da se bod« šlo za oprostitev in zopetno upeljatev ce-sarstvafc To je edina r«forma, po kateri Kitaj čimdaljc bolj hrepeni in brez katere se bodo vse posledice slabo obnesle. Močno so v to zapletene tudi misli vseh izobraženih domačincev, posebno še onih, ki imajo kapitala dovelj na razpolago v vseh bližnjih in tudi oddaljenih krajih. Ljudstvo nižjih slojev pa pričakuje večjih koristij od nekdanjih sodni j," podobnih barbarstvu srednjega veka in če istih v resnici ta željno želi, eakaj naj bine veljale besede o "old regime?" Slučajno so dobili pred nekoliko dnevi vstop nekateri odlični Amerikanci pri princu Mr. Chungu, bivšemu profesorju v New University v Washingtonu. Princ je postal znamenit tudi v Ameriki vsled tega, ker je ob času bombardovanja zbiral skupaj katoličane, presbiteri-jance in protestante, vse pod §no področje in jih tako okolu dva tisoč obvaroval gotove smrti. V svojem pomenku se je izrazil o hvalevredni vzgoji katoliških otrok in dobrodelnih zavodih katoličanov v obče. Govoriti je seveda moral tako, da tudi protestantov ni grajal, še manj da bi jim skrivil las na glavi. Žel je občo pohvalo in danes posebno neodvisni listi vedo mnogo povedati o njegovem značaju. Princ je velik zagovornik cesarske administracije. Ko so ga lani ob tem času pregnali iz njegovega lastnega doma in ko je njegova družina ž njim vred morala bežati, je dejal: "č« ne dobimo cesarstva v pravem redu, ki bo vedelo uravnati policijske iu druge prepotrebne urade, zaman nam je ves beg." Proti domačinom, kakor tujezemcem je princ Chung enako prijazen in njegovo naravo občuduje, zlasti v političnem oziru, kjer zavzema odlično mesto, tudi mnogo njegovih sovražnikov. Misijonarjem v Kitaju delajo velike ovire. Kitajska oblastva so se mnogo posvetovala in naposled ukrenila pozvati škofa Richard, da bi on rešil vsa vprašanja, tičoča se zgolj tega. Provincija Shansi zahteva sleherni dan več žrtev, katere morajo dpprinašati ubogi misijonarji. Kri med njimi teče, kakor bi rekel v potokih. Oblastva ne morejo temu nič. Umor za umorom sledi. Cesarica Dowager je zadnje dni izdala ukaz, da se pod kaznijo ne sme nihče dotakniti poslopja svojega bližnjega, tem manj, da bi se drznil skruniti poslopja božanstve-nih namenov, ali sploh na kak način delal škodo kateremu koli. Želeti je v obče, da bi v Kitaju zopet zavladal oni mir, ki je toliko let blažil svetovne interese. Železniške nesreče v Združenih državah. Novi čevlji Parižank. Parižanke so si izmislile novo modo, ki se to pot pričenja pri — čevljih« Pričele so nositi poslikane čevlje-Umetniki slikajo na čevlje slike i« narave, cvetke in najrazličnejše drage podobe. Poleg poslikanih čevlje* imajo Parižanke tudi poslikane solnčnike. Zlasti v zadnjih časih smo imeli priliko poročati o mnogobrojnih nesrečah, ki so se prigodile širom Združenih držav. Gotovo bo zanimalo naše čitatelje, ako jim podamo ob tej priliki uradno statistiko o ponesrečenju na železnicah, katero j« izdala ravnokar vlada v Washingtonu za fiskalno leto, ki se je končalo 30. junija. Jako tragično je to poročilo navzlic tako dolgi progi, 193,000 milj. Vseh ponesrečenj je bilo 58,185, ubitih je bilo 7865, ranjenih pa 50,-320. Največ je ponesrečilo železniških uslužbencev. Izmed teh je bilo 2550 ubitih 39.643 pa ranjenih; ti se pa zopet razdele med vožnj« in drugo osobje. Izmed vožnjega osobja je bilo ubitih 1396 in ranjenih 17,-571, izmed ostalih uslužbencev pa je bilo ubitih 2550, ranjenih pa 2072. Jako veliko število je ponesrečilo izmed onih postopačev, ki se obešajo skrivaj na tovorne vlake, takozvani trampi, namreč 4346. Med pravimi potovalci se je primerilo na železnicah najmenj »esreč. Izmed teh je bilo namreč ubitih samo 249, ranjenih pa 4128. Mnogo večje je zopet ponesrečenje onih, kateri so ponesrečili med tem, ko so sli čez progo ali pa so prišli kako drugače v dotiko z železnico. Izmed teh je bilo smrtno poškodovanih 5066, z življenjem pa jih je ušlo 6549. Procentuvalno je najslabejše razmerje za vožnjo osobj«. Vsaki 137. uslužbenec je bil ubit in vsaki — 11. ranjen, m«d tem ko prid« na 2,316,648 popotnikov samo «n mrtev in na 139, 740 potnikov samo en ranjenec. Da je za potnike navzlic tolikim nesrečam velika varnost, kaže zopet, da se je ubil ha vsakih 64,413,684 milj samo en potnik in da se je ranil en potnik na vsakih 3,885,418 milj. Tako se glasi uradno poročilo. Sestavljeno je skrbno, vendar mu je možno očitati, da hoče, če že ne prikriti, pa vsaj nekoliko opogumiti in navduševati občinstvo ea potovanja. Odstavek o potnikih se glasi čudovito ugodno in nimamo niti najma-nje pravice dvomiti, da je tudi resničen. Toda nekaj drugega vzbuja naše zanimanje. Med vožnjimi uslužbenci železnice se je v minulem letu ubil vsaki 137 mož, ranil pa celo vsaki 11. To je nekaj strašnega. Najbolj pa nas je presenetilo, da ne izraža vlfcda prav nikjer nič za- V Združenih državah je 38 mest, ki imajo nad 100,000 prebivalcev. V Solnogradu so odkrili spomenik cesarice Elizabete. Slav-nostij, ki so bile velikanske, se j« udeležil tudi cesar, ki je bil povsodi z navdušenjem sprejet. Najhitrejši parnik Deutsch-land je prevozil zadnjič progo od New Yorka do Plmoutha v 5 dneh, 11. urah in 5. minutah. Na dan j« prevozil 557 vozljev, kar je doslej nedosežen rekord. Velikanski projek t. Vodno zvezo med biskajskim zalivom in sredozemskim morjem nameravajo napraviti Francoz je. Francoska zbornica si je že izvolila odsek v ta namen, tako bodeta zvezana dva morja V Davenportu se mudi vodja Burov v Kapkoloniji H. D.Viljoen. NekoS so ga bili Angleži vjeli in j8 bil obsojen na «mrt, ker je kot an-gležki podamik dvignil orožje proti Angliji. Ono jutro pa, ko bi ga bili morali justificirati, ga je rešil burski general De Wet. Nato j« pobegnil v Ameriko. Slovani na dunajski u®1 verzi. Dunajsko vseučilišče je imelo v preteklem šolskem letu 7128 slušateljev, od katerih je bilo 2092 Slovanov, in to 1576 Čehov (češka univerza v Pragi ima 3000 slušateljev), 154 Rusov, 69 Srbov, 60 (samo?) Slovencev, 233 Hrvatov (141 iz Dalmacije). Kuhinja ruskega carja« Ureditev kuhinje ruskega carja velja nič manj nego poldrugi milij°n kron. Posamezna posoda za kuhanj6 ■tane 1000 kron, a edna posoda za kuhanje rib 3000 kron. Ostalo p0' sodje velja skup do 200.000 kron. Vse naprave so v kuhinji od mra' morja in istotako stene, a posode s o navadno srebrne in zlate. V kuhinj1 posluje 267 ljudij, ki imajo seve velike plače; Načelnik kuhinje ima 150,000 kron, podnačelnikipa imaj0 po jJ0,000 kron letne plače. Sestanek treh vladarjev. Sredi meseca avgusta se snidejo blizu Moguncije nemški cesar Viljem« ruski car Nikolaj in an »leski kralj Edvard. Prvi bo došel kot običajno k veliki vojaški paradi. Ta sestanek je po mnenju mnogih politikov velike politične važnosti, zlasti zategadelj, ker se snideta ruski car i® angleški kralj, med katerima vladarjema ni bilo opaziti doslej o1' kake prisrčnosti, in ravno na Kitajskem je bilo med tema dvema velesilama največje nasprotje. Ti tnj* vladarji uresničijo lahko, ako s° edini, mirovni ideal; zakaj v njik oblasti j« vse, kar bi moglo proV«' ročiti vojsko. Dalje na strani 5. Preuredba ruskih g'®1* n a z i j se izvrši z 1. 1905. Doti«n» komisija je svoje delo že končala« študije v deških srednjih šolah bodo razdeljene v sedmoletne kurze.Gršk1 jezik se ne bode več podučeval, lft' tinski jezik se bode podučeval sam0 v višjih štirih razredih, razširi80 pa poduk v naravoslovju, v dveh modernih jezikih in. v domovino-■nanBtvu. Razširi se tudi v ruski i® splošni literaturi in v matematik1' Car delo komisije sedaj osebno pr°' učuje ter je izrekel željo, naj ostane petero klasičnih gimnazij in sicer v Varšavi, Petrogradu, Moskvi, jevu in Dorpatu po jeden klasih1 gimnazij. Car je v tej zadevi pisa tudi na naučnega ministra ter je za" pisal pomembni stavek: "Upon1« se bode resno oziralo, da s« pri Pre' uredbi pokrepi verska in morali^119 vzgoja mladine." Železnične nesreče, valni svet sestoji iz 9. okrajnih podpredsednikov, 3. zastopnikov tru-• sta, predsednika Shafferja, tajnika Williarasa in izdajatelja "Amalga-1 mated Journal", gospoda B. J. Da-i visa. Ako bi se danes nič ne doseglo, 1 pa bi bilo treba še navzlic temu drugo konference, tedaj s« bo ista vršila v sredo ali četrtek. Med delavci vlada mnenje, da bo štrajk kmalu končan, vendar se zanimajo z vso odločnostjo, da se ne bi niti najmanje poskušalo odpreti tovarne s scabi Chicago, 111., 1. avgusta.— Unija steklarjev, ki šteje nad 200 članov, je sklenila izposlovati za svoje ljudi povišanje plače. Uradniki so prepričani, da bo to zelo težko, ker so vsi člani razkropljeni po 24 delavnicah. Štrajk livarjev še vedno ni poravnan. Vse firme se še protivijo vspre-jeti zahteve unije in groze celo nadaljevati delo s scabi, če se livarji ne bodo povrnili na delo. Seveda ne verjame delavstvo tem grožnjam, ker je prepričano, da ne bo dobiti dovelj scabov. C i n c i n n a t i, O., 31. julija. Štrajkujoči mašinisti so prišli danes v sodišče in so vložili priziv zoper šest točk zadnje sodnje prepovedi, katero so izposlovali proti njim tovarnarji. Istočasno pa so izposlovali sami tako sodno prepoved zoper tovarnarje, ker je šest le-teh sklenilo, da ne bodo dali poslej nobenemu unijskemu delavcu dela. Reading, Pa., 1. avgusta. — : Situvacija štrajka v delavnicah ' Reading železnice je ves čas neiz- premenjena. Družba nastavlja čim- : dalje več novincev in grozi, da ne bo vsprejela nobenega štrajkujočih 1 delavcev. 1 Ansonia, Conn., 31. julija. V delavnioah Farrel Foundry in Machine Co. so začeli štrajkujoči delavci zopet delati. Pretekli teden so sklenili obe stranki nekak kompromis in na podlagi tega se je podalo strajkujoče delavstvo zopet na delo. Hartford, Conn., 31. julija. Vsled štrajka mašinistov so vpeljali večinoma po vseh tovarnah devet- : urni delavski čas in z vspehom te i okrajšave so celo sami tovarnarji prav zadovoljni. Boston, 31. julija. — Člani unije mesarskih pomočnikov so izjavili svojim gospodarjem, da ne marajo po 1. avgustu več delati skupaj z neunijskimi uslužbenci. Logan, O., 31. julija--llf. nes je ustavilo 500 premogarjev delo v premogovniku, ki je last Johnson Bros. Štrajk je nastal vsled tega, ker je ravnateljstvo odstavilo nekega paznika pri jamski železnici in ga pognalo kopati premog. J o 1 i e t, 111., 30. julila. - Štrajk v Pressed Steel Car Works, ki se je začel pred dvema tednoma, se je zlepa poravnal in 200 dtlavcev je šlo zopet na delo nazaj. čudenja nad temi strašnimi številkami. Po našem mnenju je vendar njena dolžnost, da bi se vsaj malo pobrigala zato, kaj so bili glavni vzroki tolikih nesreč. In ko bi se to natančno in vestno dognalo, tedaj bi se našel morda kak pripomoček, da bi se take nevarnosti v bodoče zabranjevale ali pa po možnosti vsaj omajile. Dane obrača vlada v to stran svoje pozornosti, priča, da nima srca za delavce. Davno je že znano, da j« vseh mnogoštevilnih nesreč in nezgod na železnicah kriva največ slaba in površna uprava ter tesnosrčno izkoriščanje delavstva. Ako bi bile železnic« v rokah vlade, tedaj bi bila ta prisiljena poskrbeti za potrebne varnosti, to. bi že poskrbelo občinstvo. Ker so pa vse železnice v rokah kapitalistov je vlada, popolnoma brez vsake moči. Naravno j« tedaj, da se bode železniške nesrečo v bodočem letu prav tako množile, kakor so se doslej, če n« bo to število celo nekoliko doneslo. Ob koncu ne bo brez pomena tudi ta-le številka: V Združenih državah je bilo ubitih na železnicah v zadnjih 13 litih 86,277 ljudij, ranjenih 469, 027. Ali neda to mnogo razmišljati? Iz delavskih krogov. Spominska hiša v New Yorku, Življenje rešil. Neki župnik j« na Bavarskem rad napravljal ob prostih dneh daljše sprehode. Na takem potu je dospel vročega poletnega dneva v precej oddaljeno vas in ker ga je žeja silno mučila, je stopil v vaško gostilno. Tam sta sedela dva kmetska možaka in se zamišljeno pogovarjala o vsakdanjih stvareh. Eden j« med pogovorom vedno pozorneje ogledoval župnika in vse je kazalo, da bi se rad z njim nekoliko pogovarjal. Gospod župnik je to opazil, pa se je spustil z možema v pomenek. Beseda je dala besedo in pogovor se je sukal o najraznovrstnejših stvareh. Ko s« je eden onih možičkov nekoliko opogumil, pravi: "gospod župnik, vi ste mi življenje rešili," Župnik ga začudeno gleda. Čez nekaj časa pa pravi: "Jaz? Kdaj, kje, kako, saj vas niti n« poznam?" "O, da, da", —nadaljuje oni čez nekaj časa — "vi ste mi rešili živ ljenje. Pred pol letom sem se nameraval usmrtiti, ker se mi je silno slabo godilo. Namenil sem skočiti v vodo in s tem namenom »em šel proti reki. Ko grem pa ravno mimo cerkve, sem zaslišal, da ste vi baš pridigovali. Radoveden stopim notri in poslušam. Govorili ste ravno o revščini posvetnega premoženja. Vaše besede so mi šle k srcu. Začel sem se sramovati svojega naklepa. Skesano sem pokleknil na tla in prosil Boga oproščenja." Gospod župnik je nekaj iasa molčal, potem pa resno pripomnil: "Ne jaz, temveč Bog vas je rešil, njegova volja je bila to, jaz pa sem samo •rodje v njegovih rokah. lika vročina, je znosil vse na prosto v lipovo senco in tam je nadaljeval svoje dtlo. Mimo je prišel vaški krojač, ki je bil znan kot velik pre-klinjevalac Boga. Začel se je tudi tukaj takoj norčevati iz podobe Iz-veličarja in zasmehovati podobarja, ki se mu ljubi delati take stvari. Podobar ga j« takoj pokaral in ga poprosil, naj n« govori takih stvarij. Toda krojač je še nalašč grše govoril nego poprej. Podobar se je nekaj časa jezil, potem pa je umolknil in mirno nadaljeval svoje delo. Prišlo je mimo tudi ntkaj ž«nsk, ki so slišale vse grdo govorjenje brezbožnega krojača. Nekatere so ga pokarale, a njega je to še bolj razkačilo. Začel j« preklinjati in na zadnje je pograbil že skoro dodelano podobo in jo je hotel kar naenkrat vreči ob tla, da bi se razbila. Predno pa je izvršil svoj bogokletni čin, ga je v hipu nekaj zabolelo, zakričal je, dvignil roke in omahnil na tla. Vsi so prestrašeni bežali. Ko so se čez nekaj časa malo osvestili, so šli pogledati »azaj, kaj se mu je pri-godilo. Ležal je na tleh in se ni ganil. Začeli so ga drgniti po životu in čez malo minut je spregledal. Počasi je prišel spet k zavesti, a v hipu je bil ves spremenjen. Pripla« zil se je po vseh štirih do podobe Križanega in jo začel poljubljati in objemati. S svojimi solzami jo je skoro popolnoma omil. Pozneje ga je podobar vprašal, kaj se mu je vendar bilo prigodilo. In on je po pravici povedal, da je začutil v onem hipu, ko se j« dotaknil podobe Izveličarja, v hrbtu grozne bolečine in tudi po ušesih mu je zažvenketalo, kakor strašen pok. Od tega časa ni bilo v okolici tako pobožnega in krščanskega moža, kakor je bil ta nekdaj brezbožni krojač. Sharon, Pa., 29. julija.— American Steel Casting Co. je pripeljala včeraj semkaj večjo množino livarjev in drugih delavcev, ki bodo zasedli mesta štrajkujočih. Vse te ljudi*o nabrali nekje na vzhodu in so jih pripeljali v posebnem vlaku sem. Ker je izdalo tudi sodišče prepoved, zoper gibanje in delovanje štrajkarjev, se nadejajo kapitalisti, da bodo brez ovire lahko nadaljevali delo po tovarnah z navlečenimi scabi. Toda to pot se je bržčas vsa slavna gospoda zmotila. Med delavci vlada velikanska razburjenost in prav mogoče je, da pride do kakih pobojev in nasilstev, če bo hotela družba na vsak način nadaljevati delo s scabi. Minneapolis, Minn., 29. julija. — 535 delavcev, ki delajo v tukajšnjih železnih mlinih, je imelo včeraj posvetovanje o lastnem položaju. Sklenili so, da se bodo potegovali skleniti kontrakt za eno loto in sicer na dan 25c poboljška. V par dneh bodo imeli delavci in delodajalci skupno konferenco in tedaj se bo še le določilo, kako naj se izvo-juje ta sklep. Če bodo delodajalci voljni pripoznati delavcem zahtevano povišanje, bo stvar dognana, sicer pa preti štrajk, ker so se delavci dobro organizirali. San Francisco, 29. julija. Štrajkujoči mašinisti v Scottovi ladjedelnici so imeli včeraj skupno posvetovanje s zastopniki tvrdke. O vspehih konference ni ša javnosti ničesar znanega. Columbus, O., 29. julija. — Štrajkujočim razvnžalcem ledu je družba dovolila deseturni delavski čas in posebno plačo, čo bodo delali tudi zvečer ali pa zjutraj pred določeno uro. Milwaukee, Wis., 30. julija. — Brewers Association je pretrgala kontrakt t unijo stavbenih delavcev. S polno gotovostjo so računa, da se bo temu uprla unija pi-vovarjem, ki je močna v tem mestu nad 1000 članov. Ako pride res do tega, tedaj se bo bojeval hud boj, ker si bodo stali nasproti na obeh straneh do vseh mej odločni možje. San Francisco, 31. julija. Delavski nemiri so dospeli včeraj večer do vrhunca, ko je City Front Federation bila prisiljena izdati ukaz za generalni štrajk. 15,000 delavcev se bo uklonilo temu ukazu. V trgovskih krogih vlada vsled ved-nihstrajkov neka neprijetna negotovost, ki utegne imeti še zle posledice. Pittsburg, Pa., 30. julija, čimdalje jasnejše se kaže, da hrepeni veliki trust prav tako po premirju,, kakor voditelji štrajkujočih delavcev sami. Ako pa se bo to tako naglo izvršilo ali ne, ni možno še z gotovostjo prorokovati. Vse je za-visno od trusta. Danes se snide eksekutivni svet Amalgamated Association. Izvrše- Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI: pJJ^nik: Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. I 2,P}'edsednik: John R. Stebbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, MicL, l il Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. i g' -tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. j^gajmk: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. Vni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor- f M. J. Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont, niki: ] Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. ■ I Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo, bilančni ( Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. odbor: ) John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. I Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Pravni f Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. •j odbor: "j John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. D ( Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn. nsivni ( Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. odbor; Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. ( John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. ,VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnstva na I. jednotinega tajnika i?"' ^rdian"a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna druftva na jedllOtinega jajnika (M. WAR D J AN A) po svojem zastopniku (delegatu) in po i nikomer drugem. Pristopili so: čustvu sv. Cjrila in Metoda 4 Tower, Minn. Prank ŽnidarSič 3016 roj 83, Janez K d, S k 3017 sPr- 23- jul. 01. Društvo šteje 214 udov. "8tvu sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Jakob Beber 3018. Janez Osolin 3019 roj > Anton Intihar 3020 roj 79. Franc Svelc 3021 roj 77, Matija Mihevc 3022 roj J' Franc Slabe 3023 roj 77, Alojz Rogel 3024 roj 73, Vide Zurgo 3025 roj 67, yref?or Beber 3026 roj 68, Jožef Planinšek 3027 roj 67, Anton Zeleznikar 3028 , 67. Jakob Branštetar 3029 roj 68, Janez Tomažič 3030 roj 63, sprejeti 14. ^ Mlia 1901. Društvo šteje 138 udov. fuitvu V. sv. Plorijana 44 So. Chicago, 111. Anton Strubelj 3031 roj 80, Martin K (j,. v&tar 3033 roj 1879, Franc Vidic 3033 roj 73, spr. 23. jul. Društvo š. 63u. uitvu sv. Jožefa 21 Federal, Pa. Anton Hrovat 3034 roj 77, Janez Subic 3035 S73, Urbl"i Podobnik 3036 roj 74, Jožef Otronovič 3037 roj 58, Anton Celik i j 8 r°j 1857 spr. 19. jul. Društvo šteje 93 udov. fuštvu sv. Alojzija 42 Steeiton, Pa. Janez Rozman 3039 roj 83, Matija Zugel roj 79, Martin Cernugel 3041 roj 63, John Matjašifi 3042 roj 58, sp"rej£Ti U ^ Jul. 01. Društvo šteje 62 udov. fuStvu sv. Jožefa 56 Leadville, Colo. PoterBižal 3043 roj 8V, Matevž Oblak 3044 *>j78, Franc Vidmar 3045 roj 77, John Pojzdar 3046 roj 75, Dominik Modic »047 roj 74, Ignac Sadar 3048 roj 73, Ignac Smolič 3049 roj 72, Franc Sadar »030 roj 71, Franc Jeriček 3051 roj 72, Štefan Kočevar 3052 roj 68, Jan. Lunder 4 dr s3 r°j °5' Matija Kočevar 3054 roj 63, spr. 22. jul. 01. D. š. 52 u. ^tvu sv. Vida 25 Cleveland, O. Janez Kren 3055 roj 82, Janez Jakšič 3056 roj Anton Tomšič 3057 roj 80, Martin Antonfič 9058 roj 77, Martin Vodopivec '059 roj 71, Janez Kržišnik 3060 roj 72, Franc Lenaršič 3061 roj 74, And. Trček 062 roj 75, Pranc Keržmanc 3063 roj 75, Anton Pele 3064 roj 75, Jožef Bebar 'sora r0j 68, Jo?'ef 8kul 3066 r°j 67> Matija Grdina 3067 roj 65, Jožef Kalusa 5 dr - sPreJeti 21. julija '01. Društvo šteje 167 udov. 1 307 SV" FranCiška 8ai- 29 Joliet- HI. Ju"i Kostorin 3069 roj 80, Lovr. Vidic f ^ 70 roj 76, Franc Ecimovič 3071 roj 75, Mihael Kumpor 3072 roj 73, Frano j8Uza 3073 roj 72, Bernard Božič 3074 roj 67, Mihael Vukanič 3075 roj 66, Jos. K ddrls Va Sv> Jožefa 41 Pittsburg, Pa. Jakob Fajdiga 1879 22. jul. D. š. 44 u. M dt !tva sv- Roka 15 Allegheny, Pa. Mihael Papa 1050 22. jul. D. š. 65 u. Ha SV' Alojzija 42 Steeiton, Pa. J. Nemanič 1895 33. jul. D. š. 61 u. l5 tv a sv. Frančiška Sal. 29 Joliet. 111. Anton Strajnar 1559, Janez Stariha 0da 4' ®artol Dolač 1460, Ignac Ivančič 1468, 29. jul. 198~ Va Jožefa 53 Waukegan, 111. Ant. Terpin 2511 27. jul. D. š. 12 u. Suspendovani za nedoločen čas: ^ ^ru5tVa V" sv" Flo»jana 44 So. Chicago, 111. Jož. Gojtan 2031 23. jul. I). š. 62u. kdt 7V& sv- Jožefa 41 Pittsburg, Pa. Anton Istinič 2614 22. jul. D. g. 45u. Al dru5» SV> Alojzija 42 Steeiton, Pa. John Muc 1904 22. jul. D. š. 60u. jul V^ SV' PranSiSka Sal- 29 Joliet, 111. Martin Papež 2370, John Plut 1573 29. 1901- \ Društvo šteje 197 udov. Odstopil je: dl9mVa SV" Prančiška Seraf. 46 Greater New York Anton Burgar 3063 24. julija Društvo šteje 18 udov. Zasramovalec podobe Križanega. Neki podobar je izdeloval za križ ob razpotju podobo Križanega v naravni velikosti. Ker je bilo po leti in je vladala v njegovi delavnici vo- Brat Smrti Tako se včasih imenuje sanj, a vsekakor nepravilno, kajti sanj ni ud telosa, ampak le telo jači in krepi. Zdrav sanj je neizmerno blagot-voren, posebno poleti, ko ga telo bolj kot običajno potrebuje, da za-dobi zgubljene moči. A vročina mori sanj, česar poBledioa je, da telo silno oslabi in se vsi udje tresejo, kakor pri mrzlici. Dober sanj ni samo prijeten ampak tudi zelo potreben za zdravje, katerega je naj-ložje dobiti s Trinarjevim grenkim vinom, povsod pripoznano, okusno in poživljajočo poletn'o pijačo. Radi tega ga zdravniki priporočajo v vseh slučajih, kjer je treba okrep-oanja in reguliranja telesne sestave. Na stotine ljudij se je že prepričalo o delovanju tega izvrstnega leka na njihove organe in je dalo najboljša spričevala o njem. To nedostžno zdravilno vino izdeluje samo Joe. Triner 799 S. Ashland ave. Chicago 111. in nihče drugi. Na prodaj je v vseh lekarnah, a ne vzemite druzo-ga Trinerjevo, ki jamči za prijeten okus in zdravljive posledice, oživljajoče telo in duh. Se lahko, vzamejo, delujejo hitro in jamčijo vspeh Severovi praški za glavobol, neuralgijo, mrzlico in druge bolezni. Pristopile soproge: Vštvu o„ T 4tuštv *n' K- 14 Rutte' Mont Angela Skubic 1517 r '83, sp. 23. jul. 62sop. Vštvu SV" J°Ž6fa 21 Federal, Pa. Marija Hrovat 1518 r '73, sp. 24. jul. 61sop. "fuštv! SV" J°Žefa 16 Vir&inia. Minn' Marg- Qlai; 1519 r '77> SP- 25' —S°P-1 sv- Franč. S. 29 Joliet, 111. Terezija Borčan 1520 r '66, sp. 28. jul. 80sop. 4 Odstopile soproge: ^Vstva SV' PranS- 8- Greater N. Y. Franoa Burgar 1411 24. jul. D. š. 8 soprog. >9. jia.sv- Prai»6. Sal. 29 Joliet, 111., Marija Skof 1123, Marija Gobec 1056 lja" Društvo šteje 78 soprog. ^ Suspendovane soproge: društvo „ T ' Jožefa 41 Pittsburg, Pa. Marija Istinič 1320 22. jul. D. š. 22 sop. 1(lt Izločene soproge: 1 d,,UŠtva sv lfefa 41 Pittsburg, Pa. Jožefa Fajdiga 1309 23. jul. D. š. 23 sop. v- Alojzija 42 Steeiton, Pa. Marija Nemanič 1339 23. jul. D. š. 26 sop. WaR£JAN, I. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., Joliet, Illinois. GENERAL MAXIMO GOMEZ 6____AMERIKAHSK1 SLOVENEC, AVG. 2, 1901. Bolnik. Dalje. Tako se je nemara smejal tudi 011 nekdaj. A temu je davno----vrlo davno. "Gospa Podgornik—ne r«s, kaka vročina! Človek skoro niti dihati ne more." To j« bil tretji glas. Bil je oster, Visok, nekako nesimpatičen, jezičen. "Soseda gospa Meyer. Kako zopet kriči" je sam sebi pripomnil bolnik pri teh zvokih. "Ta glas me dela tako nervoa-nega...." "Res, gospa Meyer, vroče, vroče. Raz me kar teko potne srage." "Morala bi iti izven doma; nekaj bi morala nakupiti. In gospe Negri-jevi bi morala vrniti poset — v nedeljo je bila pri meni. A v taki vročini se človeku res ne ljubi zavijati se v ozko obleko in letati po mestu." "Proti večeru bode ugodnejše." '•Da, da, — A da ne pozabim: Ste li popoldne že govorili z gospo Ko-larjevo?" "Ne! Je li kaj novega?" "Da! — A govoriva tise, da bolni dijak n« sliši, okno je odprto. Zdravnik je naznanil gospe, da je bolnik pri koncu. Par dni še nemara preži vi, potam pa..." "A res'? Kdo bi si mislil!" "Hitro je šlo —• kaj?" "Res tako mlad je še." "Mlad. In vendar bode moral umreti!" Ludovik ni več poslušal. Mehanično se je prijel z obema rokama za prsi, kakor bi se hotel prepričati, je li res že izgorel v njih življenja zubelj. Potem pa si j« potegnil s tanko, skoro prozorno roko čez vroči obraz. Čutil je kako je u-padel, da je le š« kost in koža. Ravnotako mehanično je položil roko spet na odejo. Voščena belina prozorne, poteče se kože je v čudnem kontrastu odsevala od rdeče boje odejne. Fosforično se lesketajoče oči ležeče globoko v jamicah, so naporno nekako kakor v ekstazi zrle v rdeče-umeno cvetko na stropu. A bolnik je bil miren, tako nenaravno miren in pokojen. Moral se je sam sebi čuditi, kako je pri tej grozni vesti mogel ostati tako miren in mrzel. "Umreti toraj moram! Umreti — to je, ločiti se od vsega, kar mi je bilo do sedaj ljubo in drago — od prijateljev, znancev......od matere. Začel je misliti na preteklost. Pogrezal je svojo dušo v spomine ha minulo mladost, na rodne kraje, na domače ljudi, na staro, drago ljubljeno mater. Mati, mati! , Kako mu vztrepetava duša v mrzli boli pri spominu na njo! Kako težko bode zadela starko ta izguba. Saj je on njeno edino upanj«, edino veselje njeno. Njega se oklepa zapuščena, osamela vdova z vsemi silami svoje duše, z vso vročo strostjo materinega srca. A hipoma jo bode kakor grom z jasnega neba pretresla grozna vest: Tvoj sin, tvoj »dineo je mrtev! — Ne bode stala ob njegovi postelji v zadnjih, težkih trenutkih. Ne bode mu plakaje zatis-nila ugasnih oči. Ne bode mu pre križala mrzlega čela, ko zaspi dolg večen sen, kakor ga je križala nekdaj za mladih dni vsak večer, ko j« legal spat. z Najbrž« ga niti več videla ne bode, najbrže ga pokopljejo, preden ona izve o njegovi smrti. VrbČa ljubezen do stare mamice je z visokim žarom vzplamtela v srcu bolnikovem. Gledal jo je v duhu — majhno ženico izmučenega, a prijaznega obraza iu rjavih oči, ki so stokrat takoprij azno in lj ubeznivo zrle vanj. Nikdar več ne bode potapljal svojih pogledov v te mil© oži — nikdar več. Mogočno domotožje se mu je začelo zbujati v srcu. Naenkrat se mu je dozdevalo neizreono mučno, špavati v vse veke v tuji zemlji, med tujimi ljudmi, na tujem pokopališču. Nihče mu se zasadi na gomilo cvetek. Trava požene na njej zimzelen jo prepreže in iz tal vznikne nemara rdečebojni mak, edini kras zapuščenih grobov pozabljenih u-mrlih. Oj, na domačem pokopališču,kjer spiv«čnisen rodnioča; kjer speso-seddi in znanoi, bi se počivalo laže, prijetn«j«. In polagoma se mu je začelo v duši vzbujati neko čustvo, ki se je i vso silo protivilo smrti in ločitvi. Res ni lahko, vse zapustiti, ločiti se kar mirno vdano od sveta od življenja. "Toda — to je le egoizem v človeku" — je modroval sam pri sebi, da bi se potolažil ter »e ubranil nemira. ki se mu je vsesaval v srce.— "Iz egoizma se boji človek smrti. Ve namreč, da neha biti — neha za svet, za ljudi. Saj nas vendar ljudje ko nas nimajo več pred očmi, takoj pozabijo, le mamico izvzamem, drugi pa m« vsi pozabijo. Človek misli, misli le na samega sebe, ker je človek velik le v svojem egoizmu. In ta egoizem nas spremlja v življenju in še v smrti, in on je vzrok, da nas misel, da s« povsem izgubimo, navdaja z bojaznijo, z neko mrzlo, notranjo gAozo." Da, težko je, ločiti se od življenja! Ljudje često tako čudno sodijo o življenju, o svetu, o človeštvu. Dokler so zdravi in krepki, jim življenje ni vredno niti piškavega oreha. Ko pa bi morali zapustiti ta svet, o tedaj pa se ga oklepajo z vsemi močmi! Protivijo se sami misli, da je v kratkem vsemu konec, da skoro pade temni zastor ter zatre oder, na katerem so igrali kratko tragikom«dijo svojega življenja. Bližina smrti nekako po»večuje življenje, mu daje do tedaj neznan in nepoznan svit, ga ožarja z neko tajno, mistično gloriole. Bližina smrti nas spet spravi s svetom in človeštvom. Bližajoča se smrt nam izruje iz srca ves gnev, ki smo ga morebiti gojili proti sv«tu, proti življenju in človeštvu. In kakor v potrdilo tem svojim mislim, seje spomnil bolnik kolega Marina. Kak misantrop je bil nekdaj, kak zaničevavec vsega pozitivnega, poosebljena negacija vsega dobrega v življenju. Nalašč si je pojil dušo bolj in bolj s sovraštvom do sveta in človeštva, ki mu je dalo baje veliko krivico, ker ga je pustilo v revščini in bedi ter se ni mnogo menilo zanj. Vdal se je pijanstvu, da bi zabijal vsaj za hipe to krivico, in svoj gnev do človeštva je pogrezal v nezavest pijanosti. •'Ne pij vedno," so ga svarilidru-gi; "ti si piješ smrt!" "Da, to hočem," je odgovarjal cinično in resignirano. "Življenje hočem zapiti—ni vredno ne smotra ne vzorov, ki bi se pehal in mučil zanje .... Le pijem .... Lete . Lete! In sedaj res boleh«... A pije še vedno. Pred štirimi dnevi pa je obiskal bolnega Pivca. Proti večeru je prišel. Videlo se mu je, da so ga že precej obsedli vinski duhovi. In sedeč na pletenem stolu, ki je škripal pod njim, je razlagal bolniku, da je on tudi nevarno bolan na pljučih in da mu je zdravnik prepovedal piti, sicer ni več upati zdravja. "A piti moram," je poudarjal ter s kalnimi, rdečimi očmi zrl v bolnika "piti moram; v pijanosti vsaj zabijam, da moram skoro umreti. Glej mlad sem še in veliko bi še lahko storil za narod in človeštvo A vendar bom moral umreti, tako mlad umreti. In življenje je tako lepo----tako lepo!" Žalobno je govoril zadnje besede Glavo je povesil na mizo. In zapla kal je glasno in gorko kakor malo dete - ker bo moral mlad umreti in zapustiti to lepo življenje, ko bi še vendar lahko veliko koristil narodu in človeštvu! A tega se je spomnil šele sedaj. Šele v bolezni je spoznal, da je življenj« vendarle lepo. Poprej je pil, da bi zapil življenje, a sedaj je pla-kal za njim. Bolnik je razmišljal, kako se je tudi njemu poprej svet dozdeval malenkosten ničvreden. Življenje mu je bilo lepeza. A sedaj bi si spet rad nabremenil to. Toda sedaj je prepozno.....prepozno! Čas je potekal. Zunaj je zahajalo solnce. Izpod napol spuščenih rolet so začeli izginjati solnčni žarki. Solnčina luč je ugašala. Bolnik je zapazil, da se zlati prameni poizgubljajo drug za drngim tiho polagoma, nekamo tajno. Solnce se poslavlja je pomislil. In novi čuti so mu budili v hitro utripajočem srcu. Kakor solnoe zvečer zapade na obzoru, zemljo pa obvije črnokrila noč s temnim, življenju sovražnim ovojem, tako je s človekom. Tudi človek izgine prej ali slej s pozori-šča svojega delovanja, življenje njegovo ugasne, kakor ugasne zvečer solnčni soj. Potem pa pride temna noč smrti in uničenja. A kahor prižge mogočna roka o-nega velikega bitja, ki je v začetku stvarstva razžarilo nad svetovi soln-čno oblo, vsako jutro to vekovečno luč spet v novem krasu na obzoru našega vidika ter stre črna krila mrzki noči: tako tudi duha človeškega, ki ga je razžaril in z vseob-scžno tvorilo močjo obdaril isti Veliki umetnik, nemara ne pusti v tmini večne noči, ampak ga dvigne morda v jasne višave k novemu življenju, k novemu delovanju. "O, da bi izšel tudi moj duh iz uničevalne smrti črne noči jasen in svetal kakor solnce, žareč in čist, kakšni so zlati prameni solnčni!" — je zdihoval hrepeneče in koprneče. Mračilo se je. Polagoma se je soba polnila s tmino. Bolj in bolj s« je pogostil vzduh, kakor bi lezli iz nemih sten nočni duhovi ter se spajali v ozki sobioi v tesnem objemu, ali kakor bi se zidovi sami zgrinjali nad bolnikom polagoma, tiho, na lahno se nagibajoč bolj in bolj nad posteljo preteč, da se v prihodnjem trenutku sesujejo nanj. Bolniku pa je legalo nekaj neiz-rečno težkega, mučnega, nekaj ledeno mrzlega na vroče prsi, na glasno utripajoče srce. Ta tminagaje strašila, ti nevidni nočni duhovi,, plavajoči nad njim in okrog njega, so mu bili neprijetni, neljubi gosti. Toda nemara je to zadnji večer. Morda ga zagrne jutri že druga noč. Nemara se pojavlja v hipu, ko se nagne k večeru življenja dan, isti proces ki ga opazuje sedaj v priro-rodi. Nemara lega na človeka isto tako počasi in preteče in težeče in straseč ga smrtna tmina kakor se polagoma zgrinja okrog njega večerni mrak. Nemara se v hipu smrti človeku dozdeva, da se poveža nanj svod nebeški, da se ruši nad njim vsemira neizmerna stavba ter se zgrinja nanj, preteč, da ga pokop lje pod seboj. In človek se pogrezne v nezavest, v temo, v smrt. Nemara je tako, a gotovo ni. Ko bi ved«l, je li tako! Toda saj skoro morda jutri okusi to sam. Skoro se pogrezne v nezavest v smrti in noč ga zagrne s svojim težkim ovojem, črna večna noč, katere ne razsvetljuje nobena luč, kat«re ni nikdar konec, v noč brez zor« in jutra. Bolnik je postal nemiren. Taka noč brez vsake luči, noč brez zore in jutra ga je strašila. Bal se je je. Poprej, ko je bil še zdrav, »e mu je dozdevala ta misel, Bicer pa ni mnogokrat, razmišljal o tem,povsem naravna, skoro nekam dobradejna. Bil je sin svojega časa, bil je moderen človek, in tak se je le na lahno nasmihaval, misleč na trenutek ločitve od sveta in življenja, češ, to je tako naravno, to je le dobrota za človeka — veliko, neprecenljivo dobro. A Bedaj je ta trenutek premotri val iz druge perspektive, iz katere človek zre na smrtni postelj i na svoje preteklo in prihodnje življenj«, in iz katere sodi svet in vse svoje življenje drugače kakor ga je sodil nekdaj, za dni kreposti in zdravja. Kako? — V prihodnje življenje? Saj ga baje ni. Telo bodo položili v grob, prah bodo izročili prahu, duh pa - no, duše baje ni. Torej vsemu konec človek izgine in se izgubi v sveti, večni Nirvani. Toda ko bi nemara ne bilo tako? Ko bi nemara po smrti bilo vendar- le nekaj — nekaj ...... no, kaj — čemu se trapiti s tem vprašanjem! Toda — nit n. pr. ako se prestri-že, ima dva konca. En konec je konec v pravem pomenu besede, drugi pa pravzaprav le začetek. In ko bi bilo tako tudi s koncem našega pozemskega življenja; ko bi bila smrt le začetek drugega življenja! In če je kaj po smrti, mora trajati večno, sicer nima smisla. Večno torej brez konca in kraja .... morda večna noč -- večna tmina. "Ah!" je zastokal glasno. Spel se je po koncu ter močno pritisnil na svetlo gumbo priročnega zvončka. Ta je glasno, na kratko zacingljal. Bolnik pa je omahnil nazaj v posteljo. Zvonček je brnel z jasnim zvone-čim glasom, a vedno tiše, vedno nežneje. Vrata iz sosednje sobe so se sirarna odprla. "Kaj je, gospod Pivec?" je vznemirjena vzkliknila gospodinja, sto ječa še med vrati in trudeč se, premagati s starimi očmi sajasto tmino. "Luči! Davi me!" Z neko grozo, z neko neznansko nervoznostjo je izbruhnil te besede. Roke je dvigal v zrak, prste pa je razježil in razkrečil, kakor bi videl pred seboj kako prikazen ter se je hotel ubraniti. "Takoj je," je vtiknila starka. Hitela je v sosednjo sobo. Vžigalnica je zarskala po ostri strani skatljice, in skoro v istem hipu je pripal širok soj lflči pri odprtih vratih v bolnikovo sobico. Starka je prinesla svečo ter jo postavila na mizo ob postelji. "Ali vam je huje gospod Pivec?" je povpraševala ter popravljala zglavje bolnikove postelje. "Ah h koncu gre." Starka se je stresla. Za hip je po-molčala. A ne smete se vznemirjati...." "Ah le govorite saj vem, kaj je. Zdravnik je rekel, da težko preživim še par dni.... Kaj ?" "Vi že veste?"____ "Da, slišal sem, ko je dant-s popoldne povedala gospa Meyerjeva to novico gospe Podgornikovi." "Tako?" Starka je sedla na stol, položila desno roko razprostrto na mizo ter zamišljeno zrla v beli namizni prt. Bolnik je vpiral bliskajoče se oči v luč naporno, z nekakim hrepenenjem, kakor bi hotel srkati te žarke vase; kakor bi se hotel napojiti z njimi, ae okrepiti za katastrofo. Sveča je gorela polagoma, črni stenj se je nagibal na stran. Na koncu je bil žareč. Svetli plamen je vzplamteval in spet pojemal, trepetajo se je nagibal s strani v stran ter lil polumračno svetlobo čez posteljo in čez bolnika, po stenah, po stropu po vsej mahni sobici. Bolniku je polagoma odlegalo. Oni neznosni strah, ona smrtna groza, ki se ga je polastila poprej v mraku, v tmini ga je zapuščala.... "Kak blagoslov, kaka dobrota je je za človeka luč, svetloba" je premišljal nepremično zroč v trepetajoči plamenček.... "A nemara jo zrem zadnjikrat" si je ugovarjal. "In potem me objame zopet noč .... noč.... dolga brezkončna, neprodorna, nerazjas-niva noč. Vztrepetaval je pod grozo misli.... "Gospod Pivec" je zopet pričela starka zroča venomer na mizo — "zdravnik je rekel, naj vas opozorim, da ne odlašajte z izpovedjo da se spravite z Bogom.. .." "Ah!" Bolnik je nalahno zdihnil ter nabral čelo v gube, kakor bi se hotel nekaj važnega domisliti. Mučna, dolga tišina je zavladala v sobi. Starka je molčala. Umevala je veliko važnost tega trenutka. Videla je, da se bolnik bojuje sam s seboj da se bojuje v njem oni dvojni človek, ki živi v nas. Ravno ta notranji boj ji je pričal, da se bolnik docela zaveda velikega pomena t«ga dogodka. In veselila se je tega, ker je bila sama pobožna žena. A motila ga ni. čakala je, da bolnik izbojuje sam v svojem srcu odločilni boj, da sam sebe premaga. Le če bi se odločil negativno, je hotela vplivati nanj. A upala je, da tega ne stori. Saj je bil v jedru dober, dasi je bil dete svojega časa, dasi je bil "moderen človek," dasi je hodil široko pot, ki je običajno hodi sedanja mladina. V bolnikovi duši pa so se borile nasprotne sile. Ene so mu proseče pošepetavale, so vabile, naj pritrdi naj rečeusodepoln "da".—Druge pa so mu svetovale nasprotno, mu se-gerirale odločli "ne". "Čemu se hočeš izpovedati saj s smrtjo vendarle vse mine; po smrti ni ničesar!" "Je — je! Ne veruj lažnivcu od začetka...." Skozi odprto okno, pod napol spuščenih roletih, je priletela v sobico mala veša. Poletavala je okrog luči, plapolala z mehkimi krili nekamo preplašeno nad plamenom, potem pa so ji nervozno vztrepetale majhne, kakor z rumenkasto sivo moko potresene peruti in strmoglavila je v plamen in ob stenju v raz-puščeni raztajeni vosek.... To je zmotilo bolnika v njegovem modrovanju. In skoro ljubo mu je mu je bilo, da so se mu za trenutek misli obrnile na drug predmet. "Opekla se je ožgala!" je pomislil. In hipoma si je dostavil v mislih: "Tako se tudi mi osmodimo in ož-gemo pri vsem: pri ljubezni, pri prijateljstvu, pri vseh naših naklepih, vseh upih in nadah pri življenju samem...." Neka srčna grenkota, neka mrz-kost do ljudi in sveta je spet začela prešinjati bolnika. In čudil se je, da si je še pred kratkim domneval, da je svet v resnici lep in vreden življenja. "Toda" je spet pomišljal "sedaj j« vse to zame brez zmisla. Preteklost izginja v neki polutmini, a pred menoj se odpira.... Kaj ? — Da — kaj?" Biti ali ne biti — ali je kaj ali ni? se je s strahom povpraševal. In zopet mu je nekaj govorilo v srcu: "Je—je" "Seveda je!" — se je norčeval neki demonski glas, ki ga je strašil in pretresal. — "Seveda je: sveta Nirvana večni mir!" "Ne — ne veruj, ne omahuj! ..'.. Spominjaj se, kako te je učila mati!" (Dalje prih.) DE. H. G. mmm nemški zdraynik. Office: Cor. Hickory & Exchange^1 Over Horneys Drug Store — West -Telephone 106. Stanovanje: 315 N. Broadway. Uradne ure: Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer. Številka telefona: 1872. Napredek stoletja. Ako se ozremo nazaj v dogodke preteklega stoletja, kaka panorama napredkov se odpre našemu duševnemu obzorju! Na vseh straneh vidimo zboljšanja in iznajdbe, ki so umotvori človeškega duha. Po«ebno je to resnično pri zdravniški in lekarniški vedi. —Nova zdravila, krep-kejša v delovanju in vspehu so nadomestila prejšnja nepopolna in so donesla zdravja in sreče mnogim trpečim. Ob poletnih mesecih ni hujših in neprijetnejših bolezni, kakor so one želodca in črevesja. Napadi so nepričakovani in hitra pomoč je potrebna. Dandanes ni boljšega zdravila, kakor je Severov lek zoper kolero in proti driski, ki je uprav vzgled lekarniškega napredka in je nedosežen glede moči in vspeha. Nima atoma škodljivih snovij v sebi, ampak je sestavljen iz samih čistih tvarin in dišav, ki gotovo pomagajo in delujejo neposredno na bolesti provzročujoči del telesa. Hitro pozdravi vse bolečine, ustavi krč črevesja, poravna razdraženo mreno želodca in poživlja ter krepi ves telesni sestav. — Hitro pomaga vsakovrstnim želodečnim boleznim, kakor driski, koleri, vnetju spolovil koliki, krču, neuralgiji itd. Donese hitro in gotovo pomoč, pr«maga vzroke vseh neprijetnosti in vravna črevesje. Zoper poletne slabosti otrok je nedosežen. — Cena je 25 in 50 centov. Na prodaj je v vseh lekarnah in prodajalnah s zdravili. — Ni pristen, ako nima na vsakem ovitku (kartonu.) pristnega podpisa izdelovatelja: W. F. Severa, Cedar Rapids, Iowa. Zamašenje se ozdravi. Najvažnejša iznajdba zadnjih let je gotovo zdravilo za zamašenost: Cascarets Candy Catharic. Ozdravljenje jamčeno. Pristne tablice so zaznamovane s C. C. C. Samo v škatlici v vsih lekarnah 10c. To bo zanimalo mnoge- Kako se more vsakdo ozdra^ po večletnem bolehanju vS' , živčne oslabelosti, varikocelei'' ter dobiti nazaj svojim organ"® moč in krepost?Pošlji imena", slov: Mr. Aug. J. Adams, Box^ Chicago, 111. in on ti bo po^ prost recept s popolnim o® lom, tako da se lahko vsakdo st" ; doma ozdravi. Več tisoč oseb je rabilo že to zdravilo in o-zdravelo in le pametno je misliti, da naj vsakdo vporabi korist tega leka. Ti izvlečki iz prejetih pisem kažejo kaj mislijo ljudJ.V| njem: "Vaš recept je najbOM kar sem jih še kedaj pokusil- j, "Vaša ponudba je res pravo 3 darilo poslano trpečemu cWJ! štvu"—"Recept sem prejel. »V sem imel nobenih ovir, da bi izpolnil. Ravno kar som jaz boval." Vse dopisovanje je noma zaupljivo in poslano P1 navadnim zavitkom. AUG. J. ADAMS, Box 324, Chicago, IU'D<"S' %o+o+o+o+o+o+o+o+o rf+o*0*. John Krakei"' 1199 St, Clair St.. Cleveland. 0 Tel. Main 3868. L. Priporočam v obilen poset svojo »ovo Jtffic!* obilno založeno z dobrimi pijaCami, d"1"LrfJ nim žganjem, tropinovcem,pivom,vino»> ar kami. - Prodajam tudi premogi« .vsKvot»' vsakovrstna naročila za prevažanj6 ^^ A. SchoensteM naslednik firmi Loughran & Schoens^ Posojuje denar proti nizkim obres11 Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnin0 posestva. , Prodaja tudi prekomorske * listke. Cor. Cass & Chicago Sffie I. nadstropje, I i JOLIET, ILLINOIS-^ 7n0i)5 Agent for Besley's BAR Waukejan Ale and Porter. — J. C. SMlTfr BOTTLER. ^ 4U Van Buren St. 'Phone 1719-J^/ \ C. B. HAYWARD ^ Prodajalci papirja in t's,(a V zalogi imamo vsakovrsten1 . Pisalni papir, koverte, Pf'ffL, ščice, peresa, tinto, svinc>" zapisnike, knjige v pri knjigovodstvu, ^ ^ škatlje za pisma in raznovrst'10 potrebščine. . || Na TOgln Cass & Scott Severov 1 želodečni i v § }50c $100. f &|W i Podviza popolno prel>aV^6^, f hrane. Prijetnega okus»> ^ j doletnega delovanja na te ^ a krepost, povečuje slast i® P, j življa živčne in duševne j On uničuje kali bolezni* 8 | • ve8 "s bolne krepke in poživi ^ jt lesni sestavek. Na pro^jf t A. GOLOBlTSfl*11 NA 799 - 805 N. Chicago St. J°,,et''' | ♦0+0+0+00++0 MIHAEL KR^ —: toči: —- olt«8 najbolj priljubljeno ter Anheuser-Busch . • i žg9 pivo, vsakovrstna vina " Prodaja tudi smod*T j 1210 N. Scott St., J0L|ET' (P'jt Jfm JjV Jf* Jf, Jf* Jf* Jft Jft f' Jf* Jf Ž Nikdo ne pozna več želodečnih boleznij, Plat zvona. Pijanec obleži neko noč na cesti. Na vasi zagori; bijejo plat zvona. Pijaneo še na pol zmeden, zasliši plat zvona in si misli, da bije ura. Zato začne šteti. Šteje in šteje; na-šteje dvanajst, petnajst, dvajset. "Kaj bo, kaj bo?" reče sam v sebi, "Tako pozno ni še nikoli bilo, in jaz še nisem bil tako dolgo v krčmi! Kratkočasnice. Če zobje bole. Zakuri v železno ognjišče, vzemi požirek vina ali vode v usta ter sedi nanje. Kadar zavre voda v ustih izgine bolečina v zobu. Ljudje, ki imajo slamo v glavi, ne smejo rabiti tega recepta—vnela bi se lahko v glavi — za take ljudi imam ta-le recept: Vzemi požirek mleka (ne kislega, ampak kuhanega) in obračaj glavo, dokler se ti naredi "puter." Seveda je to pri kuhanem mleku jako težavno ter traja dolgo časa, a uspeh je gotov. Če glava boli zaradi vrtenja, pomagaš si lahko s tem, da d pipa. Komaj jo pes ugleda, popade jo ter prinese meni. Začuden jo pogledam in kaj mislite kaj je bilo na nji posebnega? — Jerebica je bila naslikana na nji, in to je pes ovohal globoko v zemlji. Vidite, tu imam še sedaj to pipico!" fremantni električni križ. Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope. Demantni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opešanje živcev, brezspalnost, ob-upljivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vso čute živčnega sistema. Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel nikoli biti brez demantnega električnega križa, ker|nl nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta. ual£ ■■■—— Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni Wan,' ali Pa v registrovanem pismu in poslali t,i bomo poštnine prosto jeden električni križ ali pa šest za pet dolarjev, razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem. Iz Stuttgart, Ark. piSe, Trpel stm več let na bolečinah in noben zdravnik ali pa-me ni moglo ozdraviti. Sedaj nem popolnoma ozdravljen, za kar se zanvaijujem acn>antnemu električnemu križu. _ '»ieJfipL POVIO, iz Milwaukee, Wis, plSe- Več let me je mučil revmatizem. Po Sesttedenski rabi b ''"Učnega križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljšega zdravila zoper vrematizem s,em bolcllHlp»ih in poskusil Bern že več. zdravnikov, a ničesar ml.niso pomagali, ni 'uaiitni električni križ me je pa hitro ozdravel. VIGO SONNE, i reeport, 111. S. Ko IKS ktu,-1ev od šestega leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe- f,°?etn k"®, prvič videl VaS oglas, sem si mislil, ,a vendasklenil, da si v, fe'ie In sem i Komaj s?m rabil vaš električni križ par dnij nu je že bUo T«tjrtl s po- , - Naslov. 1 popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejže. LKO CHARVAR1, l'.ast>man, bi dJ The Diamond Electric Cross Co., O1, 3s- 306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL. ^------- NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA AU KOMBINACIJE SUNNY BROOK DISTILLERY CO., Western Office Sunny Brook Distillery Co., ^^ Madison & Market Streets, CHICAGO. ILL. VELIKA ZALOGA ^rkvenih oblačil, kipov, srebrnih in zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd. IZDELUJEMO JIH SAMI IN INPORTUJEMO IZ EVROPE ^atolišitim društvom postrežemo se znaki, banderi in uniformami. Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka. M. H. WILTZIUS & CO. ^9-431 East "Water St., Milwaukee, Wis. I Fred Seliritis-- * Brewing Company fvoyarji in izdelovalci pive v steklenicah. 7 uleZano pivo '^UET, ILLS. ^ Dober odgovor. Neki Amerikanec je šel po poti ker je nedaleč zamorec žgal travo. Amerikanec stopi k njemu ter ga vpraša: "Zakaj žgeš travo, ali misliš da mora biti vse tako črno kakor ti?" Zamorec mirno odgovori: "Res, je res. No, bom pa pustil naj postaje tako zelena kakor si ti. Prepozno (.poznanje. Na Gorenjskem je bil kmet, ki je podedoval lepo imetje, a je vse po grlu pognal. Ko že ni imel več vinarja in je namesto vina pil samo vodo, vzkliknil je nekega dne: "Ko bi bil prej vedel, da je voda tako dobra, ne bi bil aapil nikdar 'grunta'!" • Krajevni zastopnik vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju je JOHN KUKAR, 020 N. Chicago St., Joliet, 111., kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeči potovati v staro domovino. Zšt —: stopam pa te-le znamenite črte :— SEVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi med Bremenom in New Yorkom; COMPAGNIE GENERALE TRANS - AT LANTIQUE, francoska linija, vozi na Haver; RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen; AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Southampton. DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. Da so vse moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam In kupujem tudiavstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev. Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILNICO, preskrbljeno z vsemi pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivnlco. ♦o+o cSitajjbe to! Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okoliči, da imam veliko zalogo svetovno znanih Emersonovih „kt Heinzevih glasovirjev 6ramerjeV kakor tudi Kimbalovih Kimbaovih in ...orgelj... Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev od #16.00 do $75.00. Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskarni AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godbene instrumente pa pri P. Mersinger, 109 S. Ottawa cesta. JOLIET, ILLINOIS. TELEFON 2001. STffT"" i »» ................— .j:...........m"!..,' 1........1..........i ................ —SLOVENSKEGA NARODA SIN— _ GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK DFL O!-. IVAN POHEK sedai nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. inN. West Cor. Park & Central Sirs., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravnt-škega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu. Glasovitl 1« proslavljeni zdravnik, ki se ie izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 851etao zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše č oveške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DR. G. AVAflA i uilfcKA. S trainim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljan e, bolezni v mehurju, živčne bolezni kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— Omika. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr G Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok, —:VSI ONI:-- kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejp .natanko svojo bolezen, kako ja stara bolezen, ih on odpošlje takoj zdravilo in na vod, kako se ima zdraviti. V slu-čniu. da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker noče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnem. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:- Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik nrvega razreda in gentleman neuvele povesti Morem ga vsakemu toplo priporočiti. prveg THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da jo gosp. dr. Pohek flnancijolno odgovoren za vso, kar Rn»da v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za Sholišega zdravnika v Kansas City. najDoij b MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. SooStovani zdravnik :-Naznanjam vam da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vlm zahvaljujem, ker sem bolehal S3 let na želodcu in črevih ln sem 'P»mgH rnolobolezen. VaS udani juh./.UAnit, uasunga, la. Spoštovani Dr. Pohek ;-Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega> wi™>ft^^^V?' trnel celih SO let. JAKO« k ii1j I.uk. Hoiena, Mont. orani K-Dr. Pohek:-Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto »dravi^e Vam:lepo zahvalim za vašo vspsšno zdravljenje. »m »b STBVB MARAK, Camwou, Tex»s. nraei zdr» Bik:—S tem vam naznanjam, da le moj sli) povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ui na obe oli O.U, nič videl dolgo časa. Mnogo1 sei vJ zavezan za dobro ^p^ Ktl>sas CUy spoštovani .gosp, zdravni :-Veiia vam hvala za ^ ; —NASVETE DAJE ZASTONJ-- No pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: DR, O. IVAN POHEK, Post Offioe Boxes 553 & 563. KANSAS CITY. MO., U. S. A. Človekoljubna naprava, Učiteljica: "Oj, ti neusmiljeni deček, kako se drzneš vzeti jajčka iz ptičja gnezda?! Pomisli naptico-mater ko »e vrne in ne...." Deček: "Mati teh jajčk je že mrtva gospodična!" Učiteljica: "Kako veš to?" Deček: "Vidim jo na vašem klobuku." l^ai^aTfMff^iijE^j r^ai^i ^^ir^Ji^^l^^Ii^ir^Jn^rr&i fEi fr^l r^i t^JfM^CTi HEPRIATELIA L'UDSKEHO POKOLENIA, -ktorych- PROF. COLLINS BIJE A PORAZA. Hozlične choroby prs, srdea, «ši, žaludka, ladvin (okrutk}1 bolenie hlavy, prechladnutie, katar, zapalenie pl'uc.sla^ mrtvica, krče, lamka, vred, zdduch, vodnatelka, reufflajlS. mus, bol' hrdla, nosa, horučka, zadneho čreva (zlata ž'18'' vysyp na hlave, kožne vyrazky, tanec sv. vita, prub,2, palenie modzgu, nezdživnost, krče žaludkove, ?ačiat°c suehotiny, rak, hlisty, osypky (poky), tyfus, zaha, svi*" rany, opuchliny, otekliny, ruža, predušnicu, zdvrat. &, chota, slaby zrak, klanie v križoch a štiepanie v u«^ vsetky tajne a rodne nemoce, matične, uchyl'ky re& ldrnosti, krvotok, bielotok, neplodnost, porodne l"3'. ^ ti, neduhy pečene (jater), zapdlenie čriev, padiicn1 bronchitis, vysichanie mlieča, mechurove choroby, Pe -' lišaje atd. atd'. Toto su uhlavni nepriatelia 1'udskeho pokolenia, proti k top. povolani su nds brdnit lekari a učenci. Najlepšie obrabi 1'udstvo proti tymto našim nepriatel om dobre znamy Professor COLLINS, 'K S ktory už vel'ke tisice l'udi uzdravil z rozmanitych clior<{ vytrhnul mnohych a mnohych/z hrtana smrti. On w : mužov, ženy a deti. Krem hore spomenutych nei»°c . istotou lieči aj ine choroby, v pade choroby plšte najp jemu pod dolu udanou adressou. \ HALI OGLASI. Na prodaj 10 lot JOSEPH BRAUN, ta], in blag. E. PORTER, predsednik. E. PORTER BREWING COMPANY na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini »5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri HIŠA Z LOTO NAPRODAJ NA Washington hights, 2 Dloka od slov. pokopališča na Nicholson c«-sti. Vs« drugo pozvoš Um pri lastniku Andrew Boeok. EAGLE BREWERY. Izdelovalci iležane pive PAL ALE in LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. JOLIET, ILLINOIS NA PRODAJ LOTE PO $200 — na Geo. K. Goebel subdiviziji ob Clement cesti, blizu slovenskega pokopališča. Zelo pripravno za Slovence. Samo 2 tedna prodaja. v Geo. E. Goebel, pismonosa st. 9 DELAVCE V SPREJME TAKOJ na delo pri American Smelting & Refining na 94 St. in Lake skore v So. Chicagi 111. Uprašaj za delo ob 7 uri zjutraj ali ob 7 zvečer. PO CENI HIŠICE NA PRODAJ Povprašaj pri Geo. Goebel 401 2nd ave. Joliel, 111. IDR. 03_."Y3SrE ZDRAVNIK IN OPERATER OFFICE IN STANOVANJE: 402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL, URADNE URE: Od 12 do 4 popoludne. Od t d« 8 zveSor Številka telefona 842. Anton Horwat izdelovalec avstrijskih viržink. JOHN GRAHEK-U kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko Tino, dobro žganje in tržim najboijie »modke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills, Telef. 2252. Pivovarna: South Bluff Street IsTaj "boljša. kalifornijska vina f a le dBio nebudem po svete chodit, lebo viae som citil (aSkost! na prsiach. Pri jmite "»)' ,, fcoi1' nejftie vtlaky za moie uzdravenie, Z povdacno. Vas každčmu odporueaf. S pozdaravom AlbertJCalM^ [Milwaukee, Wis., is aprila 190J. V&lenf Professor Collins, Pisal som Vim, že kect ma vylieJite, ddm Vam po-dakovanie do novin C'inim to tedy teraz. Ja dolu podpisan^ tymto oznamujem všetk^m kra-j anom, 2e ma Professor Collins vylieCi' 1: takej choroby nad ktorou tunajSi doktori len hlavam krtitili, lebo nez-nali jaka je to nemoč. Mivai som Času na tas vel'ki bol'asti vo vnutornosfach, pred ociami zrobila sa mt tma, hlava sa mi zatoCila a student pot vySiei mi na čelo. To prichSdzalo na mlia kaJdy tyždefi aj dva tri razy. Od toho som slflbnul a chudnul, Lež slavny Professor Collins poslal mi lieky, ktort -a tri ttfždne ma celkom uzdravily. Preto odporitSam Prof. Collinsa kaJdemu Co opruvdivčho iekara. S pozdravom na vSetk^ch krajanov Jdn Kubsk#. V lekdrskej vede znatne su prtznaky, ktor<- ketf su Passaic, N. J., a B,i>'> Vel'acten^ p. Prof. Collins. sOl0 j» Vy ste skutoEne ten najlepSi doktor, ^jh' kedy ^kusila. US som VAm bola pisala, Je j»k rj]'ki som ttpeia kaidy mesiac za viae dn(. Mala s0l° . bol'asti nielen v Jivote, ale aj hlava ma vJdy b" ^ Na kol'ko sa pamtdm, trpela som na tu nem00 dem rokov. Uiivala som vSeličo, £0 mi »lisedki' ^ ale to vesu boio mami. Aj doktori ms "c ''^ie* pom6ct mi nemohli. O VaSich medicinachale ^ povedaf, že su hodny viae zlata ako vil"1-dpine zdravi S hlbokou tictou Maria So ^ tennA mnlnn f nir Vi rdlfom lir^ite nožna i Ketf chori nasledujuce otazky zodpovedia a zallu ich Prof. COLLINSOV1, on zna dobre na jakii 1 vyli.ti ich rfchle. Netreba (si do New Yorku — pllte mu: kašlete? vračate? chudnete? mate vytok? zle sa citite? mate neuralgiu? boli-li Yas bok? či Yds čelo boli? či Yds uši bolia? mavate behačku? citite sa ustatym? či V dm tečie z uši? m&te-li zly appetit? či Vas v hrdle pdli? mdte-li biele ztraty? citite sa utlačen^m? či ste slabeho zraku? či mate kratky dych? či Vas boli po jedeni? mate-li tvrdii stolicu? či sa Vam hlava toči? trasu-li sa Vam ruky? či sa 1'ahko rozčulite? či mate svrbenie kože? bije Vdm srdce močno? či citite na A tlačenie? mdte-li spinavy ja/yk? či Vas spanok utužuje? mdte bol'asti v kosfach? mate bol'asti v plecach? či Vds reže pri močeni? či Vam skuči v črevdeh? či je telo Vaše makke? mate-li chorobu matk)'-či sa l'ahko nal'akdte« j či sa často prechladite| qi mdte zle pdchnuci pot citite-li, že mdte hrta*1 zašlajmovany? mdte-li choroby naka«' livč? citite-li zimuvokrutkach' či citite prazdnotu v hlave? či citite, že mdte horiicU krv? či citite, že mate 1'ahk* hlavu? či sa citite by{ celkotf1 • rozpdlenym? či vidite v moči ka- mienčoky? či sa citite byt vždy ospanliv^-m? potia sa vam nolxy? citite na vreh hlave bolenie? ste rano ustati a slabi? pdli vas v chrbtovej kosti' nemožete rano jiesft teču vdm z ust sliny? f ' mate slabuchrbtovu kos" chodite sh"beni Uradne hodiny: Od 10 -1 rdno, od 2-5 popoiudni. v nedel'a len od 10. do 1. hod. popoiudni. Lieky zasielaju sa po Expresse v ktorukol'vek stranu Sp°3e nj'ch Statov a Kanady. — Pište v akejkol'velc reči JZ-m, Prof, Collins New York Medical Instituti MO West 34th St., New York.