Pasivno gospodarstvo in prostorske zagate
Danea objavljamo drugl delpogovora, klgaje Imelo urednlštvo Dogovorov 8 predaednlkom akupščlne naše občlne, Mlroalavom Samardžljo, ob apre-jBtJu smernlc In prtpravl za Izdelavo oanov plana razvo/a v naalednjem arednjeročnem obdobju.
NaJ Ima vsak turist svojo agencllo?
Druga najpomembnejša de-javnost v občini je turizem, kjer pa se na žalost odgajajo podobne stvari kot v trgovini - drobljenje sil in sredstev, nepovezanost. Imamo vrsto majhnih turističnih organiza-cij in, da je še slabše, sedaj po tiepotrebnem celo nekatere OZD, ki se doslej niso ukvar-jale s to dejavnostjo, ustanav-ljajo nove. S tem seveda še bolj drobijo moč in kadre tudi tistih redkih turističnih orga-nizacij, ki so se na trgu že uve-ljavile. Ocenjujem, da prav za-radi tega na področju turizma razvojne tendence niso dobre. Vsaka turistična organizacija se želi razvijati sama zase, ve-liko planira, pri čemer pa vidi samo sebe in nikogar več. Za-radi našega položaja in do-hodka, ki ga ustvarja ta dejav-nost, bi morali povezati sedaj razdrobljene agencije v večje organizacije. 2al moram reči, da ne vem zakaj naj bi Merca-tor ustanovil svojo agencijo, če bi lahko s samoupravnim sporazumom z že vpeljano tu-ristično organizacijo rešil prav tista vprašanja, ki jih na-merava reševati preko svoje turistične organizacije.
V trenutku, ko v Jugoslaviji in drugod rastejo močne turi-stične agencije, se ta dejav-nost pri nas vse bolj drobi. Turistična ponudba v svetu je vedno močnejša in od tega, kako se bomo organizirali, je v marsičem odvisno.če bomo v tej konkurenci uspeli in ko-liko dohodka bomo ustvarili.
V   zadnjem  času  se je v Ljubljani marsikaj spremeni-lo, tudi prizadevanj, da bi na-še mesto predstavili doma in v tujini je vse več. Na tem po-dročju   so  bila  izredno  po-membna prizadevanja mest-nih   skupščin.   V   Ljubljani smo obnovili nekatere prire-ditve, ki smo jih že imeli in opustili. Mnenja o tem ali je to potrebno ali ne, so sicer delje-na, vendar mislim, da se Ljub-ljana mora začeti predstavljati kot turistični center, saj take možnosti so, vendar je v zad-njih 4 ali 5 letih ta dejavnost zamrla.
Mssto brez l|udl in priredltevnežifl!
Če želimo imeti turizem, mora Ljubljana živeti, mesto mora biti odprto, ne pa, da je v soboto in nedeljo mrtvo. Vsiljuje se nam vprašanje, ka-ko bomo uredili poslovanje trgovin, kako oživili turistič-ne in druge prireditve?
V Ljubljani se je v zadnjem
času razpasla miselnost, ki je pripomogla, da je mesto po-stalo mrtvo. Ljudje se držijo svojega kroga, svojega kotič-ka, vendar ne le zato, ker bi sami tako želeli, ampak tudi zato ker druge izbire skoraj nimajo. Zanimivo je, da so bi-le vse prireditve, ki sem jih obiskal - med njimi so bile tudi nekvalitetne, v glavnem dobro obiskane, ne glede na to ali so bile v soboto ali v
2/DOGOVORI
nedeljo. Prepričan sem, da je prav družabnega življenja v Ljubljani veliko premalo. S stališča razvoja je turizem po-membna dejavnost v Ljublja-ni, in ker je temu tako, se bo-mo verjetno morali odločiti za organizacijo nekaterih prire-ditev in akcij, s katerimi bi turizem lahko hitreje razvili.
tndustrlja - inženlrfng
Industrija je v občini Ljub-ljana Center še vedno po-memben dejavnik, saj ustvar-ja pomemben del družbenega proizvoda, vendar, taka kot je danes v Centru nima nadalj-njih možnosti razvoja. Vse OZD s področja industrije na-črtujejo svoj nadaljnji razvoj v drugih občinah in tam gradijo nove tovarne. Mislim, da je to dobro, industrija namreč ne sodi v Center in prav je, da si prostor poišče tam v Sloveni-ji, kjer le-ta obstaja.
Postavlja se vprašanje, ka-tere dejavnosti naj bi, poleg sedanjih razvijali v. Centru. Dolgo časa že govorimo o in-ženiringih kot dejavnostih, ki združujejo velik del znanja. Za te dejavnosti v OZD pravi-jo, da so potrebne, da je njiho-va ustanovitev nuja, če želimo uspešno nastopati v državah v razvoju. Minili so časi, ko smo lahko dobili surovine Lz teh držav na lahek način, kajti da-nes moramo tja tudi prodaja-ti, če hočemo od teh kupovati. Te države poizkušajo na svo-jih surovinskih bogastvih zgraditi lastno industrijo. Za-to ni čudno, da v večjih orga-nizacijah ugotavljajo, da po-trebujejo inženiring, če hoče-je uspešno nastopati v DVR, kajti te države potrebujejo konkretne ponudbe, ki vse-bujejo vse, od ideje do izgrad-nje. Žal pa imamo pri nas le malo inženiring organizacij, ki bi bile sposobne za kaj ta-kega. Zato bodo verjetno v nekaterih večjih OZD morali ustanoviti take organizacije, če bodo želeli povečati svoj izvoz in dobiti surovine.
Naloga je jasna - rešiti mo-ramo vprašanje združevanja in koncentracije kadrov, ki bi bili sposobni delati v resnični inženiring organizaciji. Ven-dar pa je zaman vse, karkoli bi zapisali v dogovorih o teme-ljih planov, če za tem ne bo stalo združeno delo.
V  zadnjih letih je bilo vse premalo konkretnih pobud in iskanj, kako in kam naj bi se razvijala industrija in zato so bile investicije usmerjene v že obstoječe industrijske zmog-ljivosti. To pa je v Ljubljani in v občini le obnavljalo proble-me, s katerimi se spopadamo.
Brezknml nosllcl ranola
V Ljubljani je vrsta velikih delovnih organizacij, vendar jih je prav pri razvoju in plani-ranju razvoja občine in mesta vse premalo čutiti, čeprav bi prav  one  morale  imeti  po-membno vlogo; v nadaljnjem razvoju Ljubljane bi morale imeti dosti večjo vlogo, kot jo imajo v tem trenutku. Ne sa-
mo zato, ker je v teh OZD zbranih veliko kadrov, tem-več tudi zato, ker so te organi-zacije povezane s celim sve-tom in imajo možnosti, da pri-dejo do informacij, kaj se no-vega dogaja v svetu. Mislim, da prav te izkušnje pri nas še vse premalo uporabljamo, tu-di zato, ker naši ljudje hodijo po svetu in so usmerjeni bolj ,v klasično trgovanje, premalo pa raziskujejo tržišče in ugo-tavljajo, kakšne so razvojne tendence. V večjih OZD bo-mo morali oblikovati marke-ting ali raziskovalne službe pa tudi tiste, ki jih že imamo bo-do morale biti organizirane na višji ravni.
V marsikateri veliki OZD je povezanih več TOZD, ki pa si v bistvu s svojimi proizvodni-mi programi konkurirajo, ra-zvijajo iste ali podobne stvari. Ena osnovnih nalog je, da bi OZD morale uskladiti razvoj posameznih TOZD že znotraj organizacije, da pričnejo z de-litvijo dela in na podlagi tega z bolje organiziranim nadalj-njim razvojem.
Od gospodarstva je odvisen nadaljnji razvoj in v sedanjem položaju je za Ljubljano naj-pomembnejša naloga pre-strukturiranje tega gospodar-stva. Brez tega je nesmiselno upati, da bomo v Ljubljani ustvarili večji dohodek, da ga bomo lahko namenili več tudi za druge dejavnosti. Dohodek je tisti, ki določa moč in spo-sobnost celotne komunalne skupnosti, njen razvoj in nje-no perspektivo.
Namajhmmprostonije vellkotežaf
Ko govorimo o prostor-skem razvoju občine se mora-mo zavedati, da je Center praktično že pozidan in, da imamo le še malo možnosti za izgradnjo novih stanovanj-skih ali poslovnih objektov. Kljub temu pa ostajajo pereči problemi. Znova so velike te-žave z izgradnjo ploščadi B. Kraigherja, za katero menim,
da bi jo v prihodnjem srednje-ročnem obdobju postavili pod streho, vsaj v prvih dveh fazah. Prav tako se bomo mo-rali resno spopasti z izgradnjo ' edine stanovanjske soseske na Poljanah.
Znova in znova pa se po-stavlja problem obnove sta-re Ljubljane. To je eden os-novnih problemov naše obči-ne. Za obnovo bo seveda tre-ba v Ljubljani sredstva zdru-ževati, saj občina Center še zdaleč ni sposobna, da bi pre-novo stare Ljubljane sama izpeljala. Vprašanje prenove starega dela mesta ni in ne more biti samo interes obči-ne Center, ampak celotne Ljubljane, ne samo zaradi so-cialnih in drugih problemov, ki se pojavljajo v starem sre-dišču mesta, temveč tudi za-radi tega, ker bi obnova tega dela mesta odprla številne možnosti za obstoj in razvoj vrste dejavnosti, odprle bi se možnosti za povečanje do-hodka.
Nesmotma zaščlta
Preden se lotimo prenove stare Ljubljane pa moramo razčistiti, kaj je v tem starem delu mesta zaščiteno in kaj ne.
Postalo je jasno, da take za-ščite kulturnih spomenikov in starih hiš, kot je trenutno uveljavljena v tem delu me-sta, tudi finančno nismo spo-sobni izpeljati. Ne samo stara Ljubljana ampak velik del Centra je praktično zaščiten, pri tem pa je še vedno odprto vprašaje, ali je to potrebno in smotrno. Taka pavšalna zašči-ta pa povzroča pri prenovi znatno večje stroške, postav-lja vrsto drugih ovir...
Druga naloga, povezana s prenovo stare Ljubljane je, da bomo morali izdelati načrt, kako se bomo stvari lotili, ka-tere nove dejavnosti bomo v starem delu mesta uveljavili, katere hiše bomo modernizi-rali, katere obnovili. Še po-sebno vprašanje ob tem je re-šitev problema energije, ka-nalizacije, toplovoda, itd.
OimsnsžBitfB postala siM|ttwwi dsjavnlk
Ljubljana je onesnažena in, ko govorimo o prostorskem razvoju, se postavlja kot osnovno vprašanje kako bo-
mo obvarovali celotno po-dročje pred tem. Zadnji do-godki - pomor rib, onesnaže-nje zraka ipd. kažejo, da smo kljub vsemu trudu v preteklo-sti marsikaj storili nenačelno in - tudi slabo. Za vse napake bomo še dolgo časa plačevali davke in zato se še toliko bolj pereče soočamo s vprašanji, kako zaščititi Ljubljano, saj je onesnaženje doseglo že zgor-njo mejo in bo v naslednjih letih položaj verjetno še slab-ši. Ne samo, da se bo položaj slabšal zaradi prometa, ki ga nikakor nismo sposobni v Ljubljani urediti, temveč tudi zaradi tega, ker danes cenene energije ni' več. Vračamo se na premog in druge oblike energije, kar pa pomeni, da se delež onesnaževanja poveču-je. Zato je izredno pomemb-no, ali bomo lahko usposobili plinarno in toplarno in pa tudi svoja kurišča tako, da bomo lahko uprabljali vire energije, ki so bolj čisti in s tem reševa-li zrak. Mislim, da je vpraša-nje onesnaževanja, čeprav se tega sploh ne zavedamo, eno osrednjih vprašanj nadaljnje-ga razvoja, saj bo prav to po-stalo omejitveni faktor nadalj-njega razvoja. Ne bomo mogli več razvijati industrije ali dru-gih dejavnosti, ki onesnažuje-jo okolje, ampak le tiste, ki so čiste. To pa pomeni večje in-vesticije, več dohodka bomo morali zbrati za to, da jih bo-mo razvijali. V Ljubljani na problemu ekonomije dela le nekaj tovarišev, vendar žal bolj kot Jjubitelji, medtem ko se tam, kjer se sprejemajo od-ločitve, to je v skupščini in političnih organizacijah tega problema še vse premalo za-vedamo.
Center mesta je zaradi sta-rih hiš, starega načina ogre-vanja in gostega prometa še bolj izpostavljen, zato bomo morali napeti vse sile pa tudi družbena sredstva, da bi poi-skali rešitve. V Centru ne bo-mo mogli več dolgo časa pre-našati individualna kurišča, ampak jih bomo morali izlo-čati in nadomestiti z moder-nejšimi načini ogrevanja. Za to pa so potrebne velike in-vesticije. Samo s sredstvi ko-munale in sredstvi posamez-nikov tega ne bomo izpeljali, zato bomo morali tudi v ok-viru družbenih sredstev pre-dvideti del za te namene.
Pogover vodU In obUkovafc Bogi Pogačnik